/


& /


Bogoljubnim dušam

dana od

Isttlfet §¥<* Moihoff&»

Spisal

Frane Kosar,

korar stolne cerkve v Mariboru.

II. del.

Z dovoljenjem visokočastitega Kerškega knezoškofijstva.

1877 .

Natisnila tis kara ica družbe sv. Mohora v Celovcu-

nasu

PREDGOVOR.

o obljubi predlanskega leta poda ,,družba sv.
Mohora" letos svojim družbenikom drugi  del
„nebeške hrane 11 . Nebeška hrana, v drugem delu
zbrana, je namenjena za posebne potrebe in
okoliščine človeškega življenja.

Kakor se namreč ene in iste telesne hrane, in naj
bi bila še tako okusna, sčasom naveličamo, in zato radi
hrano spreminjamo po raznih dnevih, praznikih in letnih
časih; in kakor nam ista še tako dobra hrana vsak čas
enako dobro ne služi, in zlasti v bolezni druge hrane po¬
trebujemo, kakor v zdravih dneh: isto velja tudi od dušne
hrane.

Kristjani, kteri želijo duhovno življenje bolj globoko
spoznati, in zares v duhu živeti,  potrebujejo den na
den posebne nebeške hrane svetega premišljevanja.
Njim je namenjeno pervo  poglavje, v kterem bodo našli
obširni nauk od premišljevanja in 30 premišljevanj za vse
dni celega mesca. Kdor se je po tem navodu znotranje
molitve dobro privadil, bo pozneje tudi črez vse druge res¬
nice, ki jih bo kjerkoli, n. pr. v katekizmu, v „hoji za
Kristusom" i t. d. bral, prav lehko premišljevati zamogel.

V teku leta obhaja cerkev vesele in žalostne spomine,
godove in praznike. Tudi verni kristjan želi, ob takih časih
se s sv. cerkevjo veseliti, pa tudi ž njo žalovati. V te namen
bo našel v drugem  poglavji posebne pobožnosti na celo
cerkveno leto razverstene.

Veliko dušnih in telesnih nevarnosti obdaje človeka
ves čas njegovega življenja; zato ga pa tudi sv. cerkev,

kakor skerbna mati, s svojimi molitvami in blagoslovi
spremlja v veselih in žalostnih dneh. Cerkvene pobožnosti
za take razne potrebe so shranjene v tretjem  poglavji.

Kedar pa Bog človeka z boleznijo obišče, in dušo in
telo v morje bolečin in britkosti pogrezne; ali kedar duši
celo zapove, se iz tega sveta ločiti in pred njegovo sodbo
stopiti: takrat tudi duša posebne hrane potrebuje, da se v
žalosti tolaži, v boječnosti krepča in se vredno pripravi na
pot v večnost. V te namen se najdejo pobožnosti za bolnike
v četertem  in za umirajoče v petem  poglavji.

In kdo izmed nas bi še nikoli ne bil s solznimi očmi
k grobu spremljal milega dobrotnika ali ljubega prijatelja,
od kterega je bila sila grenka ločitev? Tudi v takih oko¬
liščinah naše serce čuti, da mu je treba posebne dušne
hrane, da si solze utolaži, žalost polajša in duši pokojnega
še unkraj groba izkaže ljubeznjivo pomoč. V te namen so
v šestem  poglavji zbrane cerkvene pobožnosti kerščanskega
pogreba.

Vživajmo toraj, dragi družbeniki! dokler po tej solzni
dolini potujemo, željno in pobožno „nebeško hrano,“ ktero
nam naša skerbna duhovna mati, sv. kat. cerkev pripravlja,
in zaupajmo terdno: ako se bomo strupene hrane zapeljivega
sveta varovali, in nebeško hrano sv. molitve do smertne
ure pobožno vživali, da bomo tudi po smerti povabljeni na
nebeško gostijo, kjer bodo aDgelji Božji pravo nebeško
hrano  na mizo postavili, ki jo bomo v družbi presvete
Trojice in vseh izvoljenih Božjih veselo vživali na vse večne
«ase. Amen.

V Mariboru drugo nedeljo po veliki noči, dne 15.
aprila 1877.

Pisatelj.

Kazalo.

Pervo poglavje.

Pobožnosti za celi mesec, ali pobožna premišljevanja za
vse dni mesca.

Stran.

Nauk o premišljevanji ali znotranji molitvi ....  1

Splošna pripravna molitev pred vsakim premišljevanjem 1»

1. Premišljevanje. Bog.19

2. „ Služba Božja.26

3. „ Človek in njegov namen ....  28

d. „ Vse druge stvari in njih namen . 31

5. „ Skerb za dušno zveličanje ... 35

6. „ Pervi greh.88

7. „ Smertni greh.41

8. „ Odpustljivi greh.44

9. * Navadni greh.. . 47

10 „ Moj lastni greh.50

11. „ Smert.54

12. „  Posebna sodba. 58.

13. „ Splošna sodba. 61

14. „ Pekel. 64

15. „ Usmiljenje Božje.67

16. r  Usmiljenje Božje. Nadalje ... 71

17. „ Dolžnost pokore.74

18. „ Lastnosti prave pokore ....  77

15. „  Jezus naš voditelj.80

20. „ Pohlevnost. 84

21. „ Ponižnost.87

22. „ čistost.90

23. „ Ljubezen do bližnjega.93

24. „ Poterpežljivost.96

25. „ Zvestoba v poklicu.100

26. „ Pogosta spoved.103

27. „  Pogosto sv. obhajilo.106

28. „ Ceščenje terpljenja Kristusovega . 110

29. „ Ceščenje Marijino.113

30. Nebesa . ..117

Drugo poglavje.

Pobožnosti za celo leto.

Stran.

Za adventni čas. Opomin k pokori.121

Zdihljeji sv. cerkve po Zveličarji.121

Adventna pesem v čast Zveličarja.123

Adventna pesem v čast Božje Porodnice ....  124

Za božični čas. Na sveto noč.Ii5

Na sveti den.128

Na god sv. Janeza evangelista. Blagoslovljenje

vina .130

Na starega leta den.132

Na novega leta den.134

Na praznik razglašenja Gospodovega.135

Na god sladkega imena Jezusovega.1S6

Na svečnico. Blagoslovljenje sveč ....  133

Za postni čas.  Na pepelnično sredo. Blagoslov¬
ljenje pepela .141

Na cvetno nedeljo. Blagoslovljenje oljk  . . 144

Na veliki četertek.151

Na veliki petek.155

Na veliko saboto. Blagoslovljenje ognja, ve¬
likonočne sveče in kerstne vode . . . 165

Za velikonočni čas.  Cerkveni slavospev ....  175

Pri svečanosti vstajenja Gospodovega.177

Pri blagoslovi j en ji velikonočnih jedil.178

Pri procesijah križevega tedna in na sv. Marka den 179

Na praznik vnebohoda Gospodovega.182

Za binkoštni  čas .184

Na praznik sv. Rešnjega telesa.184

Ob praznikih Matere Božje in Božjih svetnikov . 191

Dnevnice blažene Device Marije .195

Tretje poglavje.

Pobožnosti za razne priložnosti in potrebe.

Molitve pri svetem kerstu.258

„ pri sveti birmi.264

„ pri poroki.269

„ pri vpeljevanji zakonske matere.273

„  pri blagoslovljenji vode.276

„ pri škropljenji z blagoslovljeno vodo ....  279

„ za odvernenje hudega vremena.283

„ pri procesiji za dež.285

Stran.

Molitve pri procesiji za lepo vreme.288

„ „ „ ob času lakote.289

„ ,, ob času kužnih bolezni ....  291

„ „ „ ob času vojske.293

„ „ „ v kterikoli potrebi.295

„ za popotnike.29Z

Četerto poglavje.

Pobožnosti za bolnike.

Nauk .  302

I. Vsakdanje molitve.

Juterna molitev.311

Večerna molitev.313

Domača meša v čast Kristusovega terpljenja.... 316

Spovedne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.333

„ po izpraševanji vesti.335

„ po spovedi.338

Obhajilne molitve.

Molitev pred svetim obhajilom.340

„ po svetem obhajilu.342

Tri Božje čednosti.347

Molitev v čast Matere Božje od vedne pomoči . . . 350

„ z odpustki v čast Matere Božje od vedne pomoči 353

„ za zdravje.354

„ za srečno smert.355

Namen pobožne smerti.355

Duhovni testament.356

II. Molitve pri previdenji bolnika s sv. po¬
slednjim oljem .358

Pripravna molitev.359

Cerkvene molitve pri maziljenji.360

Bolnikova zahvalna molitev.370

Pelo poglavje.

Pobožnosti za umirajoče.

Nauk.372

I Cerkvene molitve za umirajoče.376

II. Druge molitve, ako umirajoči dolgo skle¬
niti ne more .386

1. Kedar se mertvaška sveča prižge.386

2. Kedar se umirajočemu sv. križ poda .... 386

Stran.

3. Umirajoči se izroči križanemu Jezusu ....  386

4. „ se izroči Materi Božji.387

5. „ se izroči sv. Jožefu.387

6. „ se izroči svojemu angelju varhu . . 388

7. ,, priporoči Bogu nje, od kterih se more

ločiti.3*8

8. Pobožni zdihljeji za narekovanje umirajočemu . 389

9. Molitve pričajočih v čast Kristusovega terpljenja. 396

10. Blagoslovljenje umirajočega.398

11. Molitve pri zadnjih zdihljejih umirajočega . . 403.

12. Molitve z odpustki za umirajoče.404

Pristavek od ponočnega čuvanja pri merličih . . . 405

Šesto poglavje.

Pobožnosti kerščanskega pogrela.

Nauk.408

Cerkvene molitve. I. Pri pogrebu odraščenih . . . 410

„ „ II. Pri pogrebu nedolžnih otrok . 417

Dnevnice za pokojne .421

Večernice.421

Juternice.428

Hvalnice. .... 450

Pervo poglavje.

mesec,

pobožna premišljevanja za vse dni
mesca.

Nauk o premišljevanji ali znotranji molitvi.

1. Kaj se pravi premišljevati.  Premišljevati se
pravi, pred Božjim obličjem resno in pozorno pre¬
udarjati kterokoli versko resnico z namenom, da
se nam v serci vzbudijo svete misli, želje in ču¬
tila, ki našo voljo nagibajo k primernim sklepom
vednega boljšanja našega življenja. Premišljevanje
obsega tedaj in v dobrem vadi vse dušne moči.
Pamet  preudarja versko resnico na vse strani
in jo obrača na pretečeno življenje in na sedanje
razmere in potrebe. Ti preudarki vzbudijo v
serci  razne občutke: veselje ali žalost, — mir
ali strah, — navdušenje ali boječnost, — hrepe¬
nenje ali stud, — zadovoljnost ali kesanje; in
kar serce misli, želi in čuti, to izrazuje v živih
izdililjejih pred Bogom. Vse to pa voljo  nagne,
da človek sklene vsled spoznane resnice tudi ži¬
veti; to je, se grehov, ki so tej resnici nasproti,
varovati, in se vaditi v čednostih in dobrih de¬
lih , ki jih ta resnica priporoča ali celb veleva.

Nebeška hrana. II. 1

2

V premišljevanji tedaj pamet  preudarja, serce
moli in volja  dobre sklepe dela.

2. Že iz rečenega se da posneti, kako ime¬
nitno je premišljevanje.  Premišljevanje je v res¬
nici znotranja in serčna  molitev, je zares
molitev v duhu in resnici,  ker so vse dušne
moči v njej delavne in ker vsa ta delavnost meri
na resnično boljšanje življenja. Zato so premiš¬
ljevanje ljubili že sveti očaki in preroki starega
testamenta, in kralj David z navdušeno besedo
naravnost blagruje dušo, ki je premišljevanju
vdana, rekoč: „Blagor človeku, kteri noč in den
premišljuje postavo Gospodovo. Enak je drevesu,
ki je zasajeno ob potokih, in daje sad ob svojem
času; njegovo perje ne odpade, in vse, karkoli
počenja, mu gre po sreči.“ (Ps. 1, 1—3.) Zato
je prebedel Jezus cele noči v znotranji molitvi,
in je molitev v duhu in resnici toliko priporočal.
Zato pravd sv. Terezija, da je prišla v svoji mla¬
dosti že v veliko nevarnost pogubljenja, ker je
vsakdanje premišljevanje opustila, da se je pa
urno zopet izdramila in na stezi čednosti naprej
. hitela, kakor hitro je vsakdanje premišljevanje
zopet povzela. Zato piše sv. Gregor, papež : „Kar
je kruh za telo, je premišljevanje za dušo; kar
je solnce za oko, je premišljevanje za pamet.“
Jn črez vse lepo je, kar piše sv. Bernard, visoki
učenik znotranje molitve: „Le po premišljevanji
in molitvi se pride k popolnosti. Premišljevanje
nam kaže, kaj naši duši manjka : molitev pa nam
pri Bogu izprosi, kar manjka. Premišljevanje
nam kaže pot, po kteri naj hodimo; molitev pa
nas pelje na to pot. Premišljevanje nam kaže
nevarnosti za našo dušo; molitev pa nam pomaga,
da jim uidemo. 1 * Srečne so tedaj duše, ktere

3

sladkost znotranje molitve poznajo in to molitev
ljubijo!

3. Pa ne kar imenitno, ampak celo potrebno
opravilo je sveto premišljevanje.  Trojno spoznanje
nam je potrebno, ako se hočemo izveličati: spo¬
znanje Boga, spoznanje samega sebe, in spozna¬
nje naših dolžnosti; in to trojno spoznanje se naj
obilnejše zajema v sv. premišljevanji.

Spoznanje Boga.  Zakaj toliko kristjanov
'v smertnem grehu živi in se vekomaj pogubi?
Zato, ker nikoli ne pomislijo, ne kaj je greh in
ne kaj je večno pogubljenje. In ako bi vprašal
tiste, ki že gorijo v peklu, zakaj so prišli v pe¬
kel, ti bodo po večem odgovorili: zato ker nismo
nikoli mislili na pekel in ga nikoli premišljevali.
— Zares; verske resnice od Božje neskončne sve¬
tosti in pravičnosti, od neumerjočnosti duše, od
sodbe, nebes in pekla, so tako tehtne in grozo¬
vite, da bi moral človek popolnoma slep in tra¬
past biti, ako bi jih resno premišljeval, pa bi ga
vendar ne ganile, in če je v grehu, ga od greha
ne odtergale. — K zveličanju pa ni zadosti, da
Boga ne žalimo; moremo ga tudi ljubiti. Kako
pa zamoremo Boga ljubiti, če ga ne poznamo ?
Kako pa ga zamoremo poznati, če nikdar njego¬
vega presvetega bitja, njegovih preljubeznjivih
lastnosti in čudovitih del ne premišljujemo? Po¬
glavitni studenec pregreh je nevednost v verskih
rečeh ; pomanjkanje premišljevanja pa je pogla¬
vitni studenec te nevednosti. Zato tožuje Gospod:
„Pusta žaluje vsa zemlja, ker ga ni, ki bi si k
sercu vzel“ (Jer. 12.); zato nam žuga s svojo
šibo: „Gospod bo sodbo imel v deželi, ker ni
resnice in spoznanja Božjega v deželi (Ozej. 4.):
zato nas tako milo vabi k premišljevanju rekoč:

1 *

4

„V vseh svojih delih se spominjaj svojih posled¬
njih reči, in ne boš grešil vekomaj.“ (Sir. 7, 40.)

Spoznanje samega sebe.  S spoznanjem
Božjim v pa more sklenjeno biti spoznanje samega
sebe. Če hočemo namreč svojo dušo rešiti, mo¬
remo pred vsem spoznati vso njeno in našega
telesa revščino in popačenost, da se ponižamo
in sami sebi ne zaupamo; poznati moremo vse
serčne rane, da vemo iskati pravega zdravila;
poznati moremo vsa huda nagnjenja, da jih vemo
berzdati; poznati moremo poglavitno strast svo¬
jega serca, da se vemo zoper njo vojskovati; po¬
znati moremo svojo popolno nezmožnost za vse
dobro, da jej vemo na pomoč priti skoz molitev;
poznati moremo slednjič svoje brezštevilne grehe
in zamude, da jih vemo prav obžalovati in se
dostojno pokoriti. — Brez tega spoznanja ni pra¬
vega spreobernenja; prav zato nam je vsem po¬
trebno, kar nas uči tudi izgled sv. Avguština, ki
je vedno k Bogu molil, rekoč! „0 da bi spoznal
tebe, in da bi spoznal sebe! u  Edina šola čistega
spoznanja samega sebe pa je sveto premišljevanje,
v kterem se ravno duša sama v sebe pogrezne,
in z lučjo Božjega spoznanja vse, Uidi naj bolj
skrite kote in globočine serca preišče, da vidi in
spozna, kdo, kaj in kakšna je pred Božjim oblič¬
jem. Kako potrebno je spoznanje samega sebe,
o tem nas naj bolj prepriča to, da se ga skoraj
vsi bojimo in se mu izogibamo; kajti skoraj ni¬
koli se nočemo podati v samoto svojega serca, le
da bi sami sebe ne videli in ne spoznali in se
ne prestrašili in se ne poboljšali!

Spoznanje naših dolžnosti.  Sv. vera
nas uči, da smo dolžni, Bogu služiti; le kdor
mu zvesto služi do smerti, prejme krono večnega

5

življenja. V  te namen je Bog vsakemu človeku
poseben stan odločil, in mu v tem stanu posebne
dolžnosti naložil; kdor jih zvesto dopolnuje, bo
zveličan, kdor jih ne dopolnuje, bo zaveržen. Ali
Bogu služiti in zlasti posebne dolžnosti svojega
stana zvesto dopolnovati, je mnogokrat težko, in
včasi prav prav težko. Da tedaj v Božji službi
ne pešamo, je treba, da jo ljubimo; ljubili jo pa
le bomo, ako spoznamo, kako visok, bogat, dober
in mogočen je Gospod, kteremu služimo ; — kako
lepa, častita in na vse strani pravična in hasno-
vita je služba , ktero od nas tirja; — kako dra¬
gocena je krona, ktero nam obeta; — kako obilni
so poinočki vere, molitve in zakramentov, s kte-
rimi nas v tej službi podpira. Verh tega je še
treba, da zglede Jezusa, Marije in Božjih ange-
Ijev in svetnikov vedno pred očmi imamo; kajti
ti zgledi nas najbolj umevno in ganljivo učijo,
kako se ta ali ona dolžnost prav dopolnuje. —
In vse to spoznanje zadobiva duša zopet v sv.
premišljevanji, kjer človek den na den verske
resnice in svete zglede prevdarja, jih na svoj po¬
sebni stan in na svoja vsakdenska dela in opra¬
vila obrača, ter sklepe dela, kako jih v soglasji
s spoznano resnico prav in Bogu dopadljivo iz-
verševati. Zato prav pove pobožni Bodriguez:
„Se nihče ni resnično pobožen in svet postal,
kdor je premišljevanje zanemarjal,“ in slavni
kardinal Belarmin kar naravnost reče: ,,Ni mo¬
goče, kerščansko živeti, ako se znotranja molitev
opušča. “

4. Kako se opravlja premišljevanje.  Prav
mnogo jih je, ki pravijo, da bi radi premišljevali,
ako bi le vedeli, kako se to napravi. Bes je, da
je znotranja molitev kaj tako visokega, da se na

6

da učiti z zvunanjo besedo, ampak da je njeni
edini učitelj sv. Dub, kakor stoji pisano: „ (Sveti)
Dub podpira našo slabost; ne vemo namreč, kako
bi (tako) molili, kakor se spodobi; sam Duh pa
moli za nas z neizrekljivimi zdihljeji. On pa,
kteri serca preiskuje, ve, kaj Duh želi, ker po
Bogu (to je, v soglasji z voljo Očetovo) prosi za
svete. u  (Rimlj. 8.) Ali če si duša le resnično
prizadeva, in za dar znotranje molitve prosi, ga
bo tudi gotovo prejela, kakor Kristus sam obljubi,
i-ekoč: „Koliko bolj (to je: gotovo) bo vaš Oče
z nebes dobrega Duha dal tem, kteri ga prosijo.“•
(Luk. 11.) Kar se vendar v tej reči učiti da,
zamore se v kratkem tako-le posneti.

Čas za premišljevanje najbolj pripraven je
v jutro, ko vstaneš, ko je duh še najbolj živ in
serce najmanje raztrešeno. Kraj  bodi samoten:
ako doma samotnega kraja nemaš, opravi premiš¬
ljevanje v cerkvi,  kjer te bode bližava sv.
Rešnjega telesa v pobožnosti zlasti podpirala. Ako
po delavnikih nemaš dosti časa za premišljevanje
pred  mešo ali p o meši, ga zamoreš prav ko¬
ristno opraviti tudi med mešo; le da v tem
slučaji premišljevanje sklepaš z daritevjo sv. meše.
— Če ti zdravje dopušča, opravi celo premišlje¬
vanje klečč; če ne, opravi kleče vsaj pripravno
molitev in sklep. —• Kako dolgo  naj premiš-
Ijujes? Po kloštrih terpi premišljevanje celo uro;
za tebe bo menda zadosti polovica ure,  in po
delavnikih, kadar te delo žene, tudi četertinka
u r e, pa tako, da pobožne misli, ki si jih med pre-
mišljevanjemnabral, še tudi med dnevom o priličnem
času naprej snuješ, to je, premišljevanje nadaljuješ.
Sploh bodo kmetijski in služevni ljudje prav mno¬
gokrat komaj drugega časa za premišljevanje

7

našli, kakor čas, ko grejo na delo ali z dela, ali
tudi pri delu. Kolikokrat imaš četertinko ure,
pol ure in še dalje, da prideš na njivo, na trav¬
nik, v gorico, v les, kjer delo imaš; koliko le¬
pega premišljevanja bi lehko gredoč po stezi
opravil! Kako lehko in koliko obilno bi zamogli
premišljevati zlasti pastirji in pastarice na paši!
O takih prilikah se ve da premišljevanje ne bo
šlo po takem redu in v taki versti, kakor doma
ali v cerkvi; ali sv. Duhu bo tvoja resna in sveto-
željna volja silno dopadla, in z veseljem te bo
učil, kako se na stezi in med delom premišljuje,
in ho tvoje prizadevanje obilno blagoslovil. Zato
le serčen in stanoviten bodi, in terdno v Boga
zaupaj, ter se pogumno loti sv. premišljevanja.
V kratkem boš premagal vse težave, in boš
našel v tej sveti vaji toliko’ veselje in sladkost,
luč, tolažbo in moč, da je gotovo nikoli več
opustil ne bodeš, ako si se je enkrat privadil.

Premišljevanje ima tri dele: pripravo, pre¬
mišljevanje samo in sklep.

Priprava na premišljevanje.

Priprava  ima zopet štiri dele. Postavi se naj
poprej, bolj živo ko moreš v Božjo pričujočnost, to
je, obudi vero, da pred Bogom klečiš, ki te vidi, te
z ljubeznijo gleda, in tudi v tvojem serci prebiva,
ter vse tvoje misli in želje pozna, in vse zdih-
leje in prošnje sliši in jih gotovo tudi vslišal bode.
Na to opravi pripravno  molitev, kakor jo
najdeš na koncu tega poduka, — ali navadno
molitev v čast sv. Duha: Pridi sv. Duh, napolni
serca svojih vernih i. t. d.

Drugič pomisli v kratkem, kaj hočeš pre¬
mišljevati; na primer: Moja smertna ura

8

mi je neznana — in vendar bo ta ura raz¬
sodila 6rez mojo srečno ali nesrečno
večnost. (Da boš sledeči na vod ložej razumel,
bomo ga vedno na te predmet obračali.)

Tretjič. Da se boš ložej raztrešenja varoval,
si napravi kako čutno predsta  v o, na ktero
boš med premišljevanjem v duhu svoje oči obra¬
čal. N. pr.: Ako premišljuješ terpljenje Kristu¬
sovo , postavi si Kristusa pred oči v tisti skriv¬
nosti, ktero hočeš premišljevati, postavim na oljski
gori, ali na križevem poti, in ga v tej podobi
med premišljevanjem pred očmi imej, to je, kakor
da bi na oljski gori pri Jezusu bil, ga gledal in
poslušal, kaj terpi, kaj govori, kaj dela, in ka¬
kor da bi tamkaj pred njim klečal in svoje pre¬
mišljevanje opravljal. — Ako premišljuješ ktero
čednost  (ponižnost, poterpežljivost i. t. d.), si
lehko Kristusa pred oči postaviš kakor učenika,
ki te one čednosti uči, sam sebe pa kakor Marijo
Magdaleno, ki kleče pri nogah Jezusovih njegov
nauk poslušaš; — ali si ga predočitaj v kteri
taki skrivnosti, kjer te s svojim zgledom  te
čednosti uči, postavim: kakor Dete v jaslicah,
kjer te uči ponižnosti, ti pa kleče pred jaslicami
svoje premišljevanje opravljaš. -— Enako kadar
grehe,  namreč njih težo, gnjusobo in kazen
premišljuješ, si lehko Kristusa v kteri taki skriv¬
nosti pred oči postaviš, v kteri za greh, ki ga
zdaj premišljuješ , posebno pokoro dela ; n. pr.:
če premišljuješ požrešnost, gledaj Jezusa na križi,
kako žejen za hladilno pijačo prosi, pa mu je3iha
in žolca piti dajo; — če premišljuješ težo in ka¬
zen nečistega greha, gledaj Jezusa, kako mu
obleko s telesa tergajo, in ga brez usmiljenja po
ysem životu kervavo raztepajo. — Zastran teh

9

predstav se mora vendcr opomniti, da si ne smeš
nikakor glave truditi, ali domišljije napenjati,
kakor da bi hotel res Kristusa videti; ampak
da delaš vse to polagoma, v duhu sv. vere, in
da se teh predstav zlasti poslužuješ, kadar te
raztresenost muči. Ako pa pridejo blažene ure,
da je tvoja duša v Božjo pričujočnost vsa zatop¬
ljena in tvoje serce polno molitve in ljubezni,
ne moti duše s temi predstavami, ampak pusti
jo mirno v tem njenem prelepem in čisto duhov¬
nem opravilu.

Zdaj tedaj ko smert premišljuješ, si misli,
da klečiš na Jezusovem grobu, ki je zato umeri,
da bi tebi srečno smert zaslužil, in da klečijo
okoli tebe žalostna Mati Božja, sv. apostelj Joanez
in pobožne žene, ki Jezusovo terpljenje in smert
objokujejo; v njih prijazni družbi opravi svoje
premišljevanje.

Slednjič se opravi druga in sicer celo p o-
sebna pripravna molitev,  ktero si moreš
pa vselej sam napraviti, in v kteri Boga za p o-
seben  sad  premišljevanja prosiš. Razloček med
pervo in drugo pripravno molitevjo je tedaj ta,
da je perva po svojem zapopadku vedno ena
in ista,  v njej namreč prosiš sploh za dar
dobre znotranje molitve,  druga pa se
vedno spreminja, kajti v njej se prosi za po¬
sebni sad sedanjega  premišljevanja. — Če
tedaj smert premišljuješ, bi se utegnila druga
pripravna molitev tako glasiti: O Bog! razsveti
mojo pamet,  naj resnico, da bo moja smertna ura,
ki mi je celo neznana, razsodila črez mojo srečno
ali nesrečno večnost, prav spoznam. Omehčaj
moje serce,  da se nesrečne smerti zbojim, in
britko obžalujem, da sem se dosihmal še tako

10

malo na dobro smert pripravljal. In nagni mojo
voljo,  da sklenem denes celi den smert
pred očmi imeti, in vse svoje misli, besede in
djanja tako ravnati, kakor bi za gotovo vedel,
da že denes umreti moram. — O Marija pribe¬
žališče umirajočih, prosi za-me! O vsi Božji
angelji in svetniki prosite za-me!

