); ‘ 1 ‘V’ *■' \ ;' v :• ••• i(VV - 'v ■ V'* ;nv: : ■'• /:**>'/ ^ ■ j'vv 4 «ste** ■ >{; «: 3 #,} w&'k ' &<'? V'K. *{ 'r *; POROČILO za šolsko leto 1933/34 J. ,V . . 'ž ä Ufr ‘ 1 Tiskarna .SAVA* - Kranj za tiskarno J. Altheim - Kranj 4 ffTV' ■> *> • ’ •, r T‘ - .Jv." ’>/i ' I i V • Sc \ ‘ . - - f*£MK tl * '■'* ||j i I j I / M : vi4 PSI « ’: POROČILO za šolsko leto 1933/34 Tiskarna „SAVA“ — Kran] — Za tiskarno Jurij Altheim Kranj Nekaj podatkov Strune, milo se glasite Ako mor’te, omečite neusmiljeno srce. Prešern. Na naše čuvstvovanje ne vpliva ničesar blagodejneje kakor lepa pesem in dobra godba. Zalo je glasba važno vzgojno sredstvo in zalo ocenjujejo kulturni zgodovinarji srčno kulturo narodov v veliki meri po njihovih pesmih. Umevno je tedaj, da so duševni voditelji narodov skrbno gojili domačo pesem in godbo in ju vztrajno razširjali med svojimi rojaki. Iz istega vzroka so petje in godbo upoštevala naša prvotna prosvetna društva, čitalnice, ki so za časa narodovega prebujenja vznikla v vseh večjih krajih s'ovenske zemlje. V tedanji dobi je bilo v narodno ogroženih krajih petje celo na sporedih poliličnih zborovanj običajna in najbolj privlačna točka. Tudi „Narodna čitalnica v Kranju“, ki je bila ustanovljena 1. 1863., je z veliko vnemo gojila slovensko pesem in godbo. Že povodom slavnostne otvoritve društvenih prostorov dne 16. avgusta 1863. 1. je nestopil domači moški pevski zbor. L. 1895. je bil ustanovljen še mešan zbor. Poleg petja je „Narodna čitalnica v Kranju“ negovala tudi godbo in sicer najprej igranje na glasovir in goslanje, a že 1.1870. je imela svoj diletantski orkester, ki je obstojal v raznih oblikah in pod različnimi imeni do 1. 1914. Svoje veliko vzgojno delo, katero je naša čitalnica vršila s svojim pevskim in godbenim zborom, je kronala z ustanovitvijo društva „Glasbena šola v Kranju“, čigar naloga je bila, da uredi in vzdržuje posebno glasbeno šolo, ki je postala za gorenjsko metropolo nujno potrebna. Pobudo za ustanovitev je 1.1908. dal čitalniški pevski zbor, zamisel pa sta naslednjega leta udejstvila čitalničarja profesor Anton Stiitof in učitelj Vilko Rus. Kranjsko meščanstvo je novi glasbeni zavod, ki je bil ustanovljen kot podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, toplo pozdravilo, kar jasno spri-čuje lepo število učencev. Žalibog je vojna ustavila nadaljnji razvoj glasbene šole. Radi pomanjkanja učiteljev in učnih prostorov pa tudi iz drugih vzrokov jo je 1. 1914. društvo moralo ukiniti ter jo je moglo šele 1. 1925. zopet otvoriti. Društvu so načelovali: direktor Ignacij Fajdiga (1909 - 1910), okrajni tajnik Adolf Rohrmenn (1910—1014), šolski ravnatelj Janko Žirovnik (1925 do 1932) in direktor dr. Simon Dolar od I. 1933. Od šolskega leta 1931/32 dalje vedi šolo g. Albin Fakin. Delovanje glasbene šole je razvidno iz sledeče razpredelnice: 05 Q. ro 05 CM 00 X CD GO O O O OJ CD P- >U >JX) M R K R 17. decembra 1931 10. marca 1932 12. „ 3. april Javna produkcija ob sk 2. tečaja 12. marca 1933 30. aprila „ v Tržiču 20. maja „ 16. junija „ 10. januarja 1934 14. .v Straž 2. in 3. maja 1934 9. maja 1934 v Ljubljan 6. in 14. junija 1934 70 00 77 73 S 168 87 S Bruna Franc Svikaršič Zdravko * Krek Leon Pfeifer Leon Svikaršič Zdravko Ravnik Minka Svikaršič Zdravko