Po tem zgledu si boš lebko tudi pri vsakem
drugem premišljevanju posebno pripravno molitev
napravil.

Premišljevanje.

V premišljevanji, kakor je bilo že rečeno,
so delavne vse dušne moči: spomin, pamet,
volja, serce.

Delo začne spomin;  kajti potrebno je, da
se najpoprej spomniš, ali si v spomin zakličeš,
kaj te sv. vera o resnici, skrivnosti ali dogodbi,
ktero premišljevati hočeš, uči. Če se poslužuješ
premišljevalnili bukvic, najdeš pa že itak v tej
zadevi vse potrebno zapisano, tako da ti ni treba
spomina dalje mučiti. Kedar pa brati ne moreš,
si izvoli v premišljevanje tebi že bolj znane resnice,
postavim tiste, ki so v I. delu pri dvojni du¬
hovni  uri (str. 42—52.) prav v te namen za¬
pisane.

Potem nastopi pamet,  ki si predstavljeno
resnico prav spoznati prizadeva, jo na vse raz¬
mere našega življenja obrača, in prevdarja, ktere
dolžnosti  iz te resnice za nas izvirajo. V te
namen ti bo dobro služilo, ako si staviš nasled¬
nja vprašanja:

1. Kaj si moram zlasti jas iz te resnice k
sercu vzeti?  — Da je tudi meni moja smejtna
ura neznana, da ne vem, ne kje, ne kedaj, ne

II

kako bom umeri, — na nagloma ali po dolgem
smertnem boju, — pri čisti pameti ali brez za¬
vednosti, — s sv. zakramenti previden ali nepre¬
viden, — v stanu gnade Božje ali v smertnem
grehu. — Morebiti umerjem še denes! — In ta
meni neznana ura bo razsodila črez mojo večnost!

— Komaj bom dušo izdihnil, se mi bodo že od-
perla ali vrata pekla, ali vrata vic, ali vrata
nebes. — Ce sem pogubljen, ni več pomoči; iz
pekla ni rešenja. — Ako bi umeri denes, ktera
vrata bi se mi odperla ? — O da bi te resnice
nikoli ne pozabil; — da bi me prestrašila zlasti
ob uri skušnjave!

2. Kteri djanski nauk naslednje za mene iz
te resnice?  — Da morem biti vsak den, vsako
uro na smert pripravljen; — da pripravljanje na
srečno smert dalje odlagati ne smem. — O moj
Bog! ali sem denes, — ali sem zdaj pripravljen ?

3. Kaj me nagiba po tem spoznanji živeti ?

— tedaj denes tako živeti, da bo vse moje dja-
nje in nehanje vedno pripravljanje na dobro smert?
Z n o t r a n j i m i r i n v e s e 1 j e, ki ga v vseh oko¬
liščinah in nevarnostih vživa on, ki je vedno na
smert pripravljen; in znotranji nemir in strah,
ki v vsaki najmanjši nevarnosti muči njega, ki
v grehu živi in na smert pripravl jen ni. — D o s t o j-
nost;  gotovo edino dostojno in spodobno
je za pametnega  človeka, kteri je prepričan,
da je za večnost vstvarjen, da se tudi vedno na
večnost pripravlja; in nedostojno in nespo¬
dobno je za pametnega  človeka, ki to res¬
nico veruje, pa vendar živi enak neumnemu
živinčetu, ktero s smertjo za vselej pogine. — Leh-
kota in sladkost  takega življenja; kajti mi¬
lost Božja resnično voljo človekovo čudovito pod-

12

pira, mu vedno veče zaničevanje vsega posvet¬
nega, in vedno veče hrepenenje po duhovnih,
večnih dobrotah v serce vliva; in nasproti težava
in britkost  onega življenja, ko človek vse
svoje zaupanje v časno veselje, čast in bogastvo
stavi, pa toliko, kakor želi, vendar nikoli ne
doseže, in se še to, kar ima, vedno zgubiti boji.

— Potrebnost;  to je: bodi si že lehko ali
težavno, — sladko ali grenko, — prijetno ali ne¬
prijetno, vsekako potrebno je, da sem vsako uro
na smert pripravljen. Kajti tu ne gre za kako
tujo reč, ki mene nikakor ne zadeva; tudi ne
za kako malo stvar, ki velike skerbi ni vredna;
tudi ne za kako malo zgubo ali mali dobiček,
ki truda ne zasluži; — ampak tu je vse na vagi,
vse, kar sem in kar imam: moja edina duša,
moja večna sreča ali nesreča; — vekomaj v ne¬
besih, ali vekomaj v peklu!

Te in enake nagibke, — vse ali vsaj ne-
ktere zmed njih, kakor ravno predmet nanaša,
moreš tehtati v vsakem premišljevanji; in kadar
se naša volja zelo vstavlja in se noče vdati, da
bi se odpovedali kteri grešni navadi in razvadi,

— ali zapustili ktero grešno priložnost, — ali se
poprijeli težavnih sredstev in ostre pokore, takrat
si je treba zlasti k sercu gnati zadnji nagibek:
potrebno je! — mora biti! — naj me
stane, kar rado! — če tudi vse zgubim!
■— če mi tudi za življenje gre!

4. Ali sem dosihmal po tej resnici živel ?

— Tedaj: ali sem dosihmal skerbel, biti vsak den,
vsako uro za smert pripravljen? — To vpraša¬
nje nič druzega ni, kakor izpraševanje vesti,
ki se ne sme nikdar in pri nijenem
premišljevanji opustiti.  Da more to iz-

13

praševanje vesti sklenjeno biti z resničnim obža¬
lovanjem vsega, kar smo zoper spoznano resnico
zagrešili, se razume samo po sebi.

5. Kaj mi je zanaprej storiti ?  — Treba je,,
da se kar na enkrat odpovem dosedanji lehko-
mišeljnosti, malomarnosti, slepoti; — in da kar
danes  začnem se na srečno smert pripravljati.
— Pri tem vprašanji se že pripravlja dobri
sklep  za danešnji den, ki naravno nasleduje iz
obujenega kesanja črez dotične grehe.

6. Kaj me utegne denes v tem sklepu za-
derzevati,  — in kterih sredstev se mi bo treba
posluževati,  da ga srečno izpeljem? Pri tem
vprašanji boš lehko spoznal, kaj ti bo treba denea
opustiti, •—- in kaj storiti.

Ko je pamet na vse strani resnico preudarila,
nastopi volja  svoje opravilo, ki obstoji v tem,
da se napravi poboljšanja dober sklep,
brez kterega se premišljevanje nikdar skleniti ne
sme. Dober sklep more naslednje lastnosti imeti:

1. More biti djansk,  to je, skleniti mo¬
remo, karkoli že opustiti ali storiti.  Tedaj
bi ne bilo zadosti, skleniti: bom molil denes pet
očenašev za srečno smert; — ampak: srečno
umreti ne morem, ako te grešne navade ....  ne
opustim, ali ako te čednosti ....  ne pridobim;
zato se hočem te razvade ....  varovati, ali v
tej čednosti ....  vaditi.

2. Sklep ne sme biti splošen, ampak celo
poseben.  Tedaj bi mogel skleniti: pri teh po¬
sebnih priložnostih ....  se hočem tega greha
varovati, ali se v tej čednosti vaditi, in se v te
namen teh posebnih pomočkov ....  posluževati.

3. Sklep se ne sme delati za prihodnji ne¬
gotovi čas; n. pr.: se bom zanaprej na smert

14

pripravljal; ampak sklep se more storiti za de-
nešnji den,  tedaj : d e n e s se hočem takd in
tako na srečno smert pripravljati.

4. Sklep more dobro  v t e r j e n biti na ne-
overgljive razloge; kajti bolj ko sem prepričan,
to in to moram storiti, bolj gotovo bom tudi storil.
Zato je na tem mestu dobro, še enkrat ob krat¬
kem pregledati najtehtnejše vzroke, zavoljo kte-
rih si sklenil, ročno denes začeti, se na smert
tako in tako pripravljati.

Ravno v te namen, da dobri sklep med dne¬
vom ne opeša, je dobro še skleniti, da se ho¬
čemo večkrat črez den spominjati te ali one
resnice, ki nas je zlasti ganila, — ali teh in onih
besed Kristusovih, ki so nas posebno presunile.
Postavim: da bom denes storjeni sklep toliko
bolj goreče in serčno izpolnjeval, se hočem bolj
pogosto, ko bom mogel, zlasti kadar slišim uro
biti, spominjati besed Kristusovih: „Bodite pri¬
pravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva.“ —ali:
še to noč bodo tvojo dušo od tebe tirjali, in kar
si pripravil, čigavo bo?“ — ali: bom ves den,
zlasti ko ura bije, s sv. cerkevjo zdihoval: „Od
nagle in neprevidene smerti, reši nas, o Gospod!“

To kratko jedernato resnico, ki si jo človek
za celi den v pogosti pomnež izvoli, imenujejo
pobožni učitelji duhovno rožico,  ki si jo
kristjan v duhovnem vertu pobožnega premišlje¬
vanja uterga, in jo po besedah sv. Bernarda na
svoje serce dene, da jo večrat črez den pobožno
pogleda in se nad njeno rajsko vonjavo razveseli
in po njej pokrepča.

5. Slednjič more sklep združen biti z
obilno molitevjo.  To je, treba je ob koncu
premišljevanja veliko, z živo vero, in bolj serčno,

15

'ko se more, moliti, da bi Bog opravljeno premiš¬
ljevanje blagoslovil, in nam moč dal, storjeni
dobri sklep v djanji izpeljati.

Tedaj ima pri koncu premišljevanja zlasti
serce  svoje delo, ki obstoji v tem, da vzbuja
v sebi pobožne izdibljeje  in svete občutke.

S tem pa nikakor ni rečeno, kakor da naj
bi serce ob začetku in med premišljevanjem dre¬
malo in praznovalo! temveč serce more s svojimi
zdihljeji in občutki spremljati in podpirati spo¬
min, pamet in voljo. To se pravi: vpletaj vse
povsodi primerne izdihljeje, kakor te bo sv. Duh
vodil in njegova milost navdajala, — vpletaj jih
kakor zlato  nit  med vse resnice, ktere pola¬
goma spoznavaš. Kadar si ob začetku v spomin
kličeš predmet premišljevanja, so najbolj pristojni
izdihljeji žive vere,  — kadar med premišlje¬
vanjem vest izprašuješ, izdihleji žalosti in ke¬
sanja,  — kadar dobri sklep delaš, izdihljeji
upanja.  — Sploh naj bodo izdihljeji in
občutki predmetu primerni.  N. pr.:
ako premišljuješ namen, — poklic človekov,
vzbujaj veselje, hvaležnost; — pri premišljevanji
Božjih del in Božjih lastnosti, vzbujaj občudovanje,
počeščenje, ljubezen, hvalo in zahvalo; —pri pre¬
mišljevanji greha in njegovih kazen vzbujaj strah
pred sodbo Božjo, stud in sovraštvo do greha,
žalost in kesanje, sočutje s sercem Jezusovim,
ki se skoz grebe žali; — pri premišljevanji ne¬
bes in zasluženja Kristusovega vzbujaj veselje,
hvaležnost, upanje, hrepenenje, serčnost itd. Ob
času znotranje subote se ponižuj, veruj, upaj,
prosi, le od premišljevanja nikar ne odjenjaj:
veča je težava, obilnejši je sad premišljevanja.

16

Ako smo tedaj serce  na zadnje mesto po¬
stavili, smo hotli le reči, da naj bo zlasti ob
sklepu premišljevanja serce živo, goreče,
delavno,  tako, kakor da bi botlo z močjo svo¬
jega vernega zdihovanja silo storiti Božjemu sercu
in si s silo nakloniti milost Božjo, po besedah
Jezusovih: Prosite, — iščite, — terkajte!

Sklep premišljevanja.

Ta ima dva dela. P e r v i č Bogu resno ob¬
ljubimo, da hočemo storjeni dobri sklep vestno
dopolniti, ker pa svojo slabost in nestanovitnost
dobro poznamo, ga ob enem priserčno prosimo,
da bi nas s svojo vsemogočno milostjo podpiral.
Drugič  se moli k tora primerna ustna  molitev
n. pr.: Oče naš, Češčena Marija, Čast bodi; —
ali sv. Ignaciju zlasti priljubljena molitev: „Duša
Kristusova posveti me“ (Glej I. del, str. 207);
— ali kadar nam čas dopušča, kterekoli litanije,
kakor ravno cerkveni časi in godovi nanašajo;
jako lepo se vdajo za sklep litanije od preslad¬
kega Imena Jezusovega.

_ Prav prijetno se zamoreta oba dela pa tudi
zediniti v tako imenovanih pogovorih,  ktere
sv. Ignacij toliko priporoča. To se napravi ta¬
kole. Kaj p o prej se podamo k Mariji,  jej svoj
storjeni dobri sklep priporočimo, njeni materni
blagoslov pobožno sprejmemo in jo prosimo, naj
bi na3 ona peljala pred tron Jezusov, kamor se
sami zavoljo svojih grehov ne upamo , in naj bi
tamkaj za nas in z nami molila. Zdaj se moli
Češčena Marija. — Kakor nevredno dete na Ma¬
rije materni roki peljani se potem podamo pred
tron Jezusov,  kjer se globoko ponižamo, za

17

isto gnado in blagoslov prosimo, in svojo prošnjo
zlasti na to opiramo, naj bi nas, ker sami usli-
šanja nismo vredni, zavolj Marije, svoje Matere
uslišal. Zdaj se moli molitev: Duša Kristu¬
sova  posveti me! — Ja to prosimo Jezusa in
Marijo, da bi nam podala roko in nas peljala
pred tr on nebeškega Očeta,  kamor se
sami ne upamo, ker smo ga preveč in prepogosto
razžalili, in tako rekoč v sredi med Jezusom in
Marijo pokleknemo vsi skesani, kakor zgubljeni
sin, pred nebeškega Očeta, ga preponižno za
isto milost prosimo in dostavljamo, ker dobro
vemo, da uslišamja nikakor vredni nismo, naj bi
se spomnil Jezusovih ran in Marijine žalosti, in
nas vsaj zavolj Jezusa in Marije ne zavergel,
ampak milostno uslišal, in nas in naš dobri sklep
za danešnji den blagoslovil. Tu se moli Oče
naš,  in s tem se premišljevanje sklene.

Dobro boš storil, ako od časa do časa te navod
prebereš in premišljuješ: ali se po njem ravnaš?
— ali v premišljevanji napreduješ ? — v čem so
tvoja premišljevanja pomanjkljiva in kaj ti je
popraviti ? Ne pozabi tudi, vsak večer pri iz¬
praševanji vesti se vprašati, ali si zjutraj storjeni
dobri sklep dopolnil, — in v čem ga morebiti
nisi dopolnil ? Ako kteri den premišljevanje iz¬
pustiš, derži se tako dolgo zadnjič  storjenega
dobrega sklepa, dokler do novega premišljevanja
ne prideš. — Ako v tem navodil nisi česa prav
razumel, ali ako te začnejo med premišljevanjem
razne težave, skušnjave in britkosti napadati, če¬
sar vsega tukaj razlagati ni prostora, se oberni
do svojega spovednika; oni te bodo v vsem tem
dalje podučili, in te na poti znotranje molitve vodili.

Nebeška hrana II.

2

18

Naslednje zdaj 30 premišljevanj za 30 dni
meseca, ki so izpeljane v onem duhu, kakor se
navadno duhovne vaje,  ali eksercicije ob¬
hajajo. Ako se jih boš toraj pridno posluževal,
boš tako rekoč neprenehoma duhovne vaje oprav¬
ljal. Vendar prostor te knjižice ni dopuščal,
vsa premišljevanja obširno po danem navodu iz¬
peljati. Le pervo premišljevanje je nekoliko bolj
obširno izpeljano; ako si to razumel, se boš ve¬
del tudi pri naslednjih premišljevanjih prav ravnati

Splošna pripravna molitev

pred vsakim premišljevanjem.

Vsegamogočni vežni Bog! verujem, da si
tukaj pričujoč, da gledaš mene in vse, kar je
v meni, ti, ki serca in obisti preiskuješ. Zato
te molim z največo, ko morem, ponižnostjo.
Ti veš, o Gospod! da te iščem s celim sercem
in z resnično voljo; ne zaverni me toraj in me
nikar ne. zaverzi spred svojega obličja, ampak
sprejmi dobrotno svojega hlapca po svojem ne¬
skončnem usmiljenji, ker k tebi sem povzdignil
svojo dušo. — Glej, zopet ti darujem to uro
premišljevanja. Dodeli milostno, da vse moje
misli in djanja in nehanja edino merijo na čast
in službo tvojega Božjega veličastva. Očisti
tudi moje serce vseh nečimurnih, grešnih in
stranskih misli, razsveti pamet in vžgi voljo,

19

da dostojno, pozoru©, pobožno in sadovito to
premišljevanje opravim. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

I. Premišljevanje.

Bog.

Splošna pripravna molitev.

Predmet.  Premišljevati hočem resnico,
da je Bog, in kako neskončno lepo in sveto je
njegovo bitje.

Sad,  ki ga v tem premišljevanji doseči
želim, je, da se vnamem in sklenem, varovati
se denes zlasti vseh grehov zoper pervo in
drugo Božjo zapoved, ki so Bogu naravnost
nasproti, in ves den preživeti v iskrenem če-
ščenji presvete Trojice.

Predstava.  Y duhu si pred oči postavim
nebeški tron presvete Trojice. Pred tronom in
okoli trona vidim klečati Marijo in nebrojno
število angeljev in svetnikov in jih slišim peti
nebeško pesem: Svet, svet, svet si ti Bog Sa-
baot! V to presveto družino tudi jaz, nevredni
grešnik, pokleknem in v tej družini svoje pre¬
mišljevanje opraviti želim.

Posebna pripravna molitev.  Pre¬
sveti, trojno edini Bog! molim te iz globočine
svoje nevrednosti, in te vpričo vseh angeljev

2 *

20

in svetnikov ponižno prosim: Razsveti mojo pa¬
met, da tvoje presveto bitje, kolikor morem,
in kolikor je v moje zveličanje potrebno, spo¬
znam, in okrepi mojo voljo, da se denes vseh
grehov zoper pervo in drugo Božjo zapoved
skerbno varujem, in užgi moje serce, da ves
den v tvojem počeščenji preživim. O Marija,
pomagaj mi! O vsi angelji in svetniki prosita
za-me!

Premišljevanje.

1. Bog  je. Da je Bog, mi pričajo vsi
narodi, ki so kedaj živeli ali še živijo na zem¬
lji ; kajti vsi verujejo, če še tako nepopolnoma,
na neko najviše bitje — na Boga. Ta splošna
vera bi se ne dala umeti, ako bi Boga ne bilo,
kteri se je sam človeštvu razodel in mu zavest
svojega bitja neizbrisljivo v dušo vtisnil. — Da
je Bog, mi pričajo vse stvari na nebu in na
zemlji. Ra nebu, kolika lepota in čudoviti red!
Zvezde, solnce in mesec hodijo stalno po svo¬
jih nezvedljivih potih, kterih nikoli ne izgrešijo,
in svetijo s čudovito natanjčnostjo ob svojem
času na odločenih mestih. In na zemlji, brez
števila rastlin in žival! Kolika je lepota enih,
kolika dobrota in sladkost drugih, kolika has-
novitost tretjih, kolika moč in silovitost četer-
tih! In razni elementi: ogenj in voda, mraz
in vročina, kako se med^seboj vojskujejo, sled-

21

njič pa vendar v najlepšem soglasji človeku
služijo. Poglej na železnico: kako podpira ogenj
vodo, in voda ogenj, da oba sklenjena pokorno
služita potujočemu človeku. Ta čudoviti red,
ta prečudežna medsebojna zaveza k enemu in
istemu slednjemu cilju in koncu, me sili pri¬
znati, da je vse stvarjenje delo najvišega in
najpopolnejšega bitja, to je, Boga. — Da je
Bog, nam priča naše lastno bitje, duša in telo.
Telo, koliko število raznih udov, košic, žilic,
kitic! Tsaktero zmed njih ima svoje posebno
opravilo, in vendar kako lepo soglasje med
njimi, da človek srečno živi in svoj namen
lehko doseže. In naša duša! Od kod to, da
sploh ljudem to, kar je dobro, čisto, čedno,
sveto, dopade, in se jim mera' do tega, kar
je hudo, gerdo, krivično? Od kod to, da nas
vest hvali, ako skušnjave premagamo in dobro
storimo, da nas pa vest graja, peče in grize,
ako se hudemu vdamo? Od kod to, da naše
serce še po vedno veči sreči hrepeni, če tudi
vse dobro že na svetu ima, in da je to hre¬
penenje pri vseh ljudeh brez konca, kterega
tedaj le neskončna dobrota utolažiti zamore?
Yse to bi ne moglo biti, ako bi bil človek sam
svoj, ako bi ne bilo Boga, ki človeka s svojim
glasom skozi vest svari, in ga s svojim žuga-
rijem in obetanjem na stezi čednosti obderži.

22

2. K a k š e n j e B o g ? Če je vse stvar¬
jenje tako modro vravnano, vse stvari v naj¬
lepšem soglasji, mora biti Bog neskončna
modrost.  (Jaz verujem, o Bog, da si ne¬
skončna modrost, in te ponižno molim.) Če je
v stvareh tolika lepota, mora biti on, ki jo je
vstvaril, neskončna lepota.  (Jaz veru¬
jem ....).  Če je v stvareh tolika sladkost,
mora biti on, ki jo je vstvaril, neskončna
sladkost.  (Jaz verujem ....).  Če ne more
nijena stvar obstati in živeti brez Boga, mora
biti Bog, ki vse derži, neskončno mogo¬
čen in povsod pričujoč in vsegavedoč.
(Jaz verujem ....).  Ako Bog stvarjenja ni¬
kakor ne potrebuje, ampak je vse vstvaril iz
ljubezni do človeka, da vse stvari človeku slu¬
žijo in mu življenje slajšajo, mora biti Bog
neskončna ljubezen.  (Jaz verujem ...).
Ako nas glas Božji po naši vesti pred grehom,
svari in nas k čednosti vabi, mora biti Bog
neskončno svet in neskončno pravi¬
čen,  ki greh neskončno čerti in kaznuje; čed¬
nost pa neskončno ljubi in plačuje. (Jaz ve¬
rujem ....).  Ako naše serce na svetu nikoli
zadovoljno ni, ampak vedno po čem višjem in
boljšem hrepeni, je gotovo, da nam je Bog v
nebesih pripravil neskončno zveličanje,
to je, ker je Bog edini neskončen, da bo teda j
Bog sam v nebesih naša krona, naša hrana,

23

M jo bomo v neusahljivem veselji uživali od
vekomaj do vekomaj. (Jaz verujem . . . .)

Kar si zdaj bral je bila vaja spomina,
to je, ti si si v spomin zaklical, kaj te lastna
pamet in sv. vera od Boga in Božjega bitja
uči. Zdaj nastopi vaja pameti  po spredej
postavljenih vprašanjih. Vprašaj se tedaj:

1. Kaj mi je tedaj premišljevati? Da je
Bog, in da je njegovo bitje neskončno lepo in
sveto. — V te namen premisli zdaj prav dobro
po versti vse stavke, ktere si bral, in si pri¬
zadevaj, vse prav dobro razumeti in v spominu
ohraniti. Vmes vpletaj prav žive zdihljeje in
občutke vere, češčenja itd. — 2. Kteri djanski
nauk mi je posneti? Da sem dolžen, Boga
pred vsem in črez vse častiti in se vseh gre¬
hov varovati, kteri so Božjemu češčenju nasproti.
— 3. Kaj me k temu nagiba? Bred vsem
lastnosti Božje, ktere sem ravno premišljeval.
. . . . Potem mir vesti, veselje serca, ki iz
tega izvira; — dostojnost, — lehkota, — po¬
trebnost Božjega češčenja; kajti le ako jaz Boga
za svojega Gospoda spoznam in častim, bo tudi
on mene .za svojega otroka spoznal v tem in
onem življenji. — 4. Sem dosihmal po tem
nauku živel? ....  Kolikokrat sem bil len,
mlačen v molitvi, pri sv. meši itd. Kolikokrat
sem molitev' opustil v jutro, na večer i. t. d.
Kolikokrat sem pervo Božjo zapoved prelomil

24

skozi malo vernost, dvomljivost v veri, prazno
vero i. t. d.; —- ali drugo zapoved, da sem
Božje ime po nevrednem, cel6 v jezi, v serdu,
v usta jemal, da sem klel, se rotil i. t. d.
Prosi s prav skesanim sercem za odpuščenje in
obljubi poboljšanje. — 5. Kaj mi je zanaprej
storiti? Zmirom, zlasti pa denes, se hočem,
bolj ko bom mogel, v Božjem češčenji vaditi,
in se vseli grehov zoper pervo ali drugo zapo¬
ved skerbno varovati, zlasti onih, kterim sem
najbolj podveržen ....  6. Kaj me utegne

v tem sklepu zaderževati — in nasproti, kaj
me utegne v njem podpirati? Tukaj pomisli
opravila, okoliščine, priložnosti, skušnjave, te¬
žave, v kterih in zavolj kterih si največkrat
omenjene grehe storil, ali molitev slabo opra¬
vil , opustil i. t. d., in ktere ppmočke bo treba
rabiti, da se tern grehom izogneš in denes Boga
dostojno častiš.

To premišljevanje te naravno pelji k vaji
volje, to je, da dober sklep  za denešnji
den storiš, ki si v oboe ga že pripravil, ki ga
moreš pa zdaj tako vravnati, da bo imel spre¬
daj omenjene lastnosti. Utegnil bi se tako
glasiti:

V nekoliko zadostenje za svoje grehe skle¬
nem, o večni Bog! ves denešnji den, vse, kar¬
koli bom mislil, govoril in delal, najbolj pobožno,
ko bom mogel, tebi v čast darovati, in se zlasti

25

varovati, tvoje presveto ime po nevrednem iz¬
govoriti. Da bom pa to dopolnil, se hočem
teh pomočkov posluževati: Pred in po vsakem
delu hočem dobri namen obuditi in zdihniti:
O Bog, vse tebi v čast in moji dud v zveli¬
čanje! In ako bi se mi po nesreči zgodilo, da
bi tvoje ime po nevrednem izrekel ali zaklel,
hočem to hitro popraviti in s skesanim sercem
moliti: Čast bodi Očetu, Sinu i. t. d.

Za duhovno rožico  si izvolim besede
Jezusove: „G-ospoda, svojega Boga, boš molil
in njemu samemu služil.*

Za sklep bi se pri tem premišljevanji lepo
vdale litanije v čast presvete Trojice, ali tri
Božje čednosti; ali ga skleni s prostim pogo¬
vorom, na primer rekoč :

O Marija in vsi angel ji in svetniki, ki
Božji tron obdajate, prosite z menoj in za mene,
da mi večni Bog odpusti vse, karkoli sem do-
sihmal grešil zoper čast njegovega svetega Imena,
in pomagajte mi, da ves danešnji den v Božjem
češčenji preživim. — Ves ponižan in skesan pred
teboj klečim, o večni Bog! in zaupljivo prosim:
Blagoslovi mene in moj denešnji sklep vsega-
mogočnost Očetova, modrost Sinova in milost
sv. Duha. Amen.

26

2. Premišljevanje.

Služba Božja.

O moj Bog! ravnaj danes moje stopinje
na' stezo tvojih zapovedi.

-1. Zakaj moremo Bogu služiti? Bogu
moremo služiti iz pravičnosti.  Ako nas je
Bog vstvaril, nam dal dušo in telo in vse, kar
imamo; kaj je bolj pravično, kakor da mu služimo,
in kaj bolj krivično, kakor če mu ne služimo ?
In ako nas je Božji Sin, ko smo se pogubili,
odrešil, nas predrago odkupil s svojo lastno
kervjo v svojo lastnino: Kaj je bolj pravično,
kakor da kristjan služi Kristusu, in kaj je bolj
krivično, kakor če odrešenec Odrešeniku službo
odreče, in v službo mesa, sveta in hudega
duha stopi? Ali nisi ti nikdar kaj takega sto¬
ril ? — Služiti moremo Bogu iz hvaležnosti.
Tisoč in tisoč let je že svet stal, in nas ni
bilo; da smo zdaj, je storila Božja ljubezen.
Kajti iz gole ljubezni nas je Bog vstvaril in
iz neskončne ljubezni nas odrešil, nas k edino
pravi veri poklical, nam od kerstne ure do se¬
danje brezštevila velikokrat grehe odpustil, nas
zopet sprejel za svoje otroke in z dobrotami
nas napolnil. Ali bi ne bila najgerša nehva¬
ležnost, darove Božje ljubezni obračati v ža¬
ljenje Božje dobrote? In kdo ve, kolikokrat
si ti to storil, ter obračal oči, ušesa, jezik,

27

serce, zdravje, premoženje, cerkev, molitev, za¬
kramente ne v Božje češčenje ampak žaljenje!

— Bogu moremo služiti iz modrosti.
Brez službe ni zaslužka, brez zaslužka^ ni pla¬
čila, to nam pravi lastna pamet. Če hočeš
tedaj večno plačilo, si ga moreš zaslužiti, in
če hočeš od Boga plačilo, se razume, da moreš
Bogu služiti. In glej plačilo njegove službe!
Za kratko službo ti ponuja večno plačilo, za
kratko terpljenje večno veselje. »Blagor tebi,
zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, boš
črez veliko postavljen , pojdi v veselje svojega
Gospoda," (Mat.25,21.) so besede Jezusove. Ali
bi ne bila strašanska neumnost, zavolj kratkih
težav Božje službe se odpovedati večni kroni,
in kratko grešno veselje zamenjati z večnim
ter pl j en jem ? Da; reč tako stoji: ali služiti,
ali goreti; — ali časno služiti, ali večno go¬
reti; kerščanska duša izvoli si, vendar tak6,
kakor te prava modrost uči.

2. Kako moremo Bogu služiti?
Služiti mu moremo p o v s o d i, zato, ker je po¬
vsod pričujoč in povsod Gospod; — služiti mu.
moremo v sik d ar, zato ker je vsaka ura, ki
je učakamo, od Boga in le za Boga nam dana;

— služiti mu moremo iz serca,  kajti hinav¬
ščina pred njim, ki vse ve in vidi, ne obvelja;

— služiti mu moremo iz celega serca;
ako mu polovico ponujaš, ga žališ; ako še kaj

28

zunaj njega ljubiš, ga zaničuješ. — ,,Nihče ne
more dvema gospodoma služiti,“ (Mat. 6,24.)
so njegove lastne besede; — služiti mu mo¬
remo z veselim sercem;  kajti čmernih slu-
žebnikov on noče, ampak le veselega daritelja
ljubi, uči sv. Pavel; —- služiti mu moremo z
vBožjo voljo vdanim sercem;  tedaj ne
po svoji termi in poljubnosti, ampak tak6, ka¬
kor Bog boče, tam, kjer Bog hoče, v tistem
stanu, v kterega nas Bog postavi, v tistih dolž¬
nostih, ktere nam on naloži; — služiti mu
moremo slednjič z velikodušnim sercem.
Kristus je vse dal in terpel za tebe, daj in
terpi tudi ti vse za Kristusa. Daj sam sebe Bogu
in Bog se bo dal sam sebe tebi. Je li to
zguba? Nikakor; ampak presrečna sprememba,
preblažena zamena!

Ali si dosihmal Bogu tako služil ? V kteri
reči je bila tvoja služba najbolj pomanjkljiva?
Po tem boš vedel sklep storiti za denešnji den.

Pravične so tvoje zapovedi vekomaj; daj
mi jih spoznati, da živim. “ (p s . us, 144.)

3. Premišljevanje.

Človek in njegovi namen.

»Zaznamoval si svitlost svojega obličja v
mojo dušo, o Glospod, in si razlil veselje v moje
serce." (Ps. 4, 7.) Daj mi to resnico prav spo¬
znati, o moj Bog!

29

1. Katekizem pravi: Človek je najimenit¬
nejša stvar Božja na zemlji. To pričuje tudi
sv. pismo rekoč: „Kaj je človek, da se nanj
spominjaš (o Bog) in Sin človekov, da ga ob¬
iščeš? Le malo pod angelje si ga ponižal, s
slavo in častjo si ga ovenčal in postavil črez
dela svojih rok: njegovim nogam si vse pod-
vergel." (Ps. 8, 5—8.) O človek, poglej v teh
besedah svojo imenitnost in visokost! Le malo
pod angelje te je Bog ponižal; vsaj je tvoja
duša po Božji podobi vstvarjena, kajti r zazna¬
moval je Bog v njo svitlost svojega obličja
to je, Bog je vtisnil tvoji duši žarke svojih
presvetih lastnosti: svoje modrosti, dobrotljivosti,
pravičnosti, svetosti, vsegamogočnosti, večnosti,
ker ti je zmožnost dal, ga v vseh teh lastno¬
stih posnemati in mu vedno podobnejši priha¬
jati. »Bodite popolni, kakor je moj nebeški Oče
popoln," je povelje Kristusovo. (Mat. 5, 48.)
Gorjč mu, kdor podobo Božjo skruni, in na-
mestu, da bi prihajal od dne do dne čistejši,
svetejši, pravičnejši, prihaja vedno le nečistejši,
hudobnejši, krivičnejši! — — Podoba Božje
vsegamogočnosti je zlasti v tem, da te je Bog
za kralja na zemlji postavil in tvojim nogam
podvergel vse stvari, pervim staršem rekoč:
»Podverzita si zemljo in gospodujta črez vse,
kar se giblje po zemlji." (Gen. l, 28.) O člo¬
vek, ohrani to čast! Kraljuj in gospoduj črez

30


vse stvari, in ne dopusti, da bi stvari nad teboj
kraljevale in gospodovale. Bodi kralj in ne
hlape o minljivih 'stvari! G-orjš ti, ako Stvarniku
službo , odpoveš, in se stvarem podveržeš! Sra¬
mota vam, zaničljivi hlapci napuha, lakomnosti,
nečistosti, požrešnosti in pijanosti! Tam žuga
sv. Duh: „Kterih bog je trebuh, njih konec

je pogubljenje. “ (Filip 3, 19.)-Podoba

Božje večnosti pa je v tem, da je naša duša
neumerjoča. Ti, o človek, imaš začetek, pa
ker v sebi nosiš podobo Božje večnosti, ne boš
nikdar imel konca; živel bodeš, kakor Bog, na
večne čase. Ako si pa za večnost vstvarjen,
delaj tudi za večnost. Gtorjč ti, ako na večnost
pozabiš, in trikrat gorjd ti, ako nepripravljen
v večnost stopiš!

2. Ti, ki to bereš, si pa tudi kristjan, in
zato je še lepša tvoja duša, kajti Jezus Kristus
ji je vtisnil prečastno in neizbrisljivo znamenje
sv. kersta in sv. birme, ki je za dušo lepši
kinč, kakor vse zvezde nebi To dvojno zna¬
menje ti daje pravico do posebno visoke stopinje
v nebeškem veselji, ako ga namreč v časti imaš
in z gnado teh zakramentov sodeluješ in sad
rodiš. Blagor tedaj tebi, ako tako živiš, da
kerstne in birmske obljube nikdar ne prelomiš,
ali če si jo prelomil, se resnično spokoriš! Pa
tudi gorjd tebi, ako ta dva zakramenta skruniš
in v tej oskrumbi terdovraten ostaneš! Skruniš

31

pa sv. kerst, ako kerstue nedolžnosti ne ljubiš,
ne varuješ, ali jo še v drngib zatiraš. In
skruniš sv. birmo, ako se Boga in Božje službe
pred ljudmi sramuješ, ako se zopor skušnjave
hrabro ne vojskuješ, ako zapustiš bandero Kri¬
stusovo in se njegovim sovražnikom pridružiš.
Gorjč ti! Znamenje sv. kersta in sv. birme ti
bo v peklu največa sramota in med martrami
peklenskimi morebiti martra najstrašnejša.

Ali nisi ti nikoli kerstne in birmske ob¬
ljube prelomil? V čem si jo prelomil, ali jo
še prelamaš ali vsaj slabo dopolnuješ? Po tem
napravi sklep za denešuji den. Objokaj sled¬
njič svojo nezvestobo in za sklep premišljevanja
ponovi kerstno obljubo.

»Moja duša poveličuje Gospoda, in moj
duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarji.®
(Luk. 1,46—47.)

»Obljubil sem in prisegel, deržati tvoje
pravične zapovedi, o Gospod!® (Ps. 118.)

4. Premišljevanje.

Vse druge stvari in njih namen.

»Pridite in glejte dela Gospodova, kakošne
čudeže je storil na zemlji.® (p s . 45, 9.) Daj
mi milost o Bog, »da prevdarjam vsa tvoja
dela in se zamislim v tvoje sklepe.® (Ps. 76, 13.)

32

Stvar imenujemo tukaj tudi vse to, kar
si le v duhu kakor samostalno bitje mislimo,
n. pr. čast, zaničevanje, bolezen, smert. Stvari
imajo dvojni namen, pervega jim je Bog dal,
ko jib je vstvaril, drugega so prejele, ko je
človek grešil; kajti drugače so se stvari pred
grehom in drugače po grehu proti človeku za-
deržale.

1. Njih namen pred grehom.
Vse stvari na nebi in na zemlji je Bog vstvaril
pervič, da bi človeku Boga in Božje lastnosti
oznanovale. » Nebesa pripovedujejo Božjo slavo
in firmament oznanuje dela njegovih rok." (Ps.
18.) »Nebo in zemlja sta polna Božje časti.“
Ali si iskal in premišljeval Boga v vseh rečeh ?
ali nisi nikdar zavolj stvari Stvarnika pozabil?
— Drugič, da bi človeka razveseljevale in mu
služile v živež, obleko in druge potrebe. »Za¬
sadil je Bog vert veselja in postavil vanj člo¬
veka." Eekel je: »Vse, kar se giblje in živi,
vam bodi v jed." (Gen. 1, 9.) Si bil vselej
Bogu za vse dobrote hvaležen? si vselej po¬
božno molil pred jedjo in po jedi? nisi nikoli
darov Božjih tratil ali jih obračal v žaljenje
Božje ? — Tretjič, da bi človek nad njimi vadil
svoje dušne in telesne moči. »Bog je človeka
postavil v vert veselja, da bi ga obdeloval (se
ve, brez vsega terpljenja) in varoval." (Gen.
2, 15.) Za delo, o človek! je vstvarjena tvoja

33

duša in telo. Si se rad učil (zlasti v mladosti),
si rad delal ? — Četertič, da bi človeku v zgled
služile s svojo pokorščino, neutrujeno delav¬
nostjo i. t. d. „Zvezde dajejo svojo luč na
svojih mestih in se veselijo. Pokliče jih Bog
in odgovorijo: Tukaj smo; in svetijo z vese¬
ljem pred svojim Stvarnikom." (Bar. 3.) Si tudi
ti svetla zvezda lepega zgleda v svojem stanu,
v svoji službi, ki Bogu na čast lepo svetiš
svojim podložnim, svojim tovaršem? »Pojdi k
mravlji o lenuh in se uči modrosti. Ona nema
vojvoda, ne učenika; pa si vendar po leti hrano
pripravlja, in ob žetvi nabira, da ima kaj vži-
vati. Lenuh, kako dolgo boš spal, kedaj boš
vstal iz svojega spanja?" (Prigov. 6.) Glej, k
mali pa pridni mravljici pošlje Bog sam le¬
nuha v šolo! Zares; dušna in telesna lenoba
je greh enako gerd za človeka; ga tudi tebi
morebiti vest ne očita? — Petič, da bi človek
imel vedno kaj, kar bi zamogel Bogu in za
Božjo čast darovati. „Kaj bom povernil Bogu
za vse, kar mi je dal?" (Ps. 115.) Ali ti kaj
rad daješ od svojega premoženja za cerkve, za
lepoto Božje službe, za misijone? i. t. d.

2. Da bi človek ne bil grešil, bile bi mu
vedno vse stvari pokorne, veselo bi jih bil vži-
val in se skoz njih pobožno rabo pripravljal
za sv. raj. Ne imel bi od njih strani nijenega
terpljenja. Ne poznal bi ne lakote, ne bolezni,

Nebeška brana. II. 3

34

ne smerti. Tudi bi ne čutil v sebi nij enega
grešnega nagnjenja do stvari. Skozi greh pa
se je vse to prežalostno spremenilo. Človek je
pokorščino odrekel Bogu, stvari pa so pokor¬
ščino odrekle človeku. „Tern]e in osat ti bo
zemlja rodila; v potu svojega obraza boš jedel
kruh,“ tako govori razžaljeni Beg. (Gen.3.)
Tukaj obudi vero, da je greh vseh nesreč in
britkost na zemlji kriv; on je spremenil vert
veselja v solzno dolino.

Po grehu  so toraj stvari še drug na¬
men prejele nam grešnikom v zveličanje. Mnoge
stvari nam služijo v pokoro, n. pr. mraz, vro¬
čina, suša, toča, lakota, vojska, bolezen, smert.
Prenašaš ti vse to v duhu pokore ? Nisi v ne¬
sreči ali pri težkem delu še nikoli nevoljen
bil, se jezil, klel ali obupoval? — Mnoge stvari
nas vadijo v težavnih pa prelepih čednostih.
Obilnost ti daje priliko k zatajevanju, pomanj¬
kanje, bolezen i. t. d. k poterpežljivosti; zguba,
nesreča k udanosti v voljo Božjo; skušnjave k
premagovanju samega sebe; grešno nagnjenje
do stvari n. pr. do jedi, pijače, gizdave obleke
k zderžnosti; potrebe bližnjega k milošnji, po¬
strežbi in sploh k junaškim delom usmiljenja.
Si se dosihmal vadil v teh čednostih? ktere ti
najbolj manjka?

»Kaj pomaga človeku, ako ves svet pri¬
dobi, na svoji duši pa škodo terpi?" (Mat. 16, 26.)

35

5. Premišljevanje.

Skerb za dušno zveličanje.

Misli si, da vidiš Jezusa, kako za posvetne
veči preskerbno Marto posvari rekoč: „ Marta,
Marta! skerbiš in si veliko prizadevaš, pa le
eno je potrebno.® (Luk. 10, 42.)

Daj mi zastopnost, o Bog, da to resnico
prav spoznam, in jo dopolnujem iz celega serca.

Ali Boga, ali sam sebe, ali vse druge
stvari premišljuješ, povsod spoznaš, da te je
Bog za večno zveličanje  vstvaril. Skerb
za dušno zveličanje je prav za prav tvoja edina,
tvoja najpotrebnejša, tvoja najvažnejša skerb.

1. Je tvoja edina skerb.  Yse druge
skerbi je namreč Bog prevzel, le skerb za
dušno zveličanje je tebi naložil. „Iščite naj-
poprej Božjega kraljestva in nja pravice, vse
drugo vam bo naverženo. “ (Mat. 6, 33.) Bog
te je vstvaril brez tebe, pa te ne more zve¬
ličati brez tebe, uči sv. Avguštin. To se pravi:
Bog ti gnado ponuja, pa v tvoji moči je, da
jo sprejmeš, ali zaveržeš, kakor stoji pisano:
»Pred človekom je življenje in smert, dobro in
hudo, kar si bo izvolil, se mu bo dalo.® (Ecc.
15, 18.) Si ti vsako gnado sprejel? nisi nijene
zavergel? — Pri vseb drugih skerbeh ne veš,
ali boš sam njih sad vžival, ali ga bodo vži~
vali drugi. Ti orješ, seješ, kupčuješ, zidaš; pa

3 *

36

drugi bodo morebiti želi, se tvojega denarja
veselili, v tvoji novi hiši stanovali, kakor uči
Jezus: »Neumnež, še to noč bodo tvojo dušo
od tebe tirjali, in kar si pripravil, čigavo bo?“
(Luk. 12, 20.) Le kar dušno zveličanje zadeva,
tukaj boš sam žel, kar seješ; sam vžival, kar
pripravljaš. „Zakaj kar človek seje, to bo žeL
Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od mesa
tudi pogubljenje žel; kdor pa seje v duhu, bo
od duha žel večno življenje." (Gal. 6, 8.)
O moj Bog! in to opravilo, meni edino nalo¬
ženo, sem morebiti najbolj zanemarjal; — sem
skerbel za vse drugo prej, ko za dušo!

2. Je tvoja najpotrebnejša skerb.
Enkrat zato, ker se je nikakor rešiti ne moreš.
Jako različni smo po stanu, službi, premoženji
i. t. d.; le v eni reči smo vsi enaki, namreč
da vsi enako s strahom in trepetanjem za dušno
zveličanje skerbeti moremo. Duhovnik in s ve¬
to vnjak , kralj in berač: vsak se more enako
truditi, enako premagovati, enako vojskovati,
ako hoče svojo dušo rešiti in jo zveličati. —-
Drugič pa zatč, ker se ta skerb nikomur dru¬
gemu izročiti ne more. Druga opravila se za-
morejo po drugih opravljati. Hlapec dela za
gospodarja, vojščak se vojskuje za kralja. Le
>kerbi za dušno zveličanje ne more nihče komu
drugemu izročiti, ne mož ženi, ne žena možu,
ne starši otrokom, ne otroci staršem: vsak se

37

bo le sam zveličal ali sam pogubil. „Tvoje
pogubljenje je iz tebe, Izrael. 4  (Ose. 3, 19.)
Prav tedaj reče Kristus: „Le eno je potrebno. 4

3. Je tvoja najvažnejša skerb,
in sicer zavolj dobička in zgube, za ktero tukaj
gre. Kaj je namreč ves časni dobiček v pri¬
meri z dobičkom nebes ? Imej še toliko bogastvo,
čest, veselje; enkrat vendar moraš vse zapustiti,
vse zgubiti, le ako nebesa dosežeš, ti jih nihče
vzeti ne more, jih nikdar zgubil ne boš. —
In kaj je vsa časna nesreča in zguba v pri¬
meri s peklom? Vsaka nesreča mine, le pekel
nikdar ne mine. Vsaka zguba se da nadomestiti,
vsa škoda se da popraviti; le ako si nebesa zgu¬
bil, ni več pomoči, in ako si v pekel obsojen,
ni več rešitve.

Veruješ to? in če veruješ, živiš po tej veri?
Je bila skerb za zveličanje duše dosihmal tvoja
perva, tvoja največa, tvoja ediua skerb ? Oj ko¬
liko časa si zgubil; kako dolgo nisi živel za
nebesa, ampak za pekel! Denes napravi močen
sklep in reci z Davidom: „Glej, o Gospod!

zdaj začnem. (p s . 76, 11.)

Za duhovno rožico izvoli si zgoraj rečene
besede Kristusove: »Iščite najpoprej Božjega

kraljestva in nja pravice, vse drugo vam bo
naverženo. 4

38

6. Premišljevanje.

Pervi greh.

Misli si, da vidiš Adama in Evo, kako se
po storjenem grehu skrivata pred Bogom in
kako jih angelj Božji z ognjenim mečem tira
iz paradiža.

Premišljevati želim pervi greh v nebesih,
na zemlji in v peklu, da njegovo težo in gnju-
sobo prav spoznam.

Svoje pravične sodbe me uči spoznati, o
Gospod!

1. Pervi greh v nebesih  so storili
nepokorni angelji. Bili so pervenci Božjega
stvarjenja, z darovi Božje milosti bogato ob¬
darovani; živeli so v nebesih, gledali obličje
Božje in vživali njegovo neskončno ljubezen.
Po kratki in lehki poskušnji njih proste volje
bi bili, za vse večne čase v dobrem vterjeni,
brez vse dalje skušnjave, presrečni v Božjem
veselji živeli. In eden sam greh, in sicer pervi
greh, kako je hipoma vse premenil! Bog je
spremenil svojo ljubezen do njih v neusahljivo
večno čertenje, vzel jim je mahoma vse darove
svoje milosti, zavergel jih je vekomaj spred
svojega obličja, in pahnil jih iz blaženih nebes
v grozoviti pekel, kterega je njim posebej v
dostojno kazen pripravil. (Mat. 24.) In ti ne¬
kdaj tako lepi duhovi so zdajci po pervem

39

grehu postali najstrašnejše, najgerše pošasti,
polni serda in sovraštva do Boga m vseh Božjih
stvari, polni nevoščljivosti, laži, kletve in vsake
hudobije, in pri vseh martrah vendar v nepo¬
korščini terdovratni na večne čase. Ker je pa
Bog neskončno pravičen, in greha bolj, kakor
zasluži kaznovati ne more, sem prisiljen spo¬
znati, da mora greh kaj strašno hudega biti,
da celo Bog angeljem ni prizanesel, ampak jih
za volj enega samega, in sicer zavolj pervega
greha z verigami pekla oklenil in izdal v večno
terpljenje. (II. p e tr. 2.) Bog angeljem ni pri¬
zanesel, bo mar tebi, ilovnata stvar, prizanesel ?
Božja roka je mogočne angelje ukrotila, boš
zamogel ti Božji pravici uiti ? Po pervem grehu
je Bog angelje tako strašno kaznoval, kaj imaš
ti po tolikih grehih pričakovati? Brez usmilje¬
nja je Bog angelje kaznoval, kako dolgo bo
še tebi usmiljenje ponujal? En sam greh je
angelje po vsem bitji tako popačil in ognjusil;
kako gerd in ostuden mora toraj greh biti,
in kako gerda pred Bogom grešnikova duša,
ki greh na greh množi!

2. Pervi greh na zemlji  sta storila
Adam in Eva. Premisli vse okoliščine, —
nasledke, — kazni tega greha, in potem, ka¬
kor pri grehu angeljev, skleni: ker je pa Bog
neskončno pravičen, in greha bolj, ko zasluži
kaznovati ne more, sem prisiljen spoznati, da

40

mora greh kaj strašno hudega biti, ako Bog
eden edini in sicer pervi greh tako kaznuje,
da kazen ne zadene le pervih staršev, ampak
tudi vse njih nesrečne otroke do konca sveta,
kteri nosijo težko butaro težav in skušnjav, *
bolezni in smert. Tudi mora greh kaj neizre¬
čeno gerdega in nagnjusnega biti, da je eden
edini, in sicer že perri greh Adama in ves
človeški rod na duši in telesi tako oskrunil in
popačil, da smo zdaj vsi kesni za dobre, nagli
za hudo, polni gerdih strasti in gnjusnega po¬
želenja do vsakoršne hudobije in krivice. —
Postavi si zopet razna vprašanja, kakor spredej
pri grehu angeljev, da žalostni stan svoje lastne
duše prav spoznaš. Pomisli še: Če je Bog
ljubljenca Adama v dobrem skušal, se smeš
čuditi, ako skuša tudi tebe? Če se je kača
prederznila v paradiž, se smeš čuditi, ako hudi
duh tudi tebe na najsvetejših krajih, v cerkvi,
pri sv. meši, moti in zalezuje? Ni stana tako
visokega, ne kraja tako svetega, da bi skuš¬
njava do tebe ne zamogla. Povsod moreš tedaj
čuti in moliti, da v skušnjavo ne padeš, ka¬
kor Adam.

3. Pervi greh v peklu,  to je, po¬
misli, da je gotovo veliko duš v peklu, ki so
le en sam smertni greh storile, pa jih je raz¬
žaljeni Bog ročno po tem edinem tedaj pervem
grehu iz sveta poklical in v pekel obsodil.

41

Skleni zopet: Ker je pa Bog neskončno pra¬
vičen ....  Potem se vprašaj: Mnogo duš
je bilo po pervem smertnein grehu v pekel
obsojenih in jaz po tolikih grehih še živim?
Kako dolgo bo Bog meni še prizanašal? O
kako nevaren je tedaj zlasti pervi smertni greh!
Varujte se ga toraj vi nedolžni, varujte se ga
vi spreobernjeni!

„Ne spominjaj se, o Gospod! naše in
naših staršev hudobije, in ne maščuj se nad
našimi grehi." (Tob. 3, 3.)

7. Premišljevanje.

Smertni greli.

Premišljevati hočem hudobnost in kazen
s inertnega greha, da ga zanaprej toliko bolj
čertim in pred njim bežim.

Predstava. Mislim si, da stojim pri vratih
peklenskih in gledam: kakor se zvezde utrinjajo
na nebu, tako se grešne duše vsipljejo v pekel.

Odkrij, o Bog, pred mojimi očmi gnju-
sobo smertnega greha, napolni serce s čerte-
njem vsake hudobije; odstrani od mene stezo
krivice, in po svoji obljubi se me usmili.
(Ps. 118.)

1. Hudobnost greha  je v tem, da
grešnik razžali presveto Trojico, vse njene pre¬
svete lastnosti zaničuje, in red Božjega stvar-

42

jenja oskruni. Ti žališ Boga Očeta, ki te je
vstvaril, ker mu pokorščino odrečeš, rekoč:
„Ne bom ti služil." (Jer. 2, 20.) Ti žališ Boga
Sina, ki te je odrešil, ker njegovo rešnjo kri
z nogami teptaš in v novič ga križaš. (Hebr.
6, 6.) Ti žališ Boga sv. Duha, ki te je po¬
svetil, ker njegovo posvečujočo gnado zametuješ,
svoje serce, njegov tempelj, skruniš, in ga hu¬
demu duhu odpiraš. (II. Kor. 6.) — Ti žališ
modrost Božjo, ker svetu in hudiču bolj, ka¬
kor pa Božji besedi, veruješ; ti žališ svetost
Božjo, ker to, kar je čisto, lepo, pravično za¬
puščaš, in k temu, kar je nečisto, gerdo, kri¬
vično, serce obračaš; ti žališ pravičnost Božjo,
ker časne in večne kazni, ktere ti žuga, za¬
smehuješ; ti žališ Božjo dobrotljivost in usmi¬
ljenost, ker prav zato, ker je Bog dober in
usmiljen, tako prederzno greh delaš; ti žališ
njegovo popolnost in edinost, ker si poleg Boga
še druge bogove delaš, dokler stvari bolj,
kakor Boga ljubiš; ti žališ vesoljnost Božjo,
ker se prederzneš, vpričo Boga, pred njegovim
obličjem grešiti. „Tebi samemu sem grešil, in
vpričo tebe sem hudo storil." (Ps. 50.) — Grešnik
skruni tudi red Božjega stvarjenja. Grlej, vse
stvari Bogu služijo, ti, grešnik, si edina stvar
na zemlji, ki mu ne služi; in še ne zadosti; ti še
druge stvari, tako rekoč, zoper njih voljo (Rom.
8, 20.), v greh, tedaj v Božje žaljenje obračaš.