e Fakin Albin Fakin Nilka Mavrič Andrej Fakin Albin Fakin Nilka c K R It R . Klavir Violina Pihala Mladinsko petje Glasbena teorija Klavir Violina Mlad nski zbor Glasbena teorija Klavir Violina Mladinski zbor Glasbena teorija Mladinski orkestar 1926/27 1927/28 1928/29 1929/30 1930/31 l 1931/32 1932/33 1933/34 Prireditve tekom sol. leta 1933|34 I. Krojač Igla in palčki. Spevoigra za mlad. zbor in orkester. V sredo, 20. XII. ob 1/220 uri v gled. dvor. Narodnega doma. V nedeljo, 14. I. ob '/a16 uri v Sok. domu v Stražišču. V četrtek, 18. I. ob 1/220 uri v gled. dvor. v Narod. domu. II. Šolski koncert ob 20 uri v telovadnici real. gimn. 1. E. Paul: Trio v G duru, Kumer Janez (gosli), Fakin A. (čelo), Fakin N. (klavir). 2. W. A. Mozeri: Klavirski koncert v E molu s spremlj. mladinskega orkestra. Fakin N. (klavir). 3. Fr. Seilz: Koncert v A molu za gosli in orkester Gregorc Jurij (gosli). III. Mladinski koncert E. Adamičevih skladb. V sredo 2. V. ob 20 uri v vel ki dvorani Nar. d ma. j. Po vodi plava Tri drobne konople Da b’ biva liepa ura Mlad. zbor Ta tičica poje Drežniška 2. Otroška suita za šolski orkester Dobro jutro! V logu Siromak ob potu Veseli raj Pri kovaču Ob potoku Kapelica Na \rtiljaku Ptičji ples Lahko noč! Slikam primerne deklamacije spesnila ga. Potočnik Nilka 3. Bajka \ Kantati za ml. zbor, govorilni zbor, Kresnice J soli in šolski orkester. (Ponovitev tega koncerta se je vršila v četrtek, 3. V. ob ‘/jll uri v veliki dvorani Nar. doma, v sredo 9. V. ob 1li\6 uri in '/221 uri v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, v sredo 6. VI. ob 20 uri v vel. dv. Nar. doma v Kranju. (Radio-oddaja). IV. Javna produkcija v četrtek, 14. VI. ob 18 uri v telovadnici real. gimn. Nastopili so gojenci klavirskega, violinskega in orkestralnega oddelka. Imenik gojenk in gojencev Glasbene šole I. razred: Čeplak Franc Freigang Edith Grošelj Anton Gregorc Jurij Kraut Jelka Kraut Iva Leber Ivica Mahnič Vanda Novoseljsky Olga Novoseljsky Katica Seršen Karmen Sajovic Marja Sajovic Tanja I, razred : Auprich Marjan Benedik Franc Colja Marjan Debevc Mihael Freigang Herbert Figar Marija Leber Dimitrij Pleško Igor Pižent Vinko Poljanšek Stanko Sajovic Janek Strniša Franc Vidmar Tugomir Vrtovec Bojan II. raz.: Berjak Anica Bidovec Marjan Bidovec Janko Klavir II. razr. III. raz. IV. raz. Violina III. raz. IV. raz. V. raz. Tajnik Saša Torkar Marija Horak Liselote Savnik Verica Rus Marija Engelman Slava Kmet Mirko Matevžič Zora Ogrin Tatjana Šušteršič jelka Savnik Dorica Savnik Marica Štempihar Evica Koki Milan Martelanc Sonja Puhar Helena Ravnik Danilo Colja Anton Figar Drago Kosmač Mirko Ločniškar Hinko Šuc Zdenka Šuc Emil Tomc Vladimir Ulčar Jožef Dolar Darko Kumer Janez Savnik Slavko Vidmar Stojan Gregorc Jurij Glasbena teorij a, šolski orkester, mlad.petje Orkester Bidovec Janko Colja Anton Dolar Darko Figar Drago Kumer Janez Kosmač Mirko Ločniškar Hinko Suc Zdenka Tomc Vladimir Vidmar Stojan Mladinsko pelje I. oddelek II. oddelek Buh Herta Berjak Anica Cof Ivica Benedik Franc Colja Mirko Čeplak Franc Fakin Nilka Filo Olga Fakin Duško Filo Vera Figar Marija Florjančič Ivan Heller Dorian Gašperlin Milena Jelenc Slava Gabrič Ljudmila Jelenc Aleks. Grošelj Anton Kos Mejda Kraut Jelka Kruh Milena Leber Ivica