43

2. Kazen smertnega greha. Se
boš li čudil, ako je v smertnem grehu tolika
hudobnost, da ga Bog neskončno čerti, in greš¬
nika neskončno kaznuje? „ Kak or gotovo živim
na vekomaj: maščeval se bom nad svojimi so¬
vražniki." (D e ut. 32.) Grešnik zgubi ime otroka
Božjega, in s tem tudi pravico do nebeške
erbije. „Vi niste moje ljudstvo, in jaz nočem
biti vaš Bog." (Ose. 1, 9.) — Duša zgubi vso
lepoto podobnosti Božje. „Zgubila je Sionska
hčer vso lepoto." (Jer. 1, 6.) Strahu bi umeri,
da bi videl nagnjusnost pogubljene duše. —
Grešnik zgubi vse pridobljeno zasluženje. Naj
bi bil ti še toliko let kakor največi svetnik
živel v največi pokori, in še toliko dobrih del
storil, v tem hipu, ko smertno grešiš, je vse
zgubljeno. O kolika zguba! „Ne bodo se v
misel vzela vsa dobra dela njegove (prejšnje)
pravičnosti." (Eceh. 18, 24.) —V stanu smert-
rega greha ne moreš za nebesa nič zaslužiti.
Moli, pokori se, razdaj vse med uboge: ako v
grehu umerješ, je vse zastonj; in če se tudi
spokoriš in zveličaš, za vse to, kar si v smert¬
nem grehu dobrega storil, ne boš prejel v ne¬
besih nijenega plačila. Kajti brez gnade Božje
ni mogoče, za nebesa kaj zaslužljivega storiti,
uči katekizem. — Grešnik zgubi mir vesti, na
svetu največe bogastvo. „Hudobni nemajo miru,"
(Isa. 48, 22.) in pride pod oblast satanovo. »Ako

44

bi bil Bog vaš oče, bi mene gotovo ljubili. Vi
■ste od očeta hudiča, in hočete želje svojega
očeta spolno vati,* so strašne besede Jezusove.
(Joan. 8.) Prav zato se reče, da greh umori
dušo, in se zavolj tega smer ten greh imeauje,
ker je duša mertva za Boga in nebesa in se
ne šteje več v Božjem kraljestvi. »Duša, ktera
je grešila, bo umerla.* (Eceh. 18, 20.) In kam
bo prišla? V tisti kraj, kjer večna smert go¬
spoduje, v pekel. »Poberite se spred mene,
vi prekleti, v večni ogenj.* (Mat. 25, 41.)

»Duša, ktera je grešila, bo umerla. “

8. Premišljevanje.

Odpustljivi greli.

Misli si, da stojiš na pragu vic, in slišiš
uboge duše jokati in zdihovati: Usmilite se

nas, usmilite se nas, vsaj vi, naši nekdanji
prijatelji.

»Kdor malega ne porajta, bo s časom
odpadel.* (Sir. 19, 1.) Daj mi, o Bog, da ne¬
varnost odpustljivega greha prav spoznani, kte-
rega sem dosihmal tako malo porajtal.

1. Odpustljivi greh se tudi mali greh
imenuje; je pa zares kaj malega? Nikakor. Od¬
pustljivi greh je za smertnim grehom največe
hudo, da, edino hudo na zemlji. Vse drugo
hudo: lakota, bolezen, smert zadene človeka!

45

odpustljivi greh pa zadene Boga, kterega raz¬
žali. In kar Božje serce žali, se derzneš ti
kaj malega imenovati? Mali greh se le ime¬
nuje v primeri s smertnim grehom, kteri je,
se ve, neskončno hujši. Pri smertnem grehu
se Bogu pokorščina naravnost odreče, pri malem
grehu pa se nepopolnoma uboga. Pri smert¬
nem grehu se Božja zapoved celč in v bistvu
prelomi, pri malem grehu pa se kesno, čmerno,
pomanjkljivo izpolnuje. Zatč Bog tudi naj¬
manjši greh neskončno čerti in čerteti mora,
in bi se rajše tvegal službe in češčenja vseh
ljudi na zemlji, in vseh angeljev in svetnikov
v nebesih, kakor da bi ti dovolil, najmanjši
greh storiti. Odpustljivi greh se tudi le zato
imenuje, ker ga Bog, ki našo slabost pozna,
veliko ložej odpusti, kakor smertnega.

2. Pomisli nasledke odpustljivega greha.
Tudi mali greh je dušni madež, ki skruni njeno
lepoto, da Bog nič več s posebnim dopadenjem
na njo gleda. — Tudi mali greh slabi dušo,
temni njeno spoznanje, ti greni veselje do
Božjih reči, iz česar nastaja lenoba m mlač¬
nost v molitvi, v prejemanji zakramentov, v
dobrih delih. Ali se nisi tudi ti že tisočkrat
od teh prebritkih nasledkov prepričal ? — Duša
v  tem stanu le toliko Bogu služi, da bi ne
Wla od njega vekomaj zaveržena. Ker je tedaj
duša skopa do Boga, je tudi Bog manj rado-

46

daren do duše. On ji sicer še daje splošne in
navadne gnade, pri kterih človek sicer zamore
zveličan biti, pa bo vendar težko zveličan. Ali
bolj ko se duša v male grehe lehkomišljeno
ugrezuje, bolj nehajo v njej tisti krepki zno-
tranji opomini in nagibki sv. Duha, redkejše
prihajajo tiste močne znotranje luči Božjega
spoznanja, bolj zginja iz serca tista blažena
milota, sladkost, duhovni okus nebeških reči,
težej najde duša presladko Božjo pričujočnost
in se v njo zatopi. So ti mar ti nasledki ne¬
znani ? — Razume se, da duša, ki malih gre¬
hov ne porajta, v dobrem malo napreduje, ali
prav za prav v duhovnem življenji bolj nazaj,
kakor naprej gre. Se ne godi morebiti tebi
tako? — Kar je pa najhujše: mali greh na-
deluje stezo smertnemu grehu. Pamet postaja
vedno bolj temna; volja večkrat premagana,
vedno slabejša, serce bolj in bolj lehkomišljeno,
hudo poželenje močnejše, skušnjave hujše, ču¬
ječnost in strah pred grehom pa manjši; iu
nesrečna ura pride, duša na boj ni pripravljena,
huda skušnjava pritisne in podere dušo v smertDi
greh. »Kdor malega ne porajta, s časom od¬
pade. “ Judež Iškarjot ni porajtal malih tatvin
(Joan. 12, 6.), in slednjič je izdal in prodal
Kristusa. Sv. Peter, da si tudi večkrat svarjen,
ni porajtal malega napuha (Mat. 26, 33.), &
slednjič je s krivo prisego zatajil Kristusa.

47

3. Pravični Bog greha bolj kaznovati ne
more, kakor zasluži. In kako kaznuje odpust¬
ljivi greh? Ozri se v vice. Duše, ki so tam¬
kaj. so se v Božji gnadi iz sveta ločile, Bog
jih ljubi in duše ga ljubijo. In vendar jih Bog,
ako madež le enega odpustljivega greha nad
seboj imajo, ne pusti pred sebe, ampak jih tako
ostro, tako dolgo kaznuje. In nasproti te duše
gnjusobo gieha zdaj tako jasno spoznajo, da
ako bi jim Bog tudi dovolil v nebesa, bi v
teni stanu ne hotle, ampak bi Boga prosile,
naj jih pusti tako dolgo terpeti in goreti, do¬
kler popolnoma čiste ne postanejo. — Boš za-
naprej še tudi tako lehkomišljen in neskerbljiv
zavolj malih grehov?

Poškropi, o Glospod, mojo dušo s hisopom
svoje rešnje kervi, in bo očiščena; omij jo, da
bolj bela, ko sneg, postane." (Ps. 50.)

9. Premišljevanje.

Navadni greh.

Hud je greh, pa še hujša je grešna na¬
vada; njeno nevarnost danes spoznati želim.

Misli si, da vidiš v grobu Lazarja mert-
vega, že smradečega, na vseh udih zvezanega,
s težkim kamnom obteženega. Le poseben ču¬
dež ga zamore k življenju obuditi. Živa po¬
doba je človeka v grešni navadi.

48

O Gospod, daj mi danes tako premišljevati,
da bom ob koncu premišljevanja veselo pel:
„Verv je raztergana, in mi smo rešeni; naša,
pomoč je v imenu Gospodovem. “ (Ps. 123, 78.)

1. P r i g r e š n i n a v a d i s e g r e š i
ložej.  Grešna navada je druga natura, uči
sv. Bernard. Vse spreminjamo, le svojo naturo
malokedaj spremenimo. K čemur smo po na¬
turi nagnjeni, to delamo radi, lebko, skoraj
nehotč in brez zavednosti. Enaka je pri grešni
navadi. Ako si se greha navadil, se ga ne
bojiš, se ga ne sramuješ več; ga dopernašaš
rad, lehko, skoraj nehote in brez zavednosti.
Kdor je vajen kletve, laži, klafanja, pijanosti,
on kolne, laže, klafa, se vpijani pri vsaki
priložnosti, da skoraj sam ne ve, kje in
kedaj. Kdor je vajen znotranjih grehov, on
nosi skoraj neprenehoma polno serce napuha,
jeze, nečistosti, nepoterpežljivosti, pa še ne ve,
da je poln napuha, jeze, nečistosti, nepoterpež¬
ljivosti. Oj žalosten in strašen stan grešne
navade, ko človek toliko, in dostikrat, smertnih
grehov stori, da jih več šteti ne more! „Moje
hudobije so mi nad glavo zrasle in me tlačijo
kakor težko breme. Moje rane gnjijejo in so
se usmradile zavolj moje neumnosti." (Ps. 37,
4—5.)

2. Pri grešni navadi se spo¬
kori  t e ž e j. Britko je, da zamoremo grešiti,

49

še britkejše je, ako res grešimo, črez vse britko
pa je, ako se greha več ubraniti ne moremo;
in tako daleč nas pripravi grešna navada.
»Pregrehe, kterih se človek v mladosti navadi,
prederejo do mozga njegovih kosti, in ž njim
v grobu počivajo.* (Job. 20.) Grešno poželenje
namreč, uči sv. Avguštin, žene k grešnemu dja-
nju; djanje, večkrat ponovljeno, porodi strast,
in vkoreninjena strast se spremini v navado,
navada pa v železno silo, kteri oslabljeni greš¬
nik več zoperstati ne more. Je pa grešnik
zato manj kazni vreden, ker ga grešna navada
tako rekoč v greh sili? Nikakor ne. Pervič
zato ne, ker sila vendar ni tolika, da bi se jej
ustavljati nikakor ne mogel; in drugič zatč ne,
ker si je sam kriv, da je v te prežalostni stan
prišel. Nesrečni grešnik je sužen, ki ga greh
in satan pod nogami imata in ga na železni
verigi grešne navade tirata od greha v greh.
Stokrat se sklene poboljšati, in stokrat ga
grešna navada nazaj potegne v greh. In tako
se množi greh na greh brez konca in kraja;
kajti, »mladeneč od svoje steze, tudi ko se bo
postaral, ne bo odstopil." (Prip. 22, 6.) Tak
grešnik je zares podoben Lazarju v grobu; le s
tem razločkom, da je bil Lazar le štiri dni v
grobu; on pa leži večkrat, štiri, tudi dvajset
in še več let v grobu grešne navade, ves usmra¬
jen in zvezan na rokah in nogah. Zares; le

Nebeška krona ]I. 4

50

vsegamogočni glas Božjega Sina ga zbuditi
zamore.

Nisi kje tudi ti podoben Lazarju v grobu? In
če je to, kliči na pomoč Marijo, vse angelje
in svetnike, da pripeljajo k tvojemu grobu
usmiljenega Jezusa, da te na den pokliče la
oživi in ozdravi.

Vojskuj se denes hrabro zoper svojo grešno
navado in krepčaj se pogosto z molitevjo:
»Ver v je raztergana in mi smo rešeni; naša
pomoč je v imenu Gospodovem. “

10. Premišljevanje.

Moj lastni greli.

Dosihmal si premišljeval greh zvunaj sebe,
premišljuj ga denes nad seboj in v sebi.

Misli si, da stojiš pred sodnim stolom
Kristusovim in slišiš glas: »Daj rajtengo od

svojega hi še vanj a. “ (Luk. 16, 2.)

Kakor slepec za stezoj vpijem: Jezus,

sin Davidov, usmili se me! — Usmili se me,
in daj, da vidim; — da vidim število in spoz¬
nam hudobijo svojih lastnih grehov in jih tako
objokam, kakor jih objokati želim na smertno uro.

1. Premisli število svojih gre¬
hov.  Pregledaj otroška leta. Kam so bile,

51

ko  si k pameti prišel, troje perve misli in želje
obernjene? Si se kakor otrok bolj nagibal k
dobremu ali hudemu? Morebiti si prisiljen s
sv. Avguštinom izdihniti: „0 moj Bog. kje in
kedaj sem bil nedolžen? še tako mali fantič
sem bil, in že toliki grešnik!* — Premisli
mlada leta.  Kako si se zaderžal doma pri
starših? — kako si se obnašal v šoli pri na¬
uku, — v cerkvi pri Božji službi? — kako
med tovarši? — kako na stezi, na paši, na
polji? Kje in kedaj najdeš kraj in čas, da nisi
Boga žalil? Kje in kedaj si bil nedolžen? Pri¬
siljen boš z Davidom moliti: „O Gospod, nikar
se ne spominjaj grehov moje mladosti in ne¬
vednosti.* (Ps. 24, 17.) — Pregledaj leta z r e 1 e
starosti.  Koliko dni boš našel brez greha?
Spomni se na kraje in ljudi, kjer si živel, na
opravila, ktera si opravljal: povsod najdeš
grehov, lehko da tudi smertnih grehov. Preglej
Božje zapovedi: ktere zmed njih nisi že pre¬
lomil? Spomni se raznih skušnjav? ali nisi ve¬
čidel v skušnjavi padel? Preglej moči svoje
duše: spomin, pamet, voljo, — in počutke te¬
lesa : oči, jezik, roke itd.: ktera dušna moč
in kteri telesni počutek je čist, in kterega nisi
z grehom oskrunil? Pomisli še svoj poklic,
svoj stan, svojo službo; si bil vselej goreč za
svoj poklic, vselej zadovoljen, poterpežljiv v
svojem stanu, vselej zvest v svoji službi ? Glej,

4 *

52

tako si živel, in tako si tratil dragi čas živ¬
ljenja in še dražjo milost Božjo! Se pravi
tako živeti — kerščansko živeti? Ali ni skrajni
čas, da se poboljšaš in spokoriš?

2. Premisli hudobnost svojih
grehov.  Premisli, kako ljubeznjivo te je Bog
vodil od otroških let, koliko dobrot ti izkazal
na duši in na telesi, kolikokrat ti grehe od¬
pustil ; ti pa vendar nisi jenjal grešiti: kolika
je v tvojih grehih nehvaležnost!  —
Slišal in videl si, kako so grešniki ročno po
storjenem grehu z naglo smertjo umirali, in
vedel si, da tudi tebe Božja roka le za en
sam las nad peklenskim brezdnom derži, in
vendar si grešil: kolika p r e d e r z n o s t!

— Prav zavolj nič, ali vsaj zavolj najbolj ne-
čimernih reči si tisočkrat greh storil in se ne¬
besom odpovedal: kolika neumnost!  —
Služba Božja ti ni dopadla; rajše si služil
svetu in satanu: koliko z aniče  v anj  e Bož  j e!

— Greha nisi delal le iz slabosti, iz prenag-
Ijenja, ampak tisočkrat si grešil s popolno
vednostjo ;n prosto voljo. Si greh sklenil, si
iskal priložnosti grešiti, si se na greh pripravljal,
si iskal pomočnikov k grehu, si se veselil greha:
kolika hudobija!  — Vedel si, da je
Bog povsod pričujoč, da vse vidi in vč; in
vendar si vpričo njega grešil: k o 1 i k a n e-
sramnost!  — Znotraj v sercu te je svaril

53

Bog, od zvunaj so te svarili starši, učeniki,
spoveiniki, dobri prijatelji; pa na vse to nisi
nič porajtal: kolika terdovratnost!
— Kaj si ti proti vsem ljudem na zemlji;
kaj so vsi ljudje proti enemu edinemu angelju
ali svetniku; in kaj so vsi angelji in svetniki
proti Bogu: in ti uboga stvar si se prederznil
stopiti pred tron sv. Trojice in si rekel: Ne
bom ti služil, — kolika ošabnost!

3. Namen tega premišljevanja ni, da bi
si tako na drobno, kakor za spoved, vse grehe
v spomin klical, ampak le, da prav živo spo¬
znaš , kako velik grešnik si pred Bogom, da se
prav globoko ponižaš in skesaš, zanaprej vedno
ponižen ostaneš, in v Božjem strahu živiš.
Zato prosi k sklepu za odpuščenje vse stvari
Božje in slednjič Boga samega, na priliko re¬
koč: O zemlja, kako je to, da se nisi odperla
in me živega požerla, ko sem te in te greh
storil? Kako je to, da me divje zveri niste
pri tej priči raztergale, in vi elementi, blisk,
ogenj in voda me zdajci pokončali, ko sem
vašega Stvarnika razžalil? Kako je bilo mo¬
goče, da ste mi solnce, mesec in zvezde sve¬
tile na mojih grešnih potih, da ste živali in
rastline meni nevrednemu živež in obleko da¬
jale? In vi sv. angelji, ki nosite meč Božje
pravice, kako je to, da me niste prebodli, ko
sem roko vzdignil zoper vašega Gospoda, am-

54

pak da ste vedno moji dobri varhi ostali ? In.
vi Božji svetniki, kako je mogoče, da niste
tirjali od Božje pravice, naj me pri tej priči
pokonča, ko sem prehodil serce križanega Je¬
zusa, ampak da ste celo Božjo roko nazaj
deržali, da me ni udarila? O trojnoedini, večni
Bog! in kako si zamogel ti takega hudodel-
nika toliko let prenašati, in si se dal od njega
tako nesramno zaničevati ? O Bog, o moj Bog!
kako velik grešnik sem v sredi tvojega lepega
stvarjenja! Ves ponižan, objokan in potert, v
prahu pred teboj klečim in vpijem: O vse Božje
stvari odpustite mi! O Stvarnik nebes in zemlje,
odpusti mi in usmili se me! Kazen sem za¬
služil, pa za milost te prosim; — smert sem
zaslužil, pa za življenje te prosim; — pekel
sem zaslužil, pa za nebesa te prosim.

Napravi sklep, ves denešnji den v veliki
ponižnosti in serčni žalosti preživeti in moli
zadnjič molitev: „Duša Kristusova, posveti me.“

»Bogu prijeten dar je prežaljen duh; ske¬
sanega in ponižnega serca, o Bog, ne boš za-
vergeL* (p B . 50, 17.)

H. Premišljevanje.

Smert.

Premišljevati hočem denes grenko smert
grešnika in žlahtno smert pravičnega.

Misli si, da ležiž na smertni postelji.
Zadnjokrat se ozreš po svoji hiši, po svojih
ljudeh. Yse te je zapustilo, vse se ti je vzelo;
le hritko mart.ro deržiš v merzli roki.

„Spominjaj se svojih poslednih reči, iu
ne boš grešil vekomaj." (Sir 7, 40.) To hočem
denes in prihodne dni storiti; o moj Bog, po¬
magaj mi. O Marija, sv. Jožef, in vsi patroni
umirajočih, prosite za me!

1. ,,(Jrez vse britka je smert
grešnika."  (Ps. 33, 22.) Britka z a v o 1 j
preteklosti.  Vse kar je ljubil, mora za¬
pustiti: čast, bogastvo, grešne tovarše, grešne
sladnosti, svoje lastno truplo, ki mu je s to¬
likimi grehi stregel; zapustiti vse na enkrat:
„še to noč," pravi Kristus; — zapustiti za
vselej. Kar zgubimo, še včasi najdemo; kar
se ukrade, se nam včasi še poverne; le kar
smert vzame, nam ne poverne nikdar več! —
In kar bi grešnik najraje zapustil, mora seboj
vzeti, in to so grehi, O da bi mu smert še
grehe vzela! Ali ravno grehe mu pusti, in mu
jih še le prav živo pod oči moli. »Vaš greh
ostane, “ pravi Jezus. (Joan. 9,41.) Britka z a v o 1 j
sedanjosti.  Kar vidi okoli sebe, ga spo¬
mina ali na grehe, ktere je storil, ali na dobra
dela, ktera je opustil. Poprej ni hotel vero¬
vati ; zdaj se zbudi vera v Boga, večnost, pekel,
pa le, da ga muči in terpinči. Poprej je pre-

56

več, je prederzno upal; zdaj ga satan moti,
da premalo upa, da obupa. Vpije kakor za-
verženi Kajn: „Moj greli je veči, kakor da bi
o d pušče uje zaslužil." (Gen. 4, 13.) Poprej ni ho¬
tel Boga ljubiti, zdaj ga ne more ljubiti; kajti
zdivjanemu in v grehu oterpnjenemu sercu so
neznani občutki čiste ljubezni. Poprej ni hotel
terpeti, zdaj mora terpeti; poprej se je meh¬
kužno truplo topilo v grešnih sladnostih, zdaj
se topi in zvija v ognju strašnih, bolečin, ktere
so toliko strašnejše, ker mu manjka vdanosti,
poterpežljivosti in ljubezni Božje. »Ni zdravja
v mojem mesu pred obličjem tvoje jeze; ni
ga mira v mojih kosteh zavoljo mojih grehov.
Kjovein zavolj bolečin svojega serca." (Ps. 37.)
Najbritkejša zavolj prihodnosti.  Nad se¬
boj vidi nebesa, ki so zgubljena, pred seboj
ostrega Sodnika in tožnikov dosti, zagovornika
pa nijenega in pod seboj pekel, ki že odpira
svoje žrelo. In če mu tudi pripeljejo spoved¬
nika; satan mu položi eno roko na usta, da
se čisto spovedati, in eno roko na serce, da se
skesati ne more. Kakoršno življenje taka smert;
v grehih je živel, v grehih umerje. »Klical
sem in niso hotli; potem bodo oni klicali, pa jaz
ne bom uslišal." (p r0 v. 1, 24,) »Umerli bodo
v svojih grehih, in se živi vgreznili v pekel."
(Joan. 7. — Ps. 54.) Zares črez vse britka je
smert grešnika.

57

2. „Žlahtna v očeh Gospodovih
je smert njegovih svetnikov." (Ps. 115,
15.)  Preteklost mu daje upanje. Za
Boga je živel, za Boga je delal, za Boga je
terpel; in če je tudi kedaj grešil, že zdavnej
se je z Bogom spravil, in že zdavnej spokoril.

— S7et zapusti lehko ; vsaj ga nikoli ni lju¬
bil, se mu je le vedno izogibal. — Od trupla
se ne loči težko; vsaj mu je poželjivo truplo
največo vojsko prizadjalo. Kolikokrat je v
hudih skušnjavah zdihoval s sv. Pavlom: »Kdo
me bo rešil od trupla te smerti?" (Rom. 7, 24.)

— Sedanjost mu daje tolažbo.  Tola¬
žijo ga telesne bolečine, kajti znamenje so mu,
da ga Bog na tem svetu popolnoma očistiti
hoče. Tolaži ga pobožno branje in verna mo¬
litev; tolažijo ga sv. zakramenti. Z živo vero
prejme sv. popotnico, in zdaj je na vse pri¬
pravljen. »Zdaj pusti, o Gospod, svojega hlapca
v miru zaspati; kajti moje oči so videle Zve¬
ličarja." (Luk. 2.) — Prih o d njo st budi
sladko hrepenenje.  Kakor se priden de¬
lavec na večer veseli počitka in plačila: tako
pravičen na smertno uro. Smert mu je dobra
znanka, vsaj jo je imel vedno pred očmi in
se vedno nanjo pripravljal. Večnost mu ni tuja
dežela; vsaj jo je vedno premišljeval in živel
s svojimi mislimi bolj na onem, kakor na tem
svetu. Mirna vest mu je znamenje, da se mu

58

pekla ni bati, in kipeča ljubezen mu je poro¬
štvo, da bo skoraj gledal obličje Jezusovo. Britka
martra v rekah je njegovo upanje; Marija nje¬
gova tolažba. »Pridi, Gospod Jezus! pridi!"
(Skr. raz. 22,20.) je slednji zdihljej njegovih ust.

„0 da bi tudi moja duša umerla smerti
pravičnih; in da bi moja zadnja ura bila po¬
dobna njihovi!" (4. Mojz. 23, 10.) Lepa želja
je to! Toda če hočeš kakor svetnik umreti,
moraš tudi kakor svetnik živeti. Si dosihmal
posnemal stopinje svetnikov? Si se vedno na
smert pripravljal?

Zdihuj denes pogosto s sv. cerkevjo: Od
nagle in neprevidene smerti, reši nas, o Gospod!

!2. Premišljevanje.

Posebna sodba.

Premišljevati hočem posebno sodbo in njene
okoliščine, naj se na tem svetu sam sebe ostro
soditi učim, da na onem svetu ostro sojen ne bom.

Misli si, kako bo tvoji duši, kadar bo,
od trupla rešena , ostro obličje Božjega sod¬
nika zagledala.

»Presuni s svojim strahom moje kosti, da
se tvoje sodbe bojim." (p s . 118.) Naj me te
sveti strah spremlja med tem premišljevanjem,
pri vsakem izpraševanji vesti, pri vsaki spovedi.

59

1. Okoliščine sodbe. Kje boš sojen?

Tam, kjer boš umeri; okolistoječi bodo nevedd
priče tvoje sodbe. — Kedaj boš sojen? V ti¬
stem trenutku, ko se bo duša od telesa ločila,
ko bodo pričujoči še dvomili, ali si že mertev,
ali še ne. — Kdo te bo tožil? Satan, ki te
zdaj hinavsko v greh napeljuje; angelj varh,
ako ga ne ubogaš in se v njegovi pričujočnosti
nespodobno obnašaš; tvoja lastna vest, ki te
bo silila vse obstati, kar si morebiti celi čas
življenja zamolčal. — Kdo te bo zagovarjal?
Ako v grehu umerješ: nihče; ako pa pobožno
živiš, branila te bo Marija, in angelj varh
zagovarjal in bodo vsi svetniki za tebe prosili.
— Kdo te bo sodil ? Jezus Kristus, Božji sin;
kajti njemu, ki je za nas terpel in umeri,
je Oče sodbo izročil. Ker je vsegavedoč, ne
boš mogel nič tajiti, nič skrivati, in ker je vsega-
mogočen, ne boš mogel ubežati; sodil pa te bo
po vsej pravičnosti, kajti s smertno uro je tudi
ura usmiljenja dotekla. — Ljubi Jezusa v živ¬
ljenji in ne bo se ti bati sodbe; sprejel te
bo kakor ljubljeno nevesto, rekoč: »Pridi z

Libana, nevesta moja! pridi, da ti dam krono."
(Vis. pes. 4, 8.)