Kristan Vida Leber Dimitrij Kranjc Danica Matevžič Zora Kraut Iva Oprešnik Miloš Kresovič Anton Poličar Terezija Mahnič Vanda Puhar Helena Oman Ivan Pižent Vinko Rebolj Francka Rus Majda Razpotnik Anton Rus Marija Seršen Vajuka Roos Ladi Sajovic Tanja Semen Jožica Sajovic Marja Seršen Karmen Sajovic Janek Savnik Vera Strniša Franc Tajnik Saša Simunac Nada Torkar Marija Vozelj Marjanca Ulčar Nada Vozelj Janko Vidmar Miloš Vozelj Dušan Vidmar Tugomir Zoran Milan Vrtovec Bojan Zoren Majda Zoran Janez Tako vrši društvo že polnih 14 let važno kulturno delo. Posebno v sedanjem času splošne razdvojenosti je glasbena šola v kulturnem in gospodarskem središču, kakršno je Kranj, neobhodno potrebna. Zato društveno vodstvo trdno upa, da bodo vsi prijatelji mladine in napredka ter vsi ljubitelji glasbe glasbeno šolo krepko podpirali. Da bi bilo v bogatem Kranju, ki šteje nad 4000 prebivalcev le 100 prijateljev glasbe, ki so člani našega društva, zveni dokaj neprijetno; saj je to komaj 2% ljubiteljev glasbe. Da dvignemo to število, ki ne dela časti ponosnemu Kranju, smo se odločili za tisk tega poročila. Podpora je Glasbeni šoli tembolj potrebna, ker v dobi današnje vsesplošne krize dohodki iz ukovine še dolgo ne zadostujejo za kritje izdatkov. Se v prejšnjih povojnih letih, ko ni bilo stiske za denarna sredstva, je mogla šola kriti svoje izdatke le deloma s podporami države, dravske banovine in mestne občine v Kranju, za katere izreka tem potom navedenim uradom svojo najtoplejšo zahvalo. Držeč se načela, da mora biti Glasbena šola ljudski, splošno dostopen zavod, je namreč vodstvo šole določevalo uko-vino zelo nizko in širokogrudno dovoljevalo oprostitve od ukovine, da je napravilo šolo pristopno tudi revnejšim slojem. Ta širokogrundnost pa je bila v financijelrem oziru pogrešna in je vsted iste Glasbena šola zabredla v dolg, ki ga mora odplačevati v današnjih težkih materijelnih prilikah. V to svrho je bilo vodstvo tudi neljubo prisiljeno zvišati ukovino na za današnje razmere visoko svoto mesečnih Din 70'— in skrajno omejiti oprostitve od ukovine, ki jih dovoljuje le revnim in nadarjenim učencem, pa tudi to le z ozirom na smoter šole v dosti premalem obsegu, v kar jo silijo težke mateiijelne prilike. Da se reši dolga se je vodstvo šole zateklo za pomoč tudi k premožnim posameznikom, našlo pa je žalibog razven par redkih izjem le malo razumevanja za svoje kulturne cilje. Zato prosi vodstvo šole vso krarjsko javnost, osobito premožnejše meščane in posameznike iz okolice, da priskočijo naši kulturni ustanovi na pomoč s čim izdatnejšimi podporami, da bo mogla šola svo'o vzvišeno kulturno nalogo vršiti tako, da napravi šolo pristopno tudi v sedanjih časih revnejšim, glasbenega pouka željnim in nadarjenim učencem, kar jim je pa sedaj vsled visoke ukovine in omejitve oproščanja od ukovine nemogoče. Poročilo o blagajniškem poslovanju v šolskem letu 1933/34 na Glasbeni šoli v Kranju A. Dohodki : 1. Saldo v blagajni 1./IX. 1933 Din 333 45 2. Ukovina........................................................... 36.077'— 3. Podpore in darila............................................ 11.280'— 4. Članarina...................................................... 