2. Sodba.  Ktere so sodne bukve ? Sv.
evangelj, ki ga je Jezus učil, in s svojo smertjo
dopnčal. — Po kteri postavi boš sojen? Po

60

Božjih zapove lih. Glorjč, če pri kteri zapovedi
še kak dolg imaš; kajti zdaj ni več čas od-
puščenja, ampak le čas ali kazni ali plačila.
— Črez kaj boš sojen? Pervič črez grehe, in
sicer črez vse grehe, ktere si storil v mislih,
v besedah, v djanji; pa ne tako boš sojen,
kakor svet o njih misli in sodi, ki grehe do¬
stikrat izgovarja, ali celo zagovarja, se v njih
veseli, se ž njimi kratkočasi: ampak tako boš
sojen, kakor sv. evangelj o napuhu, lakomnosti,
nečistosti itd. govori in sodi. — Drugič črez
dobra dela, ktera si opustil, akoravno si jih
bil storiti dolžen. Pogosto se ljudje s tem
zagovarjajo: „Vsaj nisem, nič hudega storil.*

Meniš, da bo pred Bogom to zadosti ? Nikakor.
Obsojen in pogubljen boš, ako nisi onih dobrih
del storil, ktere si bil storiti dolžen ali po
Božjih in cerkvenih zapovedih, ali po svojem
stanu in poklicu. — Tretjič črez dobra dela,
ktera si sicer opravil; pa si jih opravljal nepopol-
noma: kesno, svojeglavno, nevoljno, nepotr¬
pežljivo, le na videz, da bi ljudem dopadel, iz
napuha, samopridnosti, ali z eno besedo: ne
iz edinega namena. Bogu dopasti, njegovo pre¬
sveto voljo dopolniti. ^Preiskal bom Jeruzalem
s svetilnicami* — govori Grospod. (Sof. 1, 12.)
■—Kakšen bo izid sodbe? Obsojen boš v pekel,
ali v vice ali v nebesa.

61

Kaj ti reče serce: Kam bi bil obsojen
denes? Po tem boš vedel, sklep storiti, in se
denes resno na Božjo sodbo pripravljati.

Zdihuj denes pogosto s sv. cerkevjo: „Ne
hodi v sodbo s svojim hlapcem, o Gospod!
ker pred tvojim obličjem se ne more opravičiti
nijena duša.“

13. Premišljevanje.

Splošna sodba.

Premišljevati hočem splošno sodbo v dvojni
namen: enkrat da se zanaprej toliko bolj skerbno
varujem vseh, zlasti pa skrivnih grehov, in
drugič, da nikdar več ne godernjam nad pre¬
vidnostjo Božjo.

Živo si pred oči postavi sodni den, ka¬
kor je popisan v sv. evangelji.

Svet’ sodnik povračevanja, daj nam
milost odpuščanja, — še pred dnevom mašče¬
vanja. — Ko zaveržene preklete, — pahnil v
ogenj boš ujete, — deni me takrat med svete!

1. Vstajenje mertvih.  Isti vsega-
mogočni Bog, ki je človeka iz nič vstvaril, ga
bo tudi iz praha obudil. — Glasno bo trobenta
pela, — mertvim po grobeh donela: — „K
sodbi vstanite! “ velela. Vstajenje mesa pa tirja
pravičnost Božja, Truplo je ali z dušo vred
Bogu služilo, ali z dušo vred Boga žalilo; zato


62

tirja pravičnost, da se truplo z dušo vred ve¬
komaj veseli, ali pa vekomaj gori. Kaj ima
tvoje truplo upati? — Po nauku sv. pisma
bodo trupla izvoljenih, obdana s kinčem sv.
čednost, imela presilno lepoto, različno ven¬
dar po meri zasluženja (Ps. 44, 11. — I. Kor.
15.); nasproti pa bodo trupla z-averženih, z ne¬
snago greha ogerdena, im sla neizrečeno nag-
njusnost, različno vendar po meri zadolženja.
Kakošno bo tvoje vstajenje?

2. Ločitev vstalih.  »Šli bodo angelji
in ločili hudobnega izmed srede pravičnih."
(Mat. 13, 49.) „In ovčice bo Sodnik postavil na
desno, kozle pa na levo." (Mat, 25, 33.) O
strašna ločitev na večne čase! Zaveržena žena
se oklepa zveličanega moža in zaveržena hčer
zveličane matere. Vse zastonj! Angelj pride
in loči: moža na desno in ženo na levo; mater
na desno, hčer na levo! Ka katero stran bi
bil ti danes postavljen? — Zdihuj in moli:
K ovcam deni me ovčico, — izmed kozlov,
sirotico, — me zakliči na desnico.

3. Prihod Sodnikov.  Na nebi se pri¬
kaže sv. križ, znamenje, ki je postavljeno
mnogim v pogubljenje in mnogim v vstajenje
(Luk. 2, 34.); z veseljem ga gledajo izvoljeni,
— s strahom in trepetanjem pogubljeni. —-
In zdajci »pride Sin človekov v svojem veličastvu
in vsi angelji ž njim." (Mat. 25, 31.) Aleluja

63

se glasi na desnici: »Glej, ženin pride!* —
jok in obupljivo tulenje na levici: „Začeli bodo
reči goram: Padite na nas! in hribom: Pokrite
nas, pred obličjem njega, ki sedi na sedežu in
pred jezo Janjeta!“ (Luk. 23. — Skr. raz. 6.) —
Grozen strah bo svet obdajal, — kedar bo
Sodnik prihajal, — k ostri sodbi človek vstajal.

4. Sodba.  Knjiga bode prinešena, —■
dela bodeš bral storjena, — dobra vsa in ne¬
poštena. — Mnogokrat tožujemo nad Božjo pra¬
vičnostjo, ko vidimo, da se pobožnim hudo,
hudobnim pa dobro godi; — da se pobožni
kakor največi hudodelniki preganjajo, hudobni
pa kakor največi poštenjaki obrajtajo. Namen
soduega dneva je, da Bog svojo pravičnost pred
celim svetom izkaže. Nedolžnost Božjih prija¬
teljev in skrivna hudobija njegovih sovražnikov
mora biti pred celim svetom očitna. Mnogim
bo šema hinavščine raz lica potegnjena, njih
skrivni grehi bodo na luč postavljeni in stali
bodo mnogi vsi osramoteni na levici, ktere smo
za silno pobožne tukaj imeli. — Tedaj se Sad¬
nik bo vsedel, — in karkoli je kdo naredil,
— vse, vse celi svet bo zvedel! — Kam se
revež čem podati, — kje zavetnika iskati? —■
komaj dobrim bo obstati.

5. Sklep sodbe.  Bog je opravičen'
Za kratko terpljenje prejmejo pravični večno
veselje, — krivični pa za kratko veselje večno

64

terpljenje. Tako se glasi sodba: »Pridite, bla¬
goslovljeni mojega Očeta! posedite kraljestvo,
ktero vam je pripravljeno od začetka sveta.

— Poberite se spred mene, vi prekleti! v
večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in nje¬
govim tovaršem.* —Zdaj slišiš iz Božjih ust:
čigav tovarš si, ako greh delaš, in kaj te čaka.

— Božji sodbi se ustavljati ni mogoče. Komaj
je sodba izrečena: se vzdignejo pravični in se
vgreznejo zaverženi. »In ti pojdejo v večno
terpljenje; pravični pa v večno življenje.“
(Mat. 25.)

Nauk. Varuj se skrivnih grehov. V skuš¬
njavi se spomni sodnega dne. Ako imaš še
kaj skrivnega na vesti, spovej se in ne odla¬
gaj. Terpi voljno krivico, če ne prej, na sodni
den bo očitna tvoja nedolžnost.

Moli pogosto črez den s sv. cerkevjo: Na
den sodbe, odreši nas Gospod!

14. Premišljevanje.

Pekel.

Premišljevati hočem pekel in njegove rnartre,
v te namen, da sklep storim, rajše vse terpeti,
kakor grešiti in se pogubiti in vekomaj goreti.

Misli si prav živo, da vidiš, kaj se godi,
da slišiš, kaj se govori, in da občutiš, kaj se
terpi v peklu.

G5

Od vrat peklenskih in od večnega ognja
reši mojo dušo, o Gospod!

1. Pekel je in mora hiti.  Da je
pekel, nam priča sv. pismo na sto in tisoč
mestih in govori nedvomljivo Kristus sam:
»In bogatin je bil pokopan v peklu.“ (Luk. 16,
22.) »Poberite se, vi prekleti v večni ogenj.“
(Mat. 25.) — In pekel mora biti. To tirja
pravičnost Božja; kajti ako je Bog pripravil
nebesa za pravične, je moral pripraviti tudi
pekel za krivične; veliko bolj namreč zaslužijo
večno terpljenje oni, ki se prederznejo neskonč¬
nemu Bogu nasprotovati, kakor zaslužijo večno
veselje oni, ki mu po dolžnosti služijo. — To
tirja tudi naša lastna sreča; kajti ako se že
zdaj, ko je pekel, tako malo greha bojimo,
kakd prederzno bi še le grešili, in nebesa
gotovo zgubili, ako bi pekla ne bilo. Da, o
Bog! ti si le zato pekel tako grozoviten vstvaril
in meni razodel, da bi se pekla in greha bal,
in gotovo v nebesa prišel. Bodi ti večna hvala!

2. Kakšen j e pekel.  Pekel je kraj,
kjer ni nič in ce!6 nič dobrega. Nijene luči,
nijene tolažbe, nijenega počitka, nijenega veselja,
nijene čednosti, nijene ljubezni, nijenega prija¬
telja, nijenega pomočnika, kjer, da tako rečem,
ni Boga in njegove milosti. »Poberite se spred
mene;“ »Vi niste moje ljudstvo, in jaz nisem
vaš Bog. “ (Ose. 1, 9.) — Pekel je kraj, kjer

Nebeška hrana. II. 5

66

je vse hudo v nezmerni teži in nezmerni veli¬
kosti. Pamet je otemnela, volja v hudobiji
oterpnila,- spomin ima vedno pred seboj zamu¬
jena dobra dela, storjene grehe, zanemarjene
gnade, zgubljena nebesa, iu serce ne čuti dru-
zega, kakor strah, jezo, serd, kletev, zavidnost,
prepozno kesanje in obupanje. Oči ne vidijo,
ko strašne pošasti, in ušesa ne slišijo, ko gro¬
zovito prekliujevanje, medsebojno očitanje naj
ostudnejših pregreh, iu obupljivo tulenje in
škripanje z zobmi. Kar roka prime, je ogenj,
kamor noga stopi, je ogenj, kar jezik okusi,
je ogeuj; vse truplo je vgreznjeno v ogenj,
in po vseh žilah teče in gori le ogenj. — In
tovarši so prekleti angelji in zaveržeai duhovi.
Glej Božjega otroka v peklenskem brezdnu!
Lehko bi bil v sredi angeljev in svetnikov
gledal presladko obličje Božje: in zdaj ga
vidiš v sredi nečistnikov, goljufov, morilcev,
roparjev, preklinjevalcev, kakor žertvo nepopis-
Ijivih muk pod nogami satana!

3. Kako dolgo terpi pekel? Ve¬
komaj!  Bog namreč ne da več gnade, brez
gnade pa se grešna duša spreoberniti ne more;
zato grešnik tudi v sredi peklenskega terpljenja
terdovraten ostane, in ker vekomaj naprej greši,
ga tudi Božja šiba vekomaj tepe! Večnost je
želo peklenskih muk. Pusti veljati vse martre,
pa vzemi jim večnost, in ni več pekla; ali

67

pusti veljati najmanjšo martro in dodaj ji več¬
nost, in zopet imaš celi in ves pekel. Stopi
na prag pekla in oznani: Kadar bo preteklo
toliko tavžent let, kolikor je zvezd na nebi in
kapljic v morju in peska na zemlji, takrat bo
konec vašega terpljenja: in nezmerno bo veselje
po vseh peklenskih prostorih. Ali zastonj; za
pogubljene ni tolažbe: vekomaj bodo goreli in
vekomaj še le goreti začeli! O grešnik, zdaj
pomisli: kratka sladnost in večna grenkost;
— kratko veselje in večno terpljenje! — O
červ vesti, ko bodo pogubljeni na večne čase
primerjali kratko grešno veselje, ki so ga vži-
vali na zemlji, z neznanim večnim terpljenjem,
od kterega so obdani v peklu; — ko bodo
vekomaj premišljevali, kako lebko bi se bili
vekomaj zveličali, in zavolj kakč neumnih in
nečimurnih reči so se vekomaj pogubili! 2daj
je še čas, da se obvaruješ prepoznega kesanja.

Ob uri skušnjave se spomni pekla; terpi
voljno vse v duhu pokore, rekoč: kaj je to
proti peklu, kterega sem zaslužil.

»Njih červ ue bo umeri in ogenj ne bo
ugasnil." (I za i. 66, 24.)

15. Premišljevanje.

Usmiljenje Božje.

Strašen je pekel, in hvala Bogu, da še
nismo v peklu, in le na nas je ležeče, da tudi

5 *

zanaprej v pekel ne pridemo ; kajti od Božje
strani je vse pripravljeno za naše odrešenje.
Da to resnico prav spoznam, usmiljenje Božje
premišljevati želim.

Misli si Jezusa na križi z razpetimi ro¬
kami, ki vse grešnike k sebi vabi in objeti
želi, rekoč: „Pridite k meni vsi, ki ste utru¬
jeni in obteženi, in jaz vas bom poživil."

V zaupanji na to besedo pridem k tebi,
o Jezus, in akoravno sem že zdavnej pekel
zaslužil, sem vendar prepričan, da me zavergel
ne boš.

1. Jezus naš Odrešenik. Ko sta se
Božja pravičnost in Božje usmiljenje vojskovala,
je usmiljenje zmagalo, »ker veči kakor nebesa
je tvoje usmiljenje, in tudi zemlja je polna
tvojega usmiljenja, o Gospod." (Ps. 107, 5. —
Ps. 118, 64.) Bog ni grešnika po zasluženji za¬
vergel, ampak »tako je svet ljubil, da je svo¬
jega edinorojenega Sina dal, da kdorkoli v
njega veruje, se ne pogubi, ampak ima večno
življenje." (Jan. 3, 16.) Pred nami stoji Jezus,
Božji Sin,  rekoč: „Jaz sem pot,  resnica in
življenje, nihče ne pride k Očetu, kakor le
skoz mene." (j an . 14, 6.) O grešnik, ozri se
tedaj poln zaupanja k Jezusu! Se znajdeš v
temi? Jezus je tvoja luč. Se občutiš slabega?
On je tvoja moč. Te pečejo rane tvoje duše?
On je zdravilo. Te je strah zavolj tvojih gre*

69

'hov ? On je tvoj Odrešenik. Ne veš poti v ne¬
besa ? On je prava pot. Mučijo tvojo dušo hude,
obupljive misli? On je resnica. Se bojiš večne
smerti? On je življenje. In »vsak, kterikoli bo
klical v ime Gospodovo, bo zveličan." (Dj. ap.
2, 21.) O hladilo, o tolažba!

2. Jezus grešnike vabi.  Jaz nisem
pervi Jezusa ljubil in Jezusa iskal, ampak Jezus
je mene ljubil, ko sem ga še jaz sovražil, in
on je mene iskal, ko sem še jaz pred njim
bežal. „ Kadar smo še sovražniki bili, smo bili
z Bogom spravljeni skoz smert njegovega Sina."
(Rim. 5, 10.) »Jaz sem dobri pastir, ki pusti
devet in devedeset ovc v puščavi in hodi tako
dolgo za zgubljeno, dokler je ne najde." (Jan.
11. Luk. 15.) O nezmerno usmiljenje: Jezus išče
grešnika, — Bog išče človeka! — In po koli¬
kih potih ga išče! Od grešnice Magdalene si
da nege umivati; — do solz jo gane ta lju¬
bezen. Z grešno Samarijanko se v prijazen po¬
govor poda, in jo po malem greha ozdravi.
Sv. Petra milo pogleda; sv. Pavla glasno z
nebes zakliče. Enega vabi, drugemu gre na¬
proti, tretjega dolgo dolgo poterpežljivo pri¬
čakuje. Enega vleče, drugega tepe, tretjega skoz
svojo ljubezen premaga. Tukaj pomisli: kako,
in kako dolgo in po kterih posebnih potih je
Jezus tebe iskal, ali te morebiti zgubljeno siroto;
še išče. Obudi občudenje, — zahvalo — kesanje.

70

3. Jezus vse grešnike sprejme
in jim vse odpusti. V celem s\ T . pismu
ne najdemo nijenega zgleda, da bi bil kteri
grešnik k Jezusu prišel, pa bi ne bil sprejet;
tudi ne najdemo nijenega greha, kterega bi zato
prošen, odpustil ne bil. Prišli so nečistniki,
prešestniki, krivični, razbojniki, in nijenega ni
zavergel, ampak vsakega je za ljubo vzel, vsa¬
kemu je vse odpustil, in vsak je zaslišal tolaž-
ljivo besedo: Zaupaj sin, zaupaj hčer, tvoji
grehi so ti odpuščeni! Vsaj sam pravi: *Kdor
k meni pride, ne bom ga vergel venkaj; —
pridite toraj k meni vsi, ki ste utrujeni in
obteženi, in vas bom poživil." (Jan. 6. Mat. 11.)
O sladka beseda: Pridite vsi! tedaj tudi jaz nisem
pozabljen, ampak sem zares povabljen. Da; po¬
vabljen si. In naj bo še tako težka butara na
tvoji vesti: ne boj se, Jezus ti bo vse odpustil.
In ako bi bili tvoji grehi rudeči, kakor škerlat:
ne boj se, Jezus ti bo vse odpustil. In ako
bi bile tvoje dušne rane še tako zastarane in
osmrajene: ne boj se, Jezus ti bo vse odpustil.
In ako bi ti edini na vesti imel grehe celega
sveta, kolikor jih je bilo storjenih od Adama
sem in do sedanje ure; ne boj se, Jezus ti
bo vse odpustil, kajti „pri Gospodu je usmi-
Ijenje, in pri njem je obilno odrešenje."
(Ps. 29.)

71

Yadi se danes v čednosti svetega upanja.

„Usmiljenje Gospodovo je, da še nismo
pogubljeni.“ (Jer. žal. 3, 22.)

16. Premišljevanje.

Usmiljenje Božje.

Yvod, kakor včeraj.

Ponovi ob kratkem v mislih včerajšno pre¬
mišljevanje, potem nadaljuj:

1. Jezus odpusti vselej.  Y sv. pismu
sicer ne najdemo nijenega zgleda, da bi se bil
kteri zmed tistih, ki jim je Jezus grehe od¬
pustil, zopet v stare grehe povernil; in zares,
stanovitnost v pokori je tudi za nas najbolj
zanesljivo znamenje odpuščenja grehov. Ali
Jezus je dobro poznal našo slabost, kako le
prelehko v stare grehe nazaj pademo. Zato
nas je zagotovil, da nam hoče vselej odpustiti,
kadarkoli bomo odpuščenja potrebovali. Enkrat
ga vpraša sv. Peter: ,Gospod, kolikokrat

morem svojemu bratu odpustiti, ako zoper mene
greši? Ali sedemkrat? In Jezus je odgovoril*.
Jaz ti rečem: ne sedemkrat, ampak sedem-
desetkrat sedemkrat (to je vselej)." In če je
sedemkrat na den (tvoj brat) grešil, in sedem¬
krat na den k tebi pride in reče: Žal mi je!
odpusti mu. “ (Mat. 18. Luk. 17.) O sladkost
milosti Božje! zdaj vemo, da je Jezus pripravljen,

72

nam sedemkrat na den, to je vselej, odpustiti.
In da bi to zamogel, je iznašla njegova modrost
nov, našim potrebam celo primeren pomoček,
namreč, zakrament sv. pokore, sv. spoved. V
priliki od usmiljenega Samarijana je zapovedal
mejnikom, da morejo grešnike celo iskati, v
spovednici jih čakati, ž njimi ljubeznjivo rav¬
nati, njih ran se rahlo dotikati, in verh tega,
od vsega, kar na spovedi izvejo, molčati na
večne čase. In zakaj molčati? Zato, ker hoče
tudi Jezus na večne čase molčati in pozabiti
vse grehe, ktere nam je kedaj odpustil. Nik¬
dar in nikoli nam jih ne bo v misel vzel, ne
na smertno uro, ne na sodni den. „Jaz sem,
jaz sam sem, ki zbrisujem tvoje krivice zavolj
sebe, in tvojih pregreh se ne bom spominjal/
(Izaj. 43, 25.) In ti neumnež! si se morebiti
spovedi bal, ali si pri spovedi mutast bil, ali
si dvomil, da ti ho Bog odpustil!

2. Jezus odpusti z veseljem.  Kako
težko mi onim, ki so nas razžalili, odpustimo,
in bi jim celo ne odpustili, ako bi se Jezuso¬
vega žuganja ne bali; vse drugač pa naš
Gospod: On odpusti z veseljem. To nam kaže
v priliki od zgubljenega sina. Vedno se ozira
žalostni oče, ali bo še kedaj in od kod more¬
biti zgubljeni sin se povernil, in ko ga od
dalječ zagleda, mu hiti naproti, in akoravno
je sin ves raztergan in zamazan, ga vendar

73

ljubeznivo objame in poljubi, ga radostno pelja
na dom, povabi prijatelje in napravi veliko
gostijo, rekoč: „Gostiti se pa in veseliti se

spodobi, ker je te sin bil mertev in je oživel;
je bil zgubljen in je najden. * (Luk. 15.) Enako
dela Jezus. Komaj zagleda v grešnikovem sercu
najmanjšo željo, se poboljšati, mu že priteče
s svojo gnado naproti, ga v žalosti tolaži, mu
vliva sladko upanje v serce, in mu že pred
spovedjo Božji mir okusiti da, ki mu ga po
spovedi stalno dati obljubi. In z Jezusom vred
se veselijo vsi angelji v nebesih, kakor sam
pravi: „Povem vam, da bo v nebesih veče
veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori,
kakor nad devet in devetdeseterimi pravičnimi,
kteri pokore ne potrebujejo.* (Luk. 15.) O sladka
tolažba, zdaj veš, da kaderkoli se dobro iz¬
poveduješ, nezmerno veselje napravljaš Jezusu
in angeljem Božjim.

3. Jezus nas po s pr e ob er njen ji
še bolj ljubi, kakor poprej.  To je na¬
ravno. Kakor hitro smo v Jezusovi kervi svojo
dušo oprali, Bog ne gleda več naših grehov,
ampak le kri svojega Sina, in več grehov ko
nam je bilo odpuščenih, bolj sijajno se kaže
moč in vrednost rešnje kervi Jezusove, ki jih
je omila; in ravno ta zmaga kervi Jezusove
stori, da Bog Oče s toliko ljubeznijo na vse
spokorne grešnike gleda, ker vidi, da so v terp-

74

Ijenje njegovega Sina pogreznjeni, v njegovi
kervi očiščeni, in za novo življenje v njegove
rane vsajeni. Kdo je bil največi prerok starega
testamenta? Spokorni David. Kdo je prejel ključe
nebeškega kraljestva? Spokorni Peter. Kdo je
prejel milost, največ delati in terpeti za Jezusa?
Spokorni Pavel. Komu so se pervemu odperla
vrata nebeška? Spokornemu razbojniku. — Moli
in hvali neskončno usmiljenje Božje.

Tadi se tudi denes v čednosti sv. upanja.

»Gospodovo usmiljenje bom prepeval ve¬
komaj. (Ps. 88, 2.)

17. Premišljevanje.

Dolžnost pokore.

Od Božje strani je vse pripravljeno za
zveličanje grešnika; kajti Bog je neskončno
usmiljen. Torej je vse na tem ležeče, da greš¬
nik tudi od svoje strani svojo dolžnost stori.
In ktera je ta dolžnost? Resnična pokora. In
to resnico, o Bog, danes premišljevati in spoz¬
nati želim.

Misli si Jezusa na križi; na desnici spo¬
kornega razbojnika, pri znožji spokorno Mag¬
daleno.

„Na tvoje šibe sem pripravljen, o Gospod!
in bolečina mojih grehov mi je vedno pred očmi/

75

(Ps. 37.) Na tem svetu tepi me, le na onem
svetu prizanesi mi!

1. Pokoro smo dolžni delati
zato, ker smo grešili.  Le dve stezi
peljete v nebesa: steza nedolžnosti in steza
pokore. Kdo se prederzne reči, da bo prišel po
stezi nedolžnosti v nebesa, kakor le mali otroci,
ki še grešiti ne morejo, ker sv. pismo uči:
»Ako rečemo, da greha nemarno, sami sebe za¬
peljujemo in resnice ni v nas.“ (I. Jan. 1, 8.)
Ako smo pa vsi grešili in se pred Bogom za¬
dolžili, ni za nas druge steze do nebes, kakor
le steza pokore. Zato naravnost reče Kristus:
»Če se ne spokorite, bote vsi enako poginili. 44
(Luk. 13, 5.) Vsi enako! to je, vsi brez raz¬
ločka. Motiš se torej, ako meniš, da boš brez
pokore našel usmiljenje Božje. »Veliko šib pride
nad grešnika; ako pa v Gospoda zaupa, ga bo
usmiljenje obdalo." (Ps. 31, 11.) Vidiš, da se le
skoz šibe do usmiljenja pride. — Beri življenje
svetnikov. Svetniki so večidel le malo grešili,
pa se ostro pokorili, ti pa si toliko grešil, in
hočeš brez pokore zveličan biti ? — Beri življenje
Kristusovo. On, Najsvetejši, je le podobo greš¬
nika na se vzel, in je vedno v pokori živel
in na križi umeri. Gorje tebi! Kristus je bil
le na videz grešnik, pa v resnici spokornik; ti
pa si v resnici grešnik, in le na videz spo¬
kornik , in vendar meniš, da boš zveličan ? V

76


zmoti si! Vsak greh mora kaznovan hiti; ako
ga grešnik sam nad seboj ne kaznuje, ga ho
večni pravični Bog nad njim kaznoval. Grešnik
si, zato pokoro delati moraš, ali tukaj na sveti,
ali tamkaj v peklu. Tukaj je pokora lehka,
kratka, zveličavna; tamkaj je pokora strašna,
večna in vendar zgubljena. Izvoli si!

2. Pokoro smo dolžni delati,
da ne bomo zopet grešili.  In sicer
v trojnem oziru. Pred vsem moraš zajeziti stu¬
denec, iz kterega vsi grehi izvirajo, in to je
hudo poželenje.  Sto in tavžentkrat ti ho
hotlo z vso silo jez pokore predreti. Noč in
den boš moral na straži stati in vedno poprav¬
ljati, ako ti je vendar tu in tam hudo pože¬
lenje jez pretergalo ali prederlo. Gorje ti, ako
se ti jez pokore podere! Kajti »poslednji stan
takega človeka bo hujši, kakor je pervi bil“,
uči Kristus (Mat. 12. 45.). — Drugič bo dosti
težkega dela, da iztrebiš vse ostanke greha.
Kaj pomaga kmetu, ako zel na njivi poterga,
pa korenin ne izruje; hitro bo njiva zopet polna
plevela. In kaj bo tebi poveršna pokora poma¬
gala, ako grešnih korenin ne iztrebiš? Ostanka
greha sta zlasti dva: tema pameti in slabost
volje. Da temo pameti preženeš, boš moral rad
besedo Božjo poslušati, sv. bukve brati in sv.
resnice obilno premišljevati. In da slabo voljo
okrepiš, boš moral pogosto sv. zakramente pre*

77

jemati, obilno in brez nehanja moliti, in se
tudi dostojno postiti, da meso slabeje in duh
močnejši postane. — Tretjič bo dosti hudega
dela, da nasledke greha  odpraviš. Greh,
ako se večkrat ponovi, postane grešna na¬
vada,  in grešna navada, ako se dolgo v njej
živi, se spremeni v grešno strast,  ktera
grešnika že celd pod nogami ima, da se grehu
skoraj več ustavljati ne more, ako tudi kedaj
hoče. Koliko truda in vojskovanja bo treba,
da se odvadi pijanec pijančevanja, kletnež pre-
klinjevanja, nečistnik prešestovanja, jezičnik be¬
sedovanja, lenuh pohajkovanja i. t. d. — In
verh vsega tega: kaj meniš, da te bota za¬
peljivi svet in hudi duh na stezi pokore pri
miru pustila ? Ne misli tega! Napadov bo veliko,
bojev bo hudih; pripravi se!

Izprašaj vest, ali si na stezi prave pokore,
in skušaj spoznati, kje in v čem je tvoja po¬
kora pomanjkljiva; po tern boš vedel napraviti
dober sklep za denešnji den.

„Delajte pokoro; kajti nebeško kraljestvo
je blizo.“ (Mat. 4, 17.)

18 . Premišljevanje.

Lastnosti prave pokore .

Yvod kakor včeraj.

1. Pokora mora biti odkrito-
serčna.  »Bogu dopadljiva daritev je pre-

78

žaljen duh; skesanega in ponižanega serca, o
Bog, ne boš zavergel.“ (Ps. 50.) Zastonj je
tedaj pokora, ki se dela le na videz; — za¬
stonj ostrost življenja, ki išče le hvale pri
ljudeh: — zastonj so spokorna dela, n. pr. sv.
posti, ki se opravljajo le prisiljeno, ali celo
z nevoljo; — zastonj so spovedi, opravljene
zgolj iz navade, kakor mnogi vsako leto enkrat
ali dvakrat le zato, ker je taka šega, k spo¬
vedi grejo, brez pravega kesanja in brez res¬
ničnega sklepa poboljšanja. Vsevedoči, pravični
Bog se ne da goljufati. Le pokora, ktera iz
čreznatnrne žalosti naše duše, in iz črezaatur-
nega kesanja našega serca izvira, ima pred
Bogom veljavo.

2. Pokora mora biti splošna.
„Spreobernite se k meni iz celega svojega serca . a
(Joel. 2. 12.) Tedaj moraš serce odtergati od
vseh grehov, in od vseh še toliko priljubljenih
grešnih tovaršev in grešnih priložnost, brez
vsake izjeme. Ako eden sami greh pri pokori
izvzameš, nisi se nijenemu odpovedal. Koliko
je zmote v tej reči! Mnogi zapustijo krivico,
pa se ne odpovejo lakomnosti; mnogi so usmi¬
ljeni, pa nečisti; mnogi so pobožni, pa sitni,
čmerni, nepoterpežljivi; mnogi so spokorni, pa
čestiželjni in silno občutljivi; mnogi radi molijo,
pa neradi delajo, in mnogi radi delajo, pa
neradi molijo. Kaj ti zamere taka polovičarska

79

pokora pomagati? „Ne bližaj se Gospodu z
dvojnim sercem", te svari sv. Duh. (Sir. 1,36.)

3. Pokora mora biti grehom
primerna.  Primerna mora biti najpoprej
■velikosti in teži grehov. Za male grehe, pravi
sv. Avguštin, se zadosti z moiitevjo, za velike
pa le z obilnim zdihovanjem, jokom, postom
in miloščino. Velik grešnik mora biti tudi velik
spokornik. Ako si bil „močen v grehu" (Ps.5.),
kako je to, da si tako slab v pokori? — Pri¬
merna mora biti drugič številu in terpežu
grehov. Ysak greh zasluži svojo pokoro, kolikor
grehov si toraj storil, toliko pokor si zaslužil.
In ako si dolgo v grehu živel, ne smeš pokore
hitro končati. Vprašaj lastno pamet. Kaj meniš,
ako je kdo veliko grešil, bo li pokora ne-
kterih očenašev zadostila? in ako je kdo dolga
leta v grehu živel, se morebiti v grehu po¬
staral, bo li v par dnevih ali tednih zamogel
pokoro dostati ? David, sv. Peter, sv. Magda¬
lena so do smerti svoje grehe objokovali, in
se za-nje pokorili. Tudi tvoja pokora naj traja
do smerti. Blagor ti, ako te smert pri pokori
najde! — Primerna mora slednjič biti na-
tori ali kakšnosti greha. Pokoriti se mora kri¬
vica s povračilom, skopost z milošnjo, požreš¬
nost in pijanost s postom, nečistost s križa¬
njem telesa, pohujšanje z očitno pokoro in
lepim zgledom, obrekovanje s preklicanjem,

80

kletev z molitevjo, jeza s poterpežljivostjo, slabe
tovaršije s samoto, gizdost s priprosto obleko,
lenoba s priterganjem spanja, Božji ropi s
pogostim prejemanjem sv. zakramentov. Delaš
tudi ti tako pokoro?

Zdihuj denes celi den s sv. cerkevjo: Da
nas k pravi pokori pripelješ, te prosimo, o
Gospod!

19. Premišljevanje.

Jezus naš voditelj.

Steza pokore ti je bila dosibmal neznana,
zato potrebuješ voditelja. In glej, Jezus sam
se ti za voditelja ponudi, rekoč: „  Pridi in hodi
za menoj. “ (Luk. 18, 22.) Premisli srečo, veselje
in čast hoje za Kristusom.

Pred oči si postavi Jezusa, s težkim
križem obloženega in na goro Kalvarijo gre¬
dočega.

»Pridi in hodi za menoj!" O Jezus, za¬
slišal sem tvoj sladki glas; glej, jaz pridem,
in „bom hodil za teboj , kamorkoli poj deš."
(Luk. 9, 57.) Pokaži mi denes lepoto tvojega
nasledovanja in poterdi me v mojem dobrem
sklepu.

1. Poglej voditelja.  Jezus ima
vse lastnosti zaneslivega voditelja. On, in sicer
on edini, pozna pravo pot;  kajti iz nebes j«

Sl

prišel in se zopet vernil v nebesa. Zato pravi :
„Jaz sem pot; nihče ne pride k Očetu, kakor
skoz mene.* — On, in sicer on edini, te za-
more v vsem podučiti, da na stezi pokore ne
zastaneš, ne zajdeš, ampak varno hodiš in
srečno napreduješ. „Jaz sem resnica." —On.
in sicer on edini, ima moč, da te, če se utrudiš,
pokrepča, če padeš , vzdigne , če si ranjen,
ozdravi, če si slab, te podpira. „ Jaz sem živ¬
ljenje.* O tolažljive besede: „ Jaz sem pot,
resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu,
kakor skoz mene." (Jan. 14, 6.) — Kdo je bil
na stezi greha tvoj voditelj ? Satan, tvoj in
Božji sovražnik, kteii, pahnjen z nebes v pekel,
tudi drugam, kakor v pekel, peljati ne more.
„Vi ste iz očeta hudiča, in hočete njegove
želje izpolnjevati; on je iz začetka ubijavec in
lažnik* (Jan. 8, 44.). Kakošne želje je satan
budil v tebi? in h kakošnim djanjem te je
iažnjivec napeljeval in šuntal? Primeri oba
voditelja in spoznaj srečo svojega spreober-
njenja. Jezus voditelj v nebesa, satan voditelj
v pekel; — Jezus resnica; satan Iažnjivec;
— Jezus življenje, satan ubijavec.

2. Poglej stezo.  Steza pokore je sicer
ozka, sterma, ternjeva. Pa kako lepa je! med ter-
njem razcvetajo duhteče cvetlice Jezusovih čednosti
in Jezusovega zasluženja.—Kako varna jel na
stezi se vidijo stopinje Jezusove, ako v nje

Nebeška hrana. II. 6

82

stopaš, zaiti ne moreš. — Kako blagoslovljena
je! poškropljena je s solzami in sveto kervjo
Jezusovo. -— Kako svitla je! razsvitljuje jo
nebeška luč milosti Božje. „ Jaz sem luč sveta; j
kdor bodi za menoj, ne bodi po temi, ampak
bo imel luč življenja. (Jan. 8, 12.) Res le malo
jib je, ki po tej stezi hodijo; toliko bolj hvali '
Boga, da si zdaj ti med njimi. O da bi nikdar
več te steze ne zapustil! — Kakšna pa je
steza greha, po kteri si poprej hodil? Res, da
je široka in polna ljudi; pa kako gerda in
blatna, in temna in polžka je, in angelj Božje
pravice tira z ognjenim mečem nesrečneže v
večno pogubljenje. „Njih pot bodi temna in
polžka in angelj Gospodov jih bo preganjal."
(Ps. 34, 6.) O da bi se nikdar več na to strašno
pot ne povernil! Zato preudarjaj obilno besede
Jezusove: „Pojdite noter skoz ozka vrata; za¬
kaj široka so vrata in prostorna je pot, ktera
pelje v pogubljenje in veliko jih je, ki po njej
noter hodijo. Kako ozka so vrata, in tesna je
pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je,
kteri jo najdejo." (Mat. 7, 13. 14.)

3. Poglej druščino.  Najpoprej na
stezi pokore. Naprej gre Jezus s težkim križem,
ročno za njim njegova presveta mati Marija.
Potem nasledujejo častiti kori sv. aposteljnov,
mučenikov, spoznovalcev, devic in dolge verste

83

Božjih služabnikov obojnega spola, vsake sta¬
rosti , vseh stanov; vsi v lepo opranih obla¬
čilih kerstne nedolžnosti, ki so ozaljšana z
znamenji sv. pokore, in spremljani so od svojih
angeljev varhov. Blagor tebi, da si zdaj tudi ti
v to lepo procesijo vversteu! O da bi se je le
nikdar več ne ločil! — Ozri se pa na stezo
greha. Naprej gre satan , za njim brez vsega
reda divja druhal ošabnih, lakomnih, nečistih,
nevošljivih, požrešnih, krivičnih, tatov, roparjev
in vsake verste hudodeluikov, in hudi duhovi
jih vlečejo na verigah smertnega greha. Oj
moli in kliči na pomoč vse angelje in svet¬
nike, da bi v to grozovito druščino nikdar več
ne zašel!

4. Poglej slednjič še bandero.
Na stezi pokore nosi bandero sv. Mihael, po¬
veljnik nebeških vojsk , na njem stoji pisano:
Kratko ter pij en j e, večno veselje!
— Na stezi greha nosi bandero Lucifer, pervi
zaverženih duhov; na njem stoji pisano: Kratko
veselje, večno terpljenje!  Priseži še
enkrat večno zvestobo.banderu sv. Mihaela, in
odpovej se še enkrat in za vse večne čase
banderu Luciferja.

»Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji
sam sebe, naj zadene vsak den svoj križ, in
naj gre za menoj.* (Luk. 9, 23.)

6 *

84

20. Premišljevanje.

Pohlevnost.

P er'v j. nauk, ki ti ga Božji voditelj daje,
je: „Učite se ®d mene, ker jaz sem pohleven
in iz serea ponižen, in hote pokoj našli svojim
dušam." (Mat. 11, 29.) Premišljuj danes ker-
ščansko pohlevnost in se v njej vadi.

Pred oči si postavi Jezusa, ki z razpetimi
rokami na križi za sovražnike moli.

1. Premisli nauk Jezusov.  V čem
obstoji pohlevnost? Poslušaj Jezusa: Te udari
kdo na desno lice, ne maščuj se , rajše mu
podaj še levo; in če ti vzame kdo suknjo,
pusti mu še plašč, rajše namreč , kakor da hi
se ž njim prepiral. — Ni zadosti, da sovražnika
ne čertiš. On ti zapove, da ga ljubiš, ga blago¬
sloviš , za-nj moliš, mu storiš dobro; če ne,
nisi v Jezusovih očeh boljši, kakor neverniki
in očitni grešniki. Daritve ne sprejme iz tvojih
rok,  ako imaš v sercu jezo zoper koga; za¬
pove ti, da greš proč od altarja, in se poprej
spraviš s svojim bratom, iu potem še le se
poverneš in daritev opraviš. — Zapove ti, da
moreš sedemdesetkrat sedemkrat to je,: vselej
odpustiti, kadarkoli boš razžaljen. Prepove ti;
ako je kdo grešil, ga glasno in očitno zmerjati
in svariti, in zapove ti, ga tiho in na skriv¬
nem posvariti. — Pohleven pri sodbi bo

85

spod le takrat do tebe, če si tudi ti pohleven
do bratov, in prav s tako mero ti bo na sodni
dan nazaj meril, s kakoršno si ti meril svo¬
jemu bližnjemu. Si se ravnal dosihmal po teh
naukih ?

2. Premisli zgled Jezusov.  Kako
pohlevno je prenašal vse slabosti, nerodnosti
in grehe svojih učencev; nikdar se ni nave¬
ličal, jih pohlevno učiti in svariti. Kako milo
pogleda Petra po zatajenji; in izdajalcu Ju¬
dežu se celo poljubiti pusti in ga prijatelja
imenuje! Greh je neskončno sovražil, pa kako
pohleven in mil je bil do grešnikov; in veči
so bili grešniki, le še bolj so se mu usmilili,
še pohlevnejše je ž njimi ravnal. Spomni se
na Saraarijanko, na Magdaleno, na prešestnico,
na razbojnika. — Ves čas svojega brhkega,
terpljenja svojih ust ni odperl. Moleč je po¬
slušal vse grozovite laži in krive tožbe; rnolčč
je prenašal neusmiljeno suvanje, pretepanje,
zapljuvanje, zasramovanje; voljno je podal
roke in noge, da so ga na križ pribili. Ki jim
žugal, ni jih tožil pred Očetom; ampak s križa
doli jim glasno naznani svoje odpuščenje, jih
izgovarja pred Očetom in za nje moli. — In
kolikokrat in kako hudo si ga ti žalil, in kako
dolgo in pohlevno te je On prenašal! O moj
Jezus! ves osramoten in z razjokanim sercem

86

premišljujem tvoj zgled; —o kako malo malo
sem ti bil dosihmal podoben!

3. Premisli sladki sad pohlev¬
nosti.  Trojno imenitno posestvo obeta pohlev¬
nim sv. Duh. Pervič boš posedel svoje lastno
serce. Jezov in serdit človek ni gospod svo¬
jega serca. Jeza dela s sercem, kar hoče, in ga
goni sem ter tje. Pohleven pa ima mirno
serce; zato tudi rad moli in lehko moli in
sv. Duh rad ž njim govori. Kajti „v viharji ni
Gospod; pohlevnim pa daje milost." (3kralj. 19.
— Prig. 3.) — Drugič boš posedel serca, to
je, ljubezen ljudi. „Blagor pohlevnim, ker oni
bodo zemljo posedli." (Mat. 5.) Praviš, da ne
moreš mirno živeti z možem, z ženo, z žlahto,
s sosedi. Bodi molčeč in pohleven, pa boš po-
vsodi in z vsemi lehko izhajal. Praviš, da te
ne uboga mož , žena, otroci; zakaj pa svariš
z glasnim vpitjem, z jezo, s serditostjo? Uči
in svari s pohlevnostjo , pa boš čudeže delal.
„Služabnik Gospodov pa se ne sme prepirati,
ampak more do vseh krotek biti, poterpežljiv,
in s pohlevnostjo svariti tiste, ki se resnici
ustavljajo, da hi jim kje Bog dal pokoro k
spoznanju resnice." (2 Tim. 2, 24. — 25.) —
Tretjič boš posedel serce Božje. Pohlevnost
namreč stori, da je tvoje serce silno podobno
sercu Jezusovemu, in zato Bogu Očetu toliko
dopade, da ti ne ho nič odrekel. „ Gospod

87

vzdiguje pohlevne, in jih vzvišuje k zveličanju.*
<Ps. 146. — Ps. 149.) Kolikor si tudi grešil,
ne boj se! ker si usmiljen bil do drugih, boš
tudi ti na den sodbe usmiljenje našel pred
•Gospodom. »Blagor usmiljenim, ker oni bodo
usmiljenje dosegli.* (Mat. 5.)

»Blagor pohlevnim, ker oni bodo zemljo
posedli.*

21. Premišljevanje.

Ponižnost.

Druga Jezusovemu sercu posebno priljub¬
ljena čednost je ponižnost: »Učile se od mene;
ker jaz sem pohleven in iz serca ponižen.*

Pred oči si postavi Jezusa, ko ga Pilat
po bičanji vsega razmesarjenega, z rudečim pla¬
ščem zasramovanja ogernjenega z  in s ternjevo
krono kronanega pred ljudstvo postavi, rekoč:
Glej, človek!

1. Nauk in zgledJezusov.  On svari
svoje častilakomne učence, ko se zavolj pervih
sedežev v Božjem kraljestvu prepirajo; svari
enako tudi ošabne Farizeje, ki si pri gostijah
perve sedeže izberajo , in grešnike zaničujejo.
Naravnost jim pove, da je vsa njih pobožnost
in ostrost življenja pred Bogom gnjusoba, zato
ker ž njo le časti in hvale pri ljudeh iščejo.
Naroča nam, da si moramo vselej in povsod!

88

zadnje sedeže ali sami izbirati, ali če nam jih
•drugi odločijo, biti ž njimi zadovoljni, ter lepo
pristavi: »Kdor sam sebe povišuje, bo po¬
nižan, in kdor sam sebe ponižuje, bo povišan/
(Mat. 23, 12.) Določno pove, da je ponižnost
enako potrebna za nebesa, kakor sv. kerst:
,Resnično vam povem, ako se ne spreobernete
in niste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško
kraljestvo. Kdorkoli se tedaj poniža, kakor
te otrok, te je veči v nebeškem kraljestvu.*
(Mat. 18, 3—4.) Tukaj spoznaj ob enem, da po
globokosti tvoje ponižnosti na zemlji, ti bo
odločena visokost v nebesih. — Kar je Jezus
učil, je tudi storil. Ali premišljuješ njegovo
rojstvo v hlevu in pervo posteljo na terdi
slami v jaslicih, — ali ga opazuješ skozi 30
let kakor ubogega rokodelca v bornem tesar¬
skem stanovanji v Nazaretu, — ali ga sprem¬
ljaš skozi 3 leta kakor učenika, in gledaš,
kako se izogiba, kolikor more, imenitnih in bo¬
gatih, ter občuje, je in prenočuje najrajše pri
nizkih, revnih in ubogih, — ali ako ga sled¬
njič spremiš v njegovo terpljenje, kjer dopusti,
da mu v lice pljujejo , ga kakor červa z no¬
gami teptajo , ga največih hudobij tožijo, ga
kakor zaničljivega sužnja bičajo , in slednjič
med dvema razbojnikoma na križi umorijo:
povsod stoji pred teboj v najglobokejši poniž¬
nosti. »Ponižal je sam sebe do smerti na križu/

89

(Fil. 2, 8.) Ali si hodil dosihmal po njegovih
stopinjah?

2. Nagibki k ponižnosti.  Kristus
se je prostovoljno ponižal, za tebe pa je po¬
nižnost stroga dolžnost. Ponižnost ti velevajo
tvoji brezštevilni grehi. Se ti mar spodobi, se
naprej siliti in veljave pri ljudeh iskati, ako
se spomniš svojih grehov? Bolje bi ti stalo,
da z obema rokama lice zakriješ in v samot¬
nem kotu, od ljudi pozabljen, pokoro delaš.

— Ponižnost ti velevajo prejete gnade. Ali
ni vse, kar si in kar znaš in kar imaš, mi¬
le šnja od Boga? Kaj se tedaj nehvaležni berač
povzdiguješ? Kaj bi bili največi grešniki tvoje
gnade prejeli, gotovo bi bili vsi boljši kakor ti;
kaj se tedaj zanikerni hlapec Božji povišuješ?

— Ponižnost ti veleva tvoja velika znotranja
slabost. Ali ne čutiš vsak den, da te le gnada
Božja derži, da v največe grehe ne padeš? Kaj se
tedaj prevzetuješ? ali se ne bojiš, da te Bog
v pravično kazen tvoje ošabnosti ob uri skuš¬
njave zapusti, in kaj potem? Kdor visoko leta,
nizko sede, in začetek greha je napuh.

3. Plačilo ponižnosti.  Ponižni živi
v miru z vsemi ljudmi, kajti ker zadnji prostor
ljubi, ga nihče ne zavida, in ker ve , da je
vsega zaničevanja vreden, v sredi najhujših
stisk zadovoljno živi. „Dobro mi je, da si me
ponižal." (Ps. 118.) — Ponižnemu je uslišanje

90


vsake molitve zagotovljeno. „Ozerl se bo na
molitev ponižnih, in ne bo zavergel njih
prošnje. “ {Ps. 101, 18.) — M gnade tako vi¬
soke , da bi se ponižnemu ne dala. »Bog se
zoperstavi prevzetnim, ponižnim pa da milost. “
(Jak. 4, 6.) — Nebesa so mu zagotovljena. Bla¬
gor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kralje¬
stvo. “ (Mat. 5.) Da pa to visoko plačilo prej-
meš, ne smeš biti na videz, ampak moreš biti,
kakor Kristus uči, »iz serca,“ to je, v resnici
ponižen. Največa gnjusoba pred Bogom je, ako
se kdo zato ponižuje, da bi ga ljudje za po¬
nižnega imeli in hvalili; tak ne bo ušel več¬
nemu pogubljenju.

»Učite se od mene, ker jaz sem pohleven
in iz serca ponižen.*

22. Premišljevanje.

Čistost.

Pred oči si postavi Marijo , brez madeža
spočeto, ter jo prosi:

O Devica, brez madeža spočeta! navduši
me po denešnjem premišljevanji za sv. čistost;
— daj mi moč v vojski zoper njene sovraž¬
nike, — in ohrani me do smerti čistega na
duši in na telesi.

1. Imenitnost sv. čistosti. Čistost
je v nebesih doma; kajti po besedah sv. Am-

91

broža ima svojo predpodobo v Bogu samem,
ki je Duh najčistejši. Zato so čiste duše Bogu
tako ljube, da bodo po posebnem načinu smele
gledati iu vživati Božje najčistejše bitje. „ Blagor
jim,  ki so čistega serca; kajti oni bodo Boga
gledali. “ (Mat. 5.) — Zato si je tudi Božji
Sin, ko je na svet prišel, najčistejšo devico
za mater izvolil, je živel sam v deviškem
stanu , iu je to čednost tako ljubil, da ako-
ravno je očitanje vseh drugih pregreh voljno
prenašal, vendar ni nikdar dopustil, da bi se
bili hudi jeziki njegove čistosti dotaknili. Zato
so tudi Jezusu čiste duše posebno drage; le
njim je dopuščeno, da smejo z deviškim apo-
steljnom sv. Janezom, na njegovem sercu po¬
čivati, .in njim razodeva največe skrivnosti svo¬
jega spoznanja in svoje ljubezni. — Zato tudi
sv. Duh le čiste duše za svoje neveste spozna,
le čista serca v svoj tempelj posveti, v kterem
z veseljem prebiva, in jih z dišavo sv. pobož¬
nosti^ in s sladkostjo Božje ljubezni napolnuje.
— čistost se po pravici tudi angeljska čed¬
nost imenuje, kajti angelji so čisti duhovi.
Bolj srečna je sicer čistost angeljska; kajti
ona nčma sovražnikov, in hrez težav in vojske
vživa Boga in se v njem raduje. Bolj častita
pa je čistost človeška; kjer duh v spačenem
telesu in med zapeljivim svetom živeč, čiste
angelje posnema, pa hrez vednih vojsk in težav

92

te angeljske čednosti ohraniti ne more. Zato
tudi angel ji čiste duše toliko ljubijo , ž njimi
radi občujejo , jih v popolnem varstvu imajo,
jim v vojski zoper nečistost pomagajo, in vedno
lepe in svete misli in nebeške želje v njih sercu
budijo. — O Marija, Devica najčistejša, izprosi
mi dar angeljske čistosti in me v njej poterdil
2. Yojska za sv. čistost.  Kdo se bo
čudil, da takč visoka čednost toliko sovražnikov
ima? Poželjivo meso se ji ustavlja, zapeljivi
svet jo zalezuje, zaverženi angelji jo zavidajo.
Kako jo boš ohranil? Poželjivo meso  moraš
krotiti in mertviti z zatajevanjem,  zlasti s
postom, in kadar se hudo ustavlja, tudi z ostrini
strahovanjem. Pretepaj in terpinči ga tako dolgo,
da bodo občutki bolečine občutke sladnosti za¬
dušili. Ali niso svetniki tudi tako delali ? Spomni
se sv. Benedikta, sv. Bernarda, sv. Frančiška.
Sv. Pavel sam od sebe pravi: »Strahujem svoje
meso in ga v sužnost devarn* (l Kor. 9, 27.)!
kajti »kteri so Kristusovi, so svoje meso kri¬
žali z grehi in poželenjem vred. “ (Gal. 5, 24.)
— Zapeljivemu svetu  zamoreš uiti le s
sv. čuvanjem.  »Čujte in molite, da v skuš¬
njavo ne padete. “ (Mat. 26, 24.) Zapeljivi svet
zamore le skoz počutke v tvoje serce. Zapri
mu toraj vse počutke, in ne more ti škodovati.
Ker jih popolnoma zapreti ne moreš, čuj vsaj
nad njimi! Pazi toraj vedno in povsod na oči

93

la ušesa, da nič nečimernega, zapeljivega in
grešnega ne vidiš in ne slišiš; — na noge, da v
nastavljene zanjke ne zabredeš, v nevarne to¬
varišije ne zajdeš. — Zoper napade ne¬
čistega duha  bodi troje orožje sv. mo¬
litev.  *Čujte in molite!“ So nečisti duhovi,
pravi Jezus sam (Mat. 17, 20.), ki se ne pre¬
ženejo drugače, kakor z molitevjo in postom.
Vadi se toraj, da imaš Boga vedno pred očmi,
premišljuj den na den sv. resnice; ob dnevih,
ko te skušnjave zlasti nadlegujejo , moli še
obilnejše in misli še pogoje na smert, sodbo
in pekel: kadar pa skušnjava pride, beži brez
zamude, kakor sv. Avguštin, v sv. rane Jezusove,
in kliči sladko ime: Jezus in Marija! Ne boj
se; v tem imenu boš zmagal vselej! — Si
se dosihmal tako vojskoval?

„Blagor jim, ki so čistega serca, ker oni
bodo Boga gledali. “

23. Premišljevanje.

Ljubezen do bližnjega.

Ni zadosti, da Boga ljubiš, dolžen si tudi
bližnjega ljubiti. Pa kako malo se ta dolžnost
porajta! Toliko bolj resno jo danes premišljuj
in se v njej vadi.

Pred oči si postavi Jezusa pri zadnji ve-
čerji, kjer to dolžnost posebno priporoča.

94

1. Jezus, učenik ljubezni dobliž-
n j e g a. Kako priljubljena mu je ta čednost, kaže
s tem, da jo naravnost svojo  zapoved imenuje, ;
rekoč: »To je moja zapoved, da se med seboj
ljubite; “ — da nam jo še pri zadnji večerji, tedaj
v svojem testamentu, priporoča, rekoč: „In to |
vam zapovem, da se ljubite med seboj. * (Jan. 5
15, 12.); — da resno izgovori, da se bodo le po
tej čednosti njegovi učenci ločili od drugih : ,In
na tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako f
bote ljubezen imeli med seboj/ (Jan. 13, 35.)

— On pa tirja od nas vse bolj popolno lju¬
bezen, kakor se je tirjala v starem testamentu.
Poprej je bilo rečeno: Ljubi bližnjega, kakor
sam sebe“; on pa hoče, da bližnjega tako lju¬
bimo, kakor je on sam nas ljubil, in zato to
zapoved tudi novo  zapoved imenuje: »Novo
zapoved vam dam, da se tako ljubite med seboj,
kakor sem jaz vas ljubil.* (Joan. 13, 34.) —

In ker je ta ljubezen tako čista, tako visoka,
jo naravnost sklene z Božjo ljubeznijo, in z
njo vred za pervo in največo zapoved novega
testamenta proglasi, rekoč: »Ljubi Gospoda,
svojega Boga iz celega svojega serca itd. Ta
je največain perva zapoved. Druga pa je tej . t
enaka: Ljubi svojega bližujega, kakor sam sebe/
(Mat. 22.) — Zavolj tega uči njegov apostol, .
sv. Pavel, ako bi kdo še toliko za Boga delal
in terpel, pa bi ljubezni do bližnjega ne imel,' J

95

mu je vse zastonj iu mu nič ne pomaga
(1 Kor. 13.); nasproti pa, kdor ljubi, je že vso
postavo dopolnil (Rom. 13.) — In slednjič na
sodnji den bo zlasti ljubezen do bližnjega raz¬
sodila, kteri bodo stali na desniei in kteri na
leviti. „In takrat poreče kralj onim na desnici:
Pridite vi blagoslovljeni mojega Očeta! Kajti
bil sem lačen in ste mi dali jesti itd. Potem
poreče onim na levici: Poberite se, vi prekleti,
v večni ogenj! Kajti bil sem lačen, in mi niste
dali jesti itd. “ (Mat. 25.) — Si ti dosihmal lju¬
bezen do bližnjega tudi za pervo in največo
zapoved obrajtal? Kdo ve, koliko tavžentkrat
si jo že prelomil v mislih, — v besedah, —
v djanji, — ali z opuščen jem dobrih del!

2. Jezus, zgled ljubezni do bliž¬
njega.  „Zgled sem vam dal,  da kakor sem
jaz vam storil, tako tudi vi storite." (Joan. 13,15.)
Jezusoia ljubezen do bližnjega pa je bila ve¬
soljna;  obsegala je brez razločka vse ljudi,
tudi njegove najhujše sovražnike. — Bila je
serčna;  kako je hrepenel, gorel za zveličanje
bližnjega, koliko solz je pretočil črez nesrečo
bližnjega in koliko je molil za blagor bliž¬
njega. — Bila je čista  brez samopridnosti.
Pri vseh svojih čudovitih delih ni nikdar iskal
svoje časti ali svojega dobička, ampak le čast
Očetovo in blagor bližnjega. — Bila je p o-
terpežljiva;  kako mirno in tiho, ponižno

■?£ . - : SC

96

in pohlevno je prenašal vse sitnosti, nehvalež¬
nosti in krivice vseh ljudi. — Bila je usmi¬
ljena;  nikdar g a ni kdo pomoči prosil, da
hi je ne bil prejel; vsi njegovi čudeži so bili
posvečeni v blagor bližnjega. — Bila je ve¬
likodušna;  brez ozira na lastno osebo je
vse, kar je bil, in kar je imel, z veseljem da¬
roval bližnjemu: ves čas in vse prijetnosti živ¬
ljenja, svoj počitek, svojo čast m dobro ime,
svoje zdravje in življenje, in v presvetem rež¬
njem Telesu svojo Božjo in človeško natoro, z
dušo in telesom, s kervjo in mesom. — Bila
je slednjič stanovitna  od jaslic do groba,
od včlovečenja do vnebohojenja. „Ker je svoje
ljubil, jih je ljubil do konca. “ (Joan. 13, 1-)
— Ima tvoja ljubezen do bližnjega vse te
lastnosti? — Kako se boš mogel danes pred
Bogom osramotiti in ponižati; — koliko imaš
obžalovati in popraviti!

„Kdor ljubi, je postavo dopolnil; kdor
ne ljubi, ostane v smerti.“ (Rom. 13. — 1 Jan. 3.)

24. Premišljevanje.

Poterpežljivost.

Kije na kerščanska čedn ost se ne da n®
pridobiti, ne ohraniti, ne k popolnosti peljati
brez poterpežljivosti; njeni vaji bodi denešnj*
den posvečen.

97

Pred oči si postavi Jezusa na križi, ob¬
danega od brezštevilnih verst svetih spokor¬
nikov in spokornic.

1. Poterpežljivost je na vsaki
stopnji čednosti potrebna.  Ako si hočeš
kterokoli čednost, n. pr. čistost, ponižnost, še le
pridobiti, je treba nasprotno hudo nagnjenje
zadušiti, slabe navade zapustiti, vse grešne za¬
veze raztergati, vsem grešnim priložnostim, to-
varšijam, veselicam slovo dati. Koliko je tukaj
treba poterpežljivosti! — Ako hočeš pridob¬
ljeno čednost ohraniti, koliko znotranjih in
zvunanjih sovražnikov te bo napadalo! Ti so¬
vražniki nikoli ne umerjejo in se boja nikoli
ne naveličajo; stokrat premagani, se stokrat
povernejo in novi boj začnejo. O da bi ti ni¬
koli poterpežljivosti ne zmanjkalo! Sam Jezus
pravi: ,,Le v poterpežljivosti bote svoje duše
posedli.* (Luk. 21, 19.) — In ako si celo skle¬
nil , ktero koli čednost do popolnosti peljati,
kaj meniš, da gre to tako lehko in naglo ?
Kaj še! Sv. Filip Neri pravi, da v štiri in
dvajsetih urah nihče svetnik ne postane. Isto
ti priča življenje svetnikov; in resničen je
nauk sv. Frančiška Salezija, ki pravi: Z vsemi
ljudmi moreš poterpljenje imeti, največega pa
sam s seboj. Terdno vendar zaupaj na obljubo
Gospodovo: ,Bog bo dal svoj blagoslov; poj-

Nebeška brana. II.

7

98


dejo od čednosti do čednosti; gledali bodo Go- ’
spoda na Sionu. 1 * (Ps. 33.)

2. Poterpežljivost vse čednosti
obsega.  Ves si obdan s težavami in križi,
pa v sredi med njimi vidiš Boga, ki ti jih
pošilja; od vseh strani te hudobni ljudje stis- j
kajo, pa na nje ne misliš, ampak gledaš le
roko Božjo, ki se jih poslužuje, da te skuša,
pokori in očiščuje. Kolika je tvoja vera!  —
Moliš, pa ne boš uslišan; iščeš Boga, pa ga
ne najdeš, in bolj se ponižuješ , huje gromi
nad tebe vsakoverstno terpljenje; pa ti vendar
ne odstopiš, ampak ostaneš zvest, kakor Job,
svojemu Bogu. Kako močno je tvoje upanje!
— Bog te tepe in ti ga hvališ ; in kadarkoli
te njegova roka udari, jo hvaležno poljubiš.
Kolika je tvoja ljubezen!  — Tvoje serce
gori od ljubezni do Boga; Bog se pa dela,
kakor da bi ne maral za tvojo ljubezen , in
den na den le še bolj terdo in britko s teboj
ravna. Kolika je tvoja vdanost v vol j n
Božjo!  —Vsi ljudje te milujejo, da je pre'
več in prehudo, kar terpiš; ti pa praviš, da
si še hujšega vreden, da si še več zaslužil*
Kolika je tvoja ponižnost!  — In akoravno
že pod težo križa omaguješ, še vendar istinito
Boga prosiš, naj ti le še več pošlje, ako j«
njemu v čast. Kolika je tvoja serčnost!

Iz tega vidiš, da poterpežljivost zares fS«

99

čednosti v sebi zapopada, ali da je krona vseli
čednosti. O da bi jo ti tako ljubil, kakor jo
je ljubil Kristus iu vsi njegovi svetniki!

3. Nagibki k poterpežljivosti.
So zlasti trije. Ozri se v pekel, in po pobožni
navadi sv. Terezije si poišči v duhu tisti pro¬
stor , ki si ga po svojih grehih zaslužil. Kaj
je vse to, kar ti Bog na tem svetu za pokoro
nalaga, proti temu, kar si si v peklu zaslužil,
pa ti je neskončno usmiljeni Bog prizanesel?
— Ozri se na goro Kalvarijo, poglej nedolžno
Jagnje Božje na križi. Jezus terpi za tebe, in
ti nočeš sam za sebe terpeti? Molče prenaša
neizmerne bolečine, in ti črez male križe vedno
tožuješ? Dražijo ga , naj stopi doli s križa.
Lehko bi bil to storil, pa iz ljubezni do tebe
ni hotel. Ti pa vpiješ na križi,  in kličeš na
pomoč Boga in vse svetnike, naj bi te s križa
sneli. Kako si slep, kako si nehvaležen! —
Ozri se v nebesa. Glej , angelji Božji štejejo
tvoje zdihljeje, tvoje solze, tvoje bolečine in.
jih pišejo v bukve večnega plačila. Po meri
terpljenja bo mera razveseljenja, po meri brit-
kosti bo mera sladkosti, za kratko terpljenje
krona večna! Objokaj vso nepoterpežljivost in
stori sklep, zanaprej križ ljubiti, in se s sv.
Pavlom le v križu hvaliti in veseliti.

J svoji poterpežljivosti bote svoje duše
posedli. *

7 *

100

25. Premišljevanje.

Zvestoba v poklicu.

Vsi smo dolžni po kerščanski popolnosti
hrepeneti, pa ne vsi po enakem načinu; tem-
Teč po razmerah stana, v kterega nas je Bog
poklical.

Pred oči si postavi Jezusa, ki si izbira
aposteljne, in vsakega posebej zakliče: Pridi
in hodi za menoj!

Daj mi milost, o Gospod! da spodobno
živim po poklicu, h kteremu si me poklical.
(Efez, 4, 1.)

1. Volitev stana.  Da človeška družba
svoj cilj in konec doseže, potrebuje raznih
stanov. Bazni stanovi so toraj naredba Božja.
Iz tega sledi, da je sam Bog razne ljudi za
razne stanove odločil, in jim dal zmožnosti in
talente, za to potrebne. Sledi na dalje, da je
vsak človek dolžen v tisti stan stopiti, kteri
mu je od Boga odločen, in da je človek le
v onem stanu srečen, v kterega ga je Bog
poklical; kajti v tem stanu bo našel najmanj
zaderžkov, pa največ pomočkov svojega zveli¬
čanja; najmanj skušnjav, pa največ gnad, ter
bo najložej kerščansko popolnost dosegel in
se zveličal. — Si li ti v onem stanu, kterega
ti je Bog namenil? Ako si stana nisi zbiral
po spačenem poželenji serca, ampak po zdravi

101

pameti; ako si Boga za razsvitljenje prosil,
pametne ljudi, zlasti dušne pastirje za svet
prašal; ako v svoj stan nisi stopil po blatni
stezi greha, ampak po svetli stezi čednosti ali
resnične pokore, tedaj hodi prepričan, da si
v od Boga odločenem stanu. Isto velja, ako
si v takih okoliščinah rojen, da si stana celo
izbirati ne moreš; misli si tukaj jezero in
jezero ubogih služevnih ljudi. — Ako ti pa
vest reče, da te Bog ni v ta stan poklical, v
kterem si, ne obupaj! Prosi Boga za odpu-
ščenje, prenašaj v duhu pokore vse težave, in
usmiljeni Bog ti bo pozneje dal gnado poklica.

2. Pravila, v vsake m stanu srečno
živeti.  1. Spoštuj in ljubi svoj stan, kakor
poseben dar Božji. In naj bo tvoj stan še
tako nizek in zaničevan, še tako ubog in te¬
žaven: veruj terdno, da je za tvoje zveličanje
najboljši; kajti ako bi bil kteri drugi stan za
tebe boljši, bi ti ga bil dobrotljivi Bog gotovo
podelil. — Nisi nikoli črez svoj stan goder-
ajal? Nisi morebiti staršev in tistih preklinjal,
ki so te v ta stan spravili? 2. Bodi prepričan,
da za tebe ni čednosti, s ktero bi se Bogu bolj
prikupil, kakor zvestoba v tvojem po¬
klicu,  namreč da vse dolžnosti svojega stana
voljno in natanjko, poterpežljivo in ponižno,
veselo in serčno dopolnuješ. — Si jih vselej
tako dopolnjeval? — Si iskal vtem  svojo po-

102

polnost? — 3. Da za svoje premoženje, za
pohištvo, za otroke i. t. d. ne skerbiš iz la¬
komnih, nečimernih, častiželjnih namenov, am¬
pak edino iz tega čistega namena, ker je volja
Božja, ker ti je Bog to skerb naložil. — Si
imel vedno ta čisti namen? — 4. Da mora
v vsakem stanu tvoja perva in poglavitna skerb
biti zveličanje tvoje duše. „Kaj namreč po¬
maga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji
duši pa škodo terpi?" (Luk. 9.) Zato se ne smeš
nikoli v nijene posle, zaveze, kupčije podati;
v nijeno, sicer še tako dobro službo stopiti,
ali jo moraš hitro zapustiti, ako bi prišla tvoja
duša v nevarnost. Zato ne smeš nikoli časnega
dobička, časne sreče iskati po zvijači, laži,
goljufiji, sploh po grešnih sredstvih, in moraš
raj še vsakega dobička se tvegati, in vsako škodo
terpeti, kakor v najmanjši reči (naj bi tudi le
odpustljivi greh bil) zveličanju svoje duše na-
sproti ravnati. — Si vselej tako delal ? — 5.
Zato zlasti nikoli ne smeš vsega časa posvetnim
opravilom darovati, ali od svojih podložnih
tega tirjati; ampak moraš sebi in svojim pod¬
ložnim vsak den primerni čas za dušne potrebe
prihraniti: za juternjo in večerno molitev, za
molitev pred jedjo in po jedi, za angeljsko
češčenje, za premišljevanje sv. resnic , če ne
drugače, vsaj med delom in pri delu. Nedelje
in prazniki pa so dnevi Gospodovi; zato moraš

103

skerbeti, da jih ti in vsi tvoji domači edino le
v zveličanje svoje duše obernejo. — Ti tukaj
vest nijenih zamud ne očita? — 6. Slednjič
veruj terdno, da boš na sodni den zlasti črez
dolžnosti svojega stana ostro izprašan in sojen,,
in zlasti zavoljo njih ali zveličan ali pogubljen.

„Blagor tebi, zvesti hlapec, ker si bil v
malem zvest, boš črez veliko postavljen; pojdi v
veselje svojega Gospoda.* (Luk. 19, 17.)

26. Premišljevanje.

Pogosta spoved.

Nijeden namen se ne doseže brez primer¬
nih sredstev, tedaj tudi ne kerščanska popol¬
nost.* Neobhodno potrebno sredstvo je po¬
gosta spoved.

Pred oči si postavi sv. Magdaleno, ki
kleče pri sv. nogah Jezusovih se vsevedočemu
Gospodu sicer ne z besedo, pač pa s solzami
svojih grehov obtožuje.

„Rekel sem: spovedal se bom sam zoper
sebe svoje krivice pred Gospodom, in ti mi
doš odpustil hudobijo mojega greha.* (Ps. 31.)

* Potrebni pomočki so tudi molitev, pogosto zaslišanje
sv. meše, besede Božje in sv. odpustki. Zastran tega
najdeš potrebne nauke v 1. delu ^nebeške hrane.“
Izvoli si jih od časa do časa za predmet vsakdenskega
premišljevanja.

104

1. Pogosta spoved je potrebna.
Po kerstu je skesana spoved edini redni in go¬
tovi pomoček, odpuščenje grehov zadobiti. Kdor
po kerstu ne greši, spovedi ne potrebuje; bolj
pogosto pa kdo greši, bolj pogosto tudi spo¬
vedi potrebuje. Po tem sodi, ali je pogosta
spoved tebi potrebna, ali ne. — Tu dalje;
bolj dolgo spoved odlagaš, še veča bo skušnjava,
jo še dalje odlagati; — le še bolj se boš
greha privadil, in ker vsak greh Božjo gnado
v tebi zmanjša, le še bolj pogosto boš grešil,
in na zadnje toliko težej v&eh storjenih grehov
se spomnil. Meniš pa, če ti svojih grehov po¬
zabiš , da jih Bog tudi pozabi ? Ne moti se!
— Bolj dolgo spoved odlagaš, bolj bo vest
oglušala in manj te k pokori budila; in bolj
bo serce oterpnilo in toliko težej boš slednjič
pravo kesanje obudil in greh zapustil. Bolezen,
ako hitro zdravnika pokličeš, se večidel lehko
odpravi; zastarana , zanemarjena bolezen pa
težko, ali Dikdar ne! — In kako bi zamogel
celo v smertnem grehu mirno zaspati ? Ali ne
vidiš nad glavo ognjenega meča Božje pravice,
in pod nogami razžarjenega pekla? Je mar
Bog dolžen na tvojo pokoro čakati, dokler se
tebi poljubi? „Ne odlašaj se k Gospodu spre-
oberniti in ne odkladaj od dneva do dneva;
da kje v kratkem ne skipi njegova jeza!“
(Eccl. 5. - Pa. 2.)

105

2. Blaženi sad pogoste spovedi.
1. Pogosta spoved čisti serce. Pogosta
spoved te sili, da pogosto vest izprašuješ; to
pa te pelja bolj in bolj k spoznanju samega
sebe. Pri tem izpraševanji najdeš: kedaj, kje
in zakaj najpogosteje v ta ali oni greh padeš,
in kteri pomočki ti najbolj pomagajo, se tega
ali onega greha obvarovati. Vse to stori,
da si vedno bolj pozoren sam na sebe in na
vse svoje mišljenje, govorjenje, djanje in ne¬
hanje, da torej vedno manj grešiš, ložej čisto
serce ohraniš in vedno bolj vreden postaneš
obljube Kristusove: »Blagor jim, ki so čistega
serca!* — 2. Pogosta spoved lajša
vojsko za svete čednosti.  Ker bo namreč
pri vsaki spovedi posvečujoča gnada Božja v
nas pomnožena, bo naša pamet vedno bolj
razsvitljena , da lepoto sv. čednosti bolj spo¬
znamo ; po tej meri se pa tudi naše serce
vnema, da sv. čednost bolj ljubimo, v tem, ko
volja vedno močnejša prihaja v vojski zoper
skušnjave, v prenašanji težav duhovnega živ¬
ljenja. »Kajti Bog bo dal blagoslov, in pojdejo
od čednosti do čednosti.* — 3. Pogosta
spoved pokori grešnika.  Med spokor¬
nimi deli je gotovo pogosta spoved sama na
sebi eno najimenitnejših, zato ker toliko spo¬
kornih del v sebi zapopade. Pri vsaki spovedi
namreč očitno pred Bogom in ljudmi spričaš

106

stojo vero y zasluženje Kristusovo , se pred
Bogom in ljudmi kakor ubogi grešnik pokažeš
in ponižaš, s čemur dano pohujšanje najlepše
popravljaš in drugim lep zgled daješ, ker jih
tudi na spoved in pokoro opominaš. Verh tega
pri vsaki spovedi svoje grehe obžaluješ; žalost
črez grehe pa je najimenitnejši del pokore.
Tudi ti daje pogosta spoved priložnost, veliko
sv. odpustkov zadobiti, kteri tvojo premalo
pokoro dopolnujejo. — 4. Slednjič je po¬
gosta spoved najboljša priprava na
srečno smert.  Ali veš, če se boš še za-
mogel na smertno uro izpovedati? Srečen ti,
ako si vedno pripravljen; kajti pisano je:
»Blagor hlapcu, kterega Gospod, kadar pride,
čujočega najde!“ (Luk. 12, 37.)

Premisli: ali rodijo tvoje pogoste spovedi
ta blaženi sad? — in če ne, kje je vzrok?
— Preživi denešnji den v žalosti črez svoje grehe.

»Po obilnosti svojega usmiljenja mi iz¬
briši mojo pregreho, o Gospod! “ (Ps. 50.)

27. Premišljevanje.

Pogosto sv. obhajilo.

Drugi premogočni pomoček duhovnega
življenja je pogosto sv. obhajilo.

Postavi se s prav živo vero pred sv.
Bešnje telo in ga med premišljevanjem večkrat,
ko moreš, moli, počasti in poželi.

A

107

Oče naš, kteri si v nebesih, daj nam
danes, daj nam vselej , daj nam zlasti na
smertno uro vsakdanji kruh, Jezusa v sv. Reš-
njem telesu, vredno prejeti!

1. Kpogostemu obhajilu nas vabi
Jezus sam.  „Pridite k meni vsi, ki se tru¬
dite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.*
(Mat. 18.) S čem obteženi? S premnogimi sla¬
bostmi. Slabosti tedaj, ako ti le ne dopadajo,
ampak jih obžaluješ, niso zaderžek sv. obha¬
jila. Jezus vabi celo bolnike, slepe, kruljeve
k svoji Božji mizi, naj bi spoznali, da ne tirja,
ko k mizi pridemo, že popolnega zdravja. — Po¬
stavil je ta zakrament v podobi hrane, naj bi
spoznali, da kakor truplo ne more, ne živeti,
ne delati brez telesne hrane, enako tudi duša
ue brez duhovne hrane. — Dal nam je svoje Telo
v podobi kruha, ki je najbolj navadna, zares
vsakdenja jed; vseh drugih jedi se naveličamo
in jih radi spreminjamo, le kruh nam zmirom
enako diši; prav zato tudi sv. Rešnje telo
vsakdenjikruh imenuje. — On nam obeta neizrek¬
ljive milosti, ako ta nebeški kruh radi pobožno
zavživamo , žuga pa tudi največe kazni, ako
ga zavživati nočemo. On ne postavi meje ne
mešnikom, kedaj in kolikokrat smejo kruh
spremeniti v sv. Rešnje telo, pa tudi ne ver¬
nikom, kedaj in kolikokrat ga smejo zavživati.
fnvej mi, ali je zamogel Jezus še bolj očitno

108

okazati, kako silna je njegova želja, da po¬
gosto k njegovi mizi prideš? Daj mu hvalo in
zahvalo za toliko milost, in obžaluj svojo sle¬
poto in zanikernost.

2. K pogostemu obhajilu nas
opomina sv. cerkev.  Njeni sv. učeniki
nam ga namreč z enim glasom priporočajo.
Sv. Ambrož pravi: Ako je sv. Bešnje telo
vsakdenji kruh,  zakaj ga celo ne zavžiješ?
Zakaj ne vživaš vsak den, kar ti zamore ko¬
ristiti vsak den? Ena največih zmot je, pravi
sv. Krizostom, da mnogi kristjani mislijo, naj¬
boljša priprava na sv. obhajilo je, da veliko
časa med enim in drugim obhajilom preteče.
Kedaj si še slišal, da se bo kdo kterega dela
dobro naučil, ako se mu izogiba, ga le redko v
roke vzame ? Tudi ti se boš spoved in sv. obhajilo
dobro opraviti le skoz to naučil, da pogosto
in skerbljivo to sv. delo opraviš. — Isto s
sv. učeniki učijo tudi cerkveni zbori. Vesolja 1
Tridentinski zbor zaroti vernike pri sercu
zusovem, naj mu svojo ljubezen skoz to izka¬
žejo, da ga pogosto prejmejo, ter izreče svojo
serčno željo, da bi verniki vselej, kadar so
pri sv. meši, tudi z mešnikom vred se obha¬
jali. Grlej, pervi kristjani so tako ravnali, zato
je bilo skoraj toliko svetnikov, kakor keršč 0 "
nikov. Zakaj pa je den denešnji toliko mlačnih
in na duši mertvih?

109

3. K pogostemu obhajilu nas pri¬
ganja naša lastna potreba. Človek je
zares čudežna stvar! Bog mu prepove pod
smertno kaznijo jesti od sadu drevesa spoznanja
dobrega in hudega, in vendar stegne človek
svojo roko in jd: in Bog mu zapove zopet pod
smertno kaznijo, naj j 6  od kruha večnega živ¬
ljenja in človek si pomišljuje, se odteguje in
noče jesti, da si ravno mu ta zavžitek prinese
toliko dobička! V drugih zakramentih namreč
prejmeš le gnade Gospodove, tukaj pa prejmeš
Gospoda vseh gnad; tamkaj ti deli le svoje
darove, tukaj pa ti da svoje človeško in Božje
bitje; kakor mladiko v ters, te vcepi v pre¬
sveto rano svojega Božjega serca, te živo sklene
s svojim lastnim življenjem, da živi zanaprej
Kristus v tebi, in ti v Kristusu. In ta čudež
se ponovi v tvojem sercu pri vsakem vrednem
obhajilu; in bolj žive so v tebi pred in po
sv. obhajilu tri Božje čednosti: vera, upanje
in ljubezen, bolj čverste korenine poganjaš v
sercu Jezusovem, bolj krepko rasteš v sv. čed¬
nostih , in bolj urno zoriš za večno življenje.

Išči vzroke, zakaj so tvoja obhajila do-
sihmal tako malo sadu rodila? Objokaj svojo
mlačnost; vadi se denes celi den v hrepenenji
Po sv. obhajilu in opravi pogosto duhovno
obhajilo.

110

»Ako kdo jč od tega kruha, bo živel ve¬
komaj.* (Jan. 6, 52.)

28. Premišljevanje.

Češčenje terpljenja Kristusovega.

Tretji pomoček duhovnega življenja j«
češčenje in vedno premišljevanje terpljenja
Kristusovega,

V duhu si postavi pred oči Kristusa v nje¬
govem dušnem in telesnem terpljenji na križu.

Zveličar s križa vabi nas, zvesto za njim
hoditi; — svoj križ zadeti vsaki čas , in ga
za njim nositi. O sv. križ, nebeška luč, o sv.
križ, nebeški ključ! ponižno te častimo, zvestobo
obljubimo.

1. Bog hoče, da Kristusovo terp*
Ijenje vedno premišljujemo.  Že f
starem testamentu veli Bog: »Poglej in stori
po podobi, ki se ti je pokazala na gori-*
(II. Mojz. 25.) Ta gora je za nas kristjane go^
Kalvarija, in podoba, ki se nam tamkaj kaŽ®i
je križani Jezus. In Jezus sam pravi: »In P‘
kadar bom povzdignjen od zemlje, bom vse >
sebi potegnil.* (Jan. 12.) Tedaj hoče, da so ^
oči in serca na njegov križ obernjena. ^
njegov apostol sv. Peter piše: »Kristus je
nas terpel, ter vam je zgled zapustil, da bo;
dite po njegovih stopinjah.* (1. Petr. 2.) Tedaj

111

nam je ukazano, da hodimo po stopinjah kri¬
žanega Jezusa. — Si imel dosihmal križanega
Jezusa vedno pred očmi, in si hodil od mladih
dni po njegovih spokornih stopinjah? — O
križani Jezus! ozdravi mojo slepoto in terdo-
vratnost, da bodo zanaprej tudi moje oči in
moje serce vedno na tvoj križ obernjene.

2. Kristusovo ter pij en j e zapo-
pada vse gnade.  Zakaj hoče Bog, da Kristu¬
sovo terpljenje vedno premišljujemo ? Zato, ker
zapopada v s e g n a d e. Štiri poglavitne gnade so
nam k zveličanju potrebne. 1. Da se storjenih
grehov znebimo; in glej: „Kri Jezusa Kri¬
stusa nas očisti vsega greha. “ (1. Jan. 1, 7.)

2. Da se zanaprej ’ zoper greh srečno vojsku¬
jemo ; in glej, križ Kristusov je znamenje, pred
kterim bežb vse sovražne pošasti. „V tem zna¬
menji boš zmagal, 6  je govoril nebeški glas
cesarju Konstantinu. Zato se verni kristjani v
vseh nevarnostih in skušnjavah radi pokrižajo,
ali britko marfcro poljubijo , in če to verno
storijo, bodo Božjo pomoč gotovo občutili.

3. Da dobra in čednostna dela opravljamo; in
glej, sv. rane Jezusove so neusahljivi studenci,
iz kterih se Božja milost in Božji blagoslov
razljiva nad vse naše djanje in nehanje. Zato
sv. cerkev vse , karkoli blago slo vij a , v zna¬
menji sv. križa blagoslovi in začinja in skon-
čuje tudi svoje molitve z znamenjem sv. križa.

112

Navadi se tudi ti, da pobožno napraviš sv.
križ črez vsako delo , ki ga v roke vzameš,
črez vsako jed, ki jo zavživaš, črez vsako stvar,
s ktero imaš opraviti, in nikoli te ne bo za¬
pustil Božji blagoslov. 4. Da se nam na
smertno uro odprejo vrata nebeška. Kajti nebes
si sami zaslužiti ne moremo; ona so in osta¬
nejo sad zasluženja Kristusovega. Sv. križ je
edini ključ do nebeških vrat, zato ga tudi
umirajočim v roke podamo. M namreč imena, j
v kterem bi zamogli zveličani biti, kakor le
ime križanega Jezusa. (Dj. ap. 4.) Y njega stavi ^
toraj vse svoje zaupanje.

3. Kristusovo terpljenje zapo- >
pada vse čednosti.  Zakaj hoče Bog,  da
Kristusovo terpljenje vedno premišljujemo?
Zato, ker zapopada vse čednosti.  Kristus j
namreč je dobro vedel, da bodo njegovi verni
otroci najrajše gledali na sv. križ, in ker je
učil, da brez križev in težav se ne da nijena
čednost ne pridobiti ne ohraniti, zato je vse |
svoje presvete čednosti na svoj križ napisal, |
da bi jih vedno pred očmi imeli in posnemali- |
Poglej! Najpravičnejši bo po krivem tožen in
v smert obsojen. Najneaolžnejši terpi na križu- !
Najsvetejši visi med dvema razbojnikoma. Bo?
se poniža v globočino zasramovanja. Božji Sin
je Očetu pokoren do smerti na križu. Pohleven,
kakor jagnje, med vsem terpljenjem, svojih

113

ust ne odpre. Ubog je rojen na svet, pa še
bolj ubog in od vseh zapuščen umira na križu.
In ker je svoje ljubil, jih je ljubil do konca:
z razpetimi rokami objema prijatelje in sov¬
ražnike. Ves vdan v voljo Očetovo izdihne svojo
dušo. — O prelepi križ, ovenčan z nebeškim
vencem vseh čednost Jezusovih, ti si zares ne¬
beška luč! Razsveti mojo pamet in užgi mojo
voljo, da vedno na križ gledam, da križ razu¬
mem, da križ ljubim, ga rad nosim in njegove
nauke izpolnil jem!

Preživi denešnji den v vednem češčenji
Kristusovega križa in terpljenja.

»Molimo in hvalimo te, o Kristus! ker
skoz svoj križ si svet odrešil."

29. Premišljevanje.

Češčenje Manjino.

Četerti pomoček je češčenje Marijino; k
temu te nagiba njena čast, njena moč, njeni
2gledi; v njeni službi, pod njenim varstvom,
po njenem zgledu boš srečno napredoval v
duhovnem življenji.

Pred oči si postavi Marijo na nebeškem
prestolu, kakor nebes in zemlje kraljico!

O Marija, morska zvezda! daj življenje
sveto, — varno pot dodeli, — Jezusa da večno
— gledamo veseli.

Nebeška hrana. II.

8

114

1. Marijina čast. Na tem svetu je
Marija posebna patrona sv. cerkve, je mati
vernikov, je pomoč kristjanov, je pribežališče
grešnikov, je tolažnica žalostnih. Njena čast
se oznanuje po vseh pridižnicah, njena slava
se prepeva po vseh cerkvah, na njene Božje
poti roma z enako pobožnostjo kralj kakor
berač. Blagor mu, kogar ta Gospa v svojo po¬
sebno službo sprejme! Prosi jo danes za to
milost. — Na onem svetu je Marija vzvišena
kraljica. Pred njo trepeče pekel, ker ona je
kači glavo sterla; po vseh peklenskih prostorih
ne najdeš ne enega služabnika Marijinega. Na
njo se s posebnim zaupanjem ozirajo duše v
vicah, ter kličejo: Vrata nebeška, prosi za nas!
Ne bo pustila svojih otrok dolgo zdihovati na
tem britkem kraji očiščevanja. V nebesih ima
pervi sedež na desnici svojega Božjega Sina;
in ako Jezus govori: »Jaz hočem, da tam,
kjer sem jaz, je tudi moj hlapec®, govori go¬
tovo tudi Marija: »Moja želja je, da tam, kjer
sem jaz, so tudi moji otroci.® O blažen vsak,
kogar nebeška Gospa v svojo posebno službo
sprejme! Prosi jo za to milost; kajti sama
pravi: »Blagor človeku, kteri mene posluša,
in čuje pri mojih vratih vsaki den, in mi
streže pri podbojih mojih dver.“ (Prig. 8,34.)

2. Marijina  moč.  Kolika je Mari¬
jina moč? Tolika, kolika je Jezusova ljubezen

115

do nje. Bo zamogel tedaj Jezus one sovražiti,
ktere Marija ljubi? Bo zamogel onim kaj od¬
reči, za ktere Marija prosi? Bo zamogel pre¬
našati, da bi serce, ki gori v ljubezni do Marije,
gorelo v peklenskem ognji? Hudo ga žali, kdor
kaj takega misli. Obudi veselje in zaupanje v
moč Marijino. — Kolika je Marijina moč?
Tolika, kolika je Jezusova sinovska hvaležnost
do nje. On, ki je zapoved dal: »Spoštuj očeta
in mater! u  bo li sam to zapoved prelomil?
Skazuje se pa svoji materi hvaležen s tem,
da ji je ključe izročil do vseh zakladov svojega
odrešenja in zasluženja, da sme svojim otro¬
kom deliti, kar hoče, kadar hoče in kolikor
hoče. Baduj se, o kristjan! glej, ni gnade tako
velike, in čednosti tako visoke, da bi ti je
Marija ne zamogla podeliti. — Kolika je Ma¬
rijina moč? Tolika, kolika je njena ljubezen
do tebe. Njena ljubezen do tebe pa je ljubezen
materna. Če že dobra telesna mati vse, tudi
življenje za otroka da, kaj bo še le za tebe
storila predobrotljiva, preusmiljena, presladka
mati nebeška? Beži in hiti toraj denes v Ma¬
rijino varstvo; skrij se za njeni zlati materni
plašč, in ne bo se ti bati ne skušnjave, ne
sveta, ne pekla.

3. Marijini zgledi.  Pridni otroci
radi gledajo na svojo dobro mater in njene
zglede posnemajo. Ktera mati pa daje svojim

116

otrokom lepših zgledov, kakor Marija ? Kdo je
popolnejše posnemal zglede Jezusove, kakor
Marija? Ako se ti toraj zdijo Jezusovi zgledi
previsoki, gledaj na zglede Marijine: na njeno
čistost, ponižnost, poterpežljivost, zlasti pa na
njeno pregorečo ljubezen do Jezusa. Blagor
ti, če hodiš po Marijinih stopinjah; z dopade-
njem ho na tebe gledala presveta Trojica in
vsa nebeška družina! Poslušaj, kaj Marija
sama pravi: „ Jaz sem mati lepe ljubezni, in
strahu in spoznanja in svetega upanja. Pri
meni je vsa gnada življenja in resnice, pri
meni je vse upanje življenja in čednosti. Pri¬
dite k meni vsi, ki me želite, in se mojega
sadu nasitite; zakaj moj duh je slajši kakor
med, in moja erbija črez med in satovje. Kdor
mene najde, najde življenje, in bo prejel zve¬
ličanje od Gospoda. (Sir. 24, Prig. 8.)

Si hodil od mladih nog po Marijinih sto¬
pinjah ? V kteri čednosti si ji najmanje po¬
doben? Ponižaj se pred Marijo in prosi jo
odpuščenja. Preživi denešnji den v posebno
natanjčni službi Marijini.

»Kdor mene najde, najde življenje in bo
prejel zveličanje od Gospoda."

117

30. Premišljevanje.

Nebesa.

Kaj nam bo dal Bog, ako mu zvesto slu¬
žimo do konca? Nebesa!

Pred oči si postavi Kristusa, v nebo gre¬
dočega, nam sedežev pripravljat.

O moj Bog ! sicer še nijeno ok6 ni videlo,
in nijeno serce občutilo, kar si onim pripravil,
ki te ljubijo: vendar te prosim, dodeli denes
moji pameti vsaj nekoliko spoznati in mojemu
sercu vsaj nekoliko občutiti, kaj si mi v ne¬
besih pripravil, ako v tvoji ljubezni stanoviten
ostanem do konca.

1. Kaj so nebesa?  Nebesa so pla¬
čilo, ki neskončno presega vse moje terpljenje
in zasluženje, ki neskončno presega celo moje
misli in želje; naj si mislim in dobrega želim,
kolikor vem in morem: vse to še trohica ni
nebeškega plačila. — Nebesa so blagost, kfceri
ni primešano celo nič hudega ali nepopolnega,
in ktera v sebi zapopada vse blagosti in za
vse večne čase. — Nebesa so mladost brez
postaranja, zdravje brez bolečin, sladkost brez
grenkosti, veselje brez žalovanja, počitek brez
nepokoja, mir brez strahu, zavživanje brez na-
veličanja, posestvo brez zgube: nebesa so blaže¬
nost čista, vesoljna, večna, neskončna. — O

118

nebesa, moj rajski, presrečni, pravi dom!
kamor si ti, o Jezus pred menoj šel, mi se¬
deža pripravljat. Kedaj pride blažena ura, ki
me reši iz te solzne doline? »Mojo dušo žeja
po močnem, večnem Bogu; kedaj bom prišel
in se prikazal pred tvojim obličjem, o Bog!“
(Ps. 41, 3.)

2. Kaj so nebesa?  Nebesa so naj¬
lepše delo Božje modrosti, najčudežuejše delo
Božje vsegamogočnosti, najdragocenejše delo
Božje radodarnosti: dasi je namreč Bog ne¬
skončen v svojih lastnostih, nam vendar kaj bolj¬
šega in večega dati ne more kakor nebesa.
In zakaj ne ? zato, ker nam v nebesih daje
sam sebe, da ga bomo od obličja do obličja
gledali, ljubili in vživali. — O moj Bog! in
naj bi treba bilo tisoč in tisoč let vse martre
tega sveta za nebesa terpeti, kaj bi bilo vse
to terpljenje proti večnemu nebeškemu veselju!
Ali ti, o moj Bog! ne tirjaš toliko od mene.
Da kratka leta tega življenja svoja huda nag¬
njenja zatajujem in tvoje prelepe zapovedi, ki
me že na tem svetu srečnega delajo, izpolnujem,
to je vse, kar ti od moje strani tirjaš, da me
zveličaš. Zares; ne le neumen, ampak v res¬
nici večnega pogubljenja vreden bi bil, ako bi
tudi tega storiti ne hotel! Zapomni si, duša
moja, tolažijive besede skrbnega razodenja:
(21, 3—4.) „In sem slišal velik glas s sedeža

119

govoriti: Glej! prebivališče Boga z ljudmi, in
prebival bo ž njimi. In oni bodo njegovo ljud¬
stvo, in Bog sam, njib Bog, bo ž njimi. In
Bog bo obrisal vse solze od njih oči, in smerti
ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne
vpitja, ne bolečine; kajti poprešnje je minulo."
Da, poprejšnje — zemeljsko terpljenje namreč
je že zdavnej minulo; to pa, kar je zdaj za¬
čelo — nebeško veselje namreč — ne bo nikdar
minulo!

3. Kaj so nebesa?  Nebesa so zve¬
ličanje, po kterem zamoremo hrepeneti, za
ktero zamoremo delati in prositi, in ktero za¬
moremo enkrat posesti, kterega pa ne bomo
nikdar mogli zapopasti, tudi takrat ne, ko ga
bomo že vživali; in prav zato ne, ker je ne¬
zmerno. Če ga ne moremo zapopasti, ali pa
ne moremo vanj verovati ? Ako pa po besedah
Jezusovih vanj verujemo, kako bi zamogli kedaj
nanj pozabiti, in zavolj minljivih, grešnih slad-
nosti, se tvegati večnega veselja? Zares; kdor
ne mara za večno življenje, zasluži večno po¬
gubljenje. Ti pa verzi proč od sebe vse po¬
svetno in minljivo, zadeni pogumno svoj križ,
in hiti po zlatih stopnicah Jezusovih skozi
ozka vrata v hišo večnega veselja. Večnost 1
najstrašnejša beseda v peklu, -— naj slajša beseda
v nebesih.

120

Živi denes bolj v nebesih, kakor na zemlji:
imej serce in oči vedno pri Bogu in se raduj
v Gospodu, svojem Zveličarju.

»Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš, te prosimo, o Gospod! *


Drago poglavje.

Pob siaost z % colo loto.

Za adventni čas.

Opomin k pokori.

Bratje! vedite: že je ura, da od spanja
vstanemo, kajti zdaj je naše zveličanje bližej,
ko takrat, ko smo verni postali. Noč je pre¬
šla in den se je približal. Verzimo torej proč
od sebe dela teme, in oblecimo orožje luči.
Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požreš¬
nosti in pijanosti, ne v nesramnosti in neči¬
stosti: ampak oblecite Gospoda, Jezusa Kristusa.
(Rimlj. 13 , 11 — 14 .)

Zdihljeji sv. cerkve po Zveličarju.

O Modrost, ki iz ust Najvišega izhajaš,
od konca do kraja vse obsegaš, in z močjo in
niiloto vse vravnuješ: pridi nas učit steze
modrosti.

O Adonai, in voditelj Izraelove hiše, ki
81  se Mojzesu v plamenu gorečega germa

122

prikazal, in mu na gori Sinai postavo dal:
pridi nas rešit z mogočno desnico.

O Korenina Jesetova, ki stojiš v znamenje
narodom, pred kterim kralji omolknejo in ne¬
verniki molijo : pridi nas odrešit, in nikar se
ne mudi.

O Ključ Davidov in žeslo hiše Izraelove!
Ti odpreš, in nihče ne more zapreti; ti za-
preš, in nihče ne more odpreti: pridi in iz¬
pelji jetnika iz ječe, sedečega v temi in smertni
senci.

O Vshod, svitloba večne luči in solnce
pravice : pridi in razsveti nas, ki sedimo v
temi in smertni senci.

O Kralj narodov in njih poželenje, vogelni
kamen, ki obojno združiš v eno : pridi in reši
človeka, ki si ga iz ila vpodobil.

O Emanuel, naš kralj in postavodajalec,
pričakovanje narodov in njih Zveličar: prid 1
nas odrešit, Gospod, naš Bog!

Molimo. O Bog, ki nas vsako leto s pri'
čakovanjem našega Zveličarja razveseljuješ 1
dedeli, da tvojega edinorojenega Sina, ki g a
zdaj Odrešenika veseli sprejemamo, enkrat tudi
Sodnika prihajati brez strahu gledamo, kter>
s teboj živi in kraljuje Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

123

Adventna pesem v čast Zveličarja.

1. Vi oblaki ga rosite, — Ali zemlja naj
ga da; — Ve nebesa ga pošljite — Izveličarja
sveta. — Milo so ljudje zdihvali — V greha
temi so ječali: — Bog je zemljo bil preklel,

— Greh nebč človeku vzel.

2. Oče se nebeški usmili, — Vidi toljko
bolečin; — Da bi se ljudje rešili, — Se po¬
nudi Božji Sin. — D’vico Gabriel pozdravi,

— In Marija čista pravi: — Glej, pokorno
je serce, — Kar Gospod mi zapove.

3. Zgodba sveta in vesela — Nam od¬
klene vsem neb6 : — Glej, Devica je spočela,

— In Beseda je mes6. — Pred Gospoda po¬
kleknimo, — Njega milost zahvalimo. — Blagor
tebi grešni svet! — Jezus pride greh odvzet.

4. Bratje, dosti je že spanja, — Glas
nebeški kliče nas. — Den se bliža, noč od-
ganja, — Zdaj prihaja srečni čas. — Od-
verzimo vso hudobo, — Oblecimo pa svitlobo,

— Da preide greha noč, — In nas vodi
Božja moč,

5. Ne živimo več pregrešno, — Svet’
^postelj nas uči, — Ne nečisto, ne požrešno,
“V Nevošljivost naj beži. — Naj se vsak pred
D jun poniža, — Cigar prihod se nam bliža,

Da bo s čistim sercem vsak, — Izveličarju

enak.

124

6. Izveličar pridi skoraj, — Da se spolni,
kar želim, — O prinesi moč od zgoraj, —
Da se čisto spokorim! — Spravi z Bogom rod
človeški, — In prinesi mir nebeški. — Daj
nam priti sodni dan — Med ovcč na desno
stran. —

Adventna pesem v čast Božje Porodnice,

1. Marija, bod’ češčena, — Danica juter-
na, — Prelepa, razsvitljena, — Mati Zveli¬
čarja! — Brez vsega madeža, — Ti bodeš
porodila — Nam Sina Božjega.

2. Od Božje visokosti, — Arbangelj j e
poslan, — K devici greha prosti — Gabriel
imenovan. — On tako govori: — »Češčena
si Marija, — Vsa polna milosti!"

3. Marija zastopila — Besed njegovih nj

— Zatč ga je prosila, — Naj jih ji pojasni.

— »Marija se ne boj! — Glej ti si milo^
našla; — Sv. Duh je ženin tvoj."

4. Bog hoče, da spočela, — V teles 11
svojem zdaj, — In sina boš imela, — I !lie
mu „Jezus" daj. — Glej, Sin Najvišega
Kraljeval bo na tronu, — Očeta Davida.

5. Kak bo se to zgodilo, — Ker n®
spoznam moža? — »Vse bo se dopolnilo**

— Odgovor angelj da, — »Obsenčil tebe bo,

— Sv. Duh, da porodilo, — Deviško bo telo-

125

6. Noseča tud’ postala — Elizabeta je,

— Ki je imenovala — Nerodovitna se. —
Vsaj nemogoča ni — Pri Bogu reč nobena;

— Kar hoče, se zgodi.

7. Na to Marija rekla: — »Naj meni
se zgodi, — Gospodova sem dekla, — Kar
on z menoj stori!* — Vesel še angelj zdaj

— Pozdravi jo, in nese — Odgovor v sv. raj.

8. Odprejo se nebesa, — Sin Božji gre
na svet; — Z Marijinega telesa — Telo si
boče vzet, — Se trudit in terpet, — Za grešni
rod človeški — Na lesu križa umret.

9. O Božja Porodnica, — Prelep deviški
cvet! — Daj nam devic Devica, — Ti pesem
slave pet. — Kdar nam pa umreti bo, —
Pomagaj, o Marija! — da pridemo v nebo.

Za božični čas.

Na sveto noc.

Bodi mi pozdravljena o sv. noč, ki si
konec storila smertni temi, ki je štiritisuč let
grešni svet pokrivala : preženi tudi iz mojega
serca vso temo nevere in grešnega mišljenja
m poželenja.

Bodi mi pozdravljena, o sv. noč, ki si
nam porodila nebeško luč, ki vse narode in
ljudstva razsvitljuje : razsveti tudi mojo dušo

126

in užgi njej luč Božjega spoznanja in ogenj
Božje ljubezni.

Bodi mi pozdravljena, o sv. noč, po kteri
so patriarhi in preroki zdihovali, ki nam pri'
neseš v svojem žarnem krilu nebeško dete,
Božjega Sina: izpolni mi željo, da se njego-I
vega rojstva tako razveselim, kakor so se ga
duše pravičnih v predpeklu razveselile.

Bodi mi pozdravljena, o Marija, Božja
Porodnica, ki Božje dete v naročji deržiš: naj
ti poljubim, o presveta Mati, roke in serce
za neskončni dar, ki ga denes grešnemu sveta
deliš.

Bodi mi pozdravljen, o sv. Jožef, deviški
ženin Marije, varh in krušni oče Jezusov: daj
mi, da se s tako ljubeznijo oklenem Jezusa,
kakor ga ti na presrečnem sercu deržiš.

Bodite mi pozdravljeni, vi ljubi pastirci)
ki okoli jaslic klečite, in mojega Jezusa molit « 1
dovolite, da tudi jaz med vas pokleknem $
mojega Jezusa z vami molim in častim.

Bodite mi pozdravljeni, vi ljubi angeli 1,
ki nad jaslicami prepevate slavo Bogu na ^
šavah, in mir ljudem na zemlji: dovolite
da se vam tudi jaz pridružim in z vami vesel 0
pesem povzdignem Jezusu, mojemu Zveličarji'

Bodite mi pozdravljena, borna pa svet«
jaslica ^ v kterih moj preljubi Jezus na ter « 1
slami leži, in me uboštva, ponižnosti in P 0 *'

I

127

korščine uči. O da bi smel svoje serce za po¬
steljico ponuditi svojemu Jezusu!

In zdaj naj tebe pozdravim, o nebeško
dete, Božji Sin! V ponižnosti pred teboj klečim.
Moje serce je polno tvojega češčenja in tvoje
ljubezni; pa moj jezik je preslab to, kar
mislim in čutim, izgovoriti. Ti pa Božje Dete
gledaš v moje serce in veš, da te resnično
ljubim in te še neskončno bolj ljubiti želim.

— Pa je li to kaj posebnega, če te jaz ljubim?

— Ali kako je to mogoče, da ti mene ljubiš,
in me takč ljubiš ? Zapustil si naročje Očetovo,
zapustil devet angeljskih korov in nebeško ve¬
selje, in prideš me nevrednega iskat v to
solzno dolino, in zdaj v mrazu, v uboštvu in
nagoti kakor revno dete v jaslicah ležiš! O
ljubezen, — o nezmerna ljubezen! — Glej,
tu je zgubljena ovčica, ktere iščeš. Molim te
in častim in se ti za vselej izročim. Ne jenjam
več od tebe; spremljal te bom po vseb sto¬
pinjah tvojega svetega življenja, spremljal te
bom do smerti na križi. — Povzdigni, o bla¬
ženo Dete! svojo vsegamogočno desnico, in
blagoslovi me na duši in na telesu, blagoslovi
vse moje znance in prijatelje, dobrotnike in
sovražnike, blagoslovi vesolni svet. Amen.

128

Na sveti den.

O sveti den, — zares presveti den! to
rojstvo obhajamo Gospoda našega, Jezusa
Kristusa. Moje telesne oči zares ne vidijo dru-
zega, kakor ubogo dete v jaslicih; kaj pa mi
pravi sv. vera?

Ti, ubogo dete, si Božji Sin,  pravi
živi Bog, enega bitja z Očetom in sv. Duhom,
ki se prostovoljno daruješ za odreščenje sveta.
Bodi češčen in hvaljen vekomaj !

Ti si Jezus, to je, O d r e š e n i k in
Zveličar,  ki prideš, da peklu vzameš njegov
rop in nam odpreš vrata nebeška. Bodi češčen
in hvaljen vekomaj!

Ti si Kristus,  to je, od sv. Duha
maziljeni,  ki nam deliš ves blagoslov, vse
gnade, vse zakramente. Bodi češčen in hvaljen
vekomaj!

Ti si a n g e 1 j velikega  s v h  t a, ti
nam prideš oznanit skrivnostne sklepe Božje
modrosti in ljubezni. Bodi češčen in hvaljen
vekomaj!

Ti si učenik,  tterega naj poslušamo,
ki edini imaš besede večnega življenja. Bodi
češčen in hvaljen vekomaj!

Ti si naš svetovalec,  ki preženeš vse
dvome, razpodiš vse strahove, raztergaš vse
zanjke. Bodi češčen in hvaljen vekomaj!


129

Ti si prečudežni; čudež je tvoje
včlovečenje, Čudež tvoje rojstvo, čudež tvoje
življenje, čudež tvoja smert, čudež tvoje vsta¬
jenje in vnebohohenje, čudež vse, kar si storil
in govoril. Bodi češčen in hvaljen vekomaj!

Ti si kralj miru,  in zlati plašč go-
spodstva  je na tvojih ramah, ki prideš, da
skoz svojo rešnjo kri spraviš grešnega človeka
z razžaljenim Bogom, da napraviš mir med
zemljo in nehesi. Bodi češčen in hvaljen vekomaj!

Ti si oče prihodnjega veka,  ki imaš
vso oblast v nebesih in na zemlji, in ki nam v
Očetovi hiši sedeže pripravljaš. Bodi češčen in
hvaljen vekomaj!

Ti si človek,  prav človek, razun greha,
v vseh slabostih in revah nam podoben. Bodi
češčen in hvaljen vekomaj!

Ti si vikši duhoven nove zaveze,
ki z lastno kervjo v svetišče greš , da večno
spravno daritev za naše duše opraviš. Bodi če¬
ščen in hvaljen vekomaj!

Ti si naš brat  postal, da bi zamogel z
nami deliti prebogato erbijo svojega nebeškega
Očeta. Bodi češčen in hvaljen vekomaj!

O sv. Dete! molim tvoje prečudežno bo¬
žanstvo,  ki se v globočino uničenja ponižuje.
Molim tvoje presveto človeštvo  v daritev za
moje grehe pripravljeno. Molim tvojo presveto
dušo,  ki bo toliko britkost za mene prestala.

Nebeška hrana. II. 9


130

Molim tvoje presveto telo,  ki bo toliko belečin
in ran za mene preterpelo. Molim tvoje presveto
serce,  ki bo do zadnje kaplje svojo kri za
mene prelilo. Ne daj, o Božje Dete! da bi bil
zgubljen za mene tvoj milostni prihod na zemlji,
ampak dodeli, da služi meni in vsemu svetu v
odreščenje in večno zveličanje. Amen.

Pobožne duše se na božične praznike rade pri¬
pravljajo skoz devetdnevno pobožnost v
čast detinstva Jezusovega.  Papež Pij VII.
so 12. aprila 1815 dovolili za vsaki den 300 dni
odpustka , in enkrat pop< lni odpustek , ako na
sveti den ali med • osmino sv. zakramente prej¬
mejo in za odpustke molijo. Molitve niso nijene
predpisane. Moli kar hočeš in kolikor hočeš;
služiti ti utegnejo spredej stoječe molitve, ali lita¬
nije sladkega imena Jezusovega; ali moli skriv¬
nost sv. roženkranca: kterega si Devica rodila.

la god sv. Janeza evangelista.

Cerkvene molitve pri blagoslovijenji vina.

V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
R. Ki je vstvaril nebo in zemljo.

(Mešnik moli začetek evangelja po sv. Janeza
[glej I. del str. 100] in 22. psalm Davidov, po¬
tem nadaljuje):

Gospod, usmili se nas. Kristus, usmili sfl
nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš.

V. Zveličaj svoje služabnike. R. Kteri ?
tebe zaupajo, o moj Bog. Y. Bodi nam, o Go-

131

spod, močen turn. R. Zoper sovražnika. Y. Po¬
kusite in glejte, kako sladek je Gospod. R. Blažen
človek, ki upa v njega. V. Ako bodo kaj srnert-
nega pili. R. Jim ne bode škodovalo. V. Go¬
spod usliši mojo molitev. R. In moje vpitje naj
k tebi pride. V. Gospod bodi z vami. Y. In s
tvojim duhom.

Molimo.  Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, na čigar povelje so nebesa vsta-
novljena, komur vsaka stvar služi, in je vsaka
oblast pokorna , se boji in trepeče: mi te na
pomoč kličemo: zateri vse zvijače hudičeve, in
vse človeštvu škodljive zlobnosti, in to tekočino
vina po priprošnji sv. Janeza evangelista s svojo
močjo j blagoslovi, in vse, ki bodo od nje za-
vživali, po zasluženji in prošnji najsvetejše Božje
Porodnice Marije in po priprošnji vseh svojih
svetnikov, pred vsem hudim ovarji in v kra¬
ljestvo tvojega veličanstva pripelji. Po Gospodu