2.038'— 5. Prireditve................................................... „ 1.999 50 6. Prispevki učiteljstva za nezgodno in pokojninsko zavarovanje ter uslužbenski davek ........................... 2.640'— 7. Razno.......................................................... 294'— Skupaj.......................................................Din 54.661 95 B. Izdatki : 1. Plače učiteljev ........................................Din 36.000 — 2. Vodstvena doklada............................................. 1.000'— 3. Nadure..................................................... „ 2.403"— 4. Plača sluge.................................................» 700’— 5. Kurjava...................................................... 363 25 6. Razsvetljava...................................................... 281‘50 7. Nabava učil.................................................„ 548’— 8. Popravila in nabava inventarja..................................... 509 20 9. Poštne pristojbine................................................. 30'50 10. Ne/.godno zavarovanje učiteljstva ......................... „ 2.534.75 11. Pokojninsko „ „ ........................ 4.010.— 12. Tajništvo ........................................... . „ 182*50 13. Uslužbenski davek................................................ 1.092’— 14. Razni izdatki................................................ 414'— 15. Na račun dolga g. Zdravku Svikaršiču ............................. 2.500'— Skupaj...................................................Din 52.568.70 Rekapitulacija: A. Dohodki .................................. Din 54.661 ‘95 B. Izdatki ...................................... 52.568'70 Saldo v blagajni 15./VI. 1934 Din 2.093 25 Iz poročila blagajnika na letošnjem cbčntm zboru Glasbene šole je bilo posneti, da znaša primanjkljaj, ki bo ga treba kriti v šolskem letu 1934/35 s popolnoma izrednimi podporami ogromno vsoto Din 31.400'—. Razen tega smo dolžni spominu na pesnike in skladatelje, ki so živeli in delovali v starodavni gorenjski metropoli, da vestno skrbimo za zavod, v katerem se gojita pesem in glasba. Kranj je posltdnje bivališče nesmrtnega pesnika najlepših slovenskih pesmi, dr. Franca Prešerna in Simona Jenka, ki je spesnil našo nacijonalno budnico „Naprej, zastave Slave!“ Naše mesto je bilo tudi torišče Davorinu Jenku, skladaielju naše državne himne in mnogih naših pesmi. V Kranju so živeli znani skladatelji Oskar Dev, Viktor Parma in Anton Lajovic. Na prireditvah .Narodne čitalnice“ je sodeloval skladatelj A. Vavken \l Cerkelj. Sedaj deluje v Kranju znani zbiratelj in haimonizator koroških narodnih pesmi, profesor Zdravko Svikaršič. In zvest sin Kranja je šolski ravnatelj Janko Žirovnik, čigar zasluga je, da so postale najlepše slovenske narodne pesmi last vsega naroda in da se dandanes razlega slovenska narodna pesem po celi državi. Odbor: Dr, Simon Dolar, gimn. direktor Jurij Gregorc, sodni svetnik predsednik podpredsednik Vodenik Simon, šolski uprav, v pok. Dr. Stanko Sajovic, odvednik tajnik blagajnik Košnik Ivan, gimn. direktor v pok. Berjak Franc, trgovec in posestnik Sepaher Anton, šolski upravitelj. Namestnika: Kmet Mirko, prof. Dr. Šilar Igo, odvetnik Nadzorni odbor: gg. Vodenik Franja, šolska upraviteljica Tajnik Josip, davčni insp. v pok- Vodja Glasbene šole : Fakin Albin. ' 1 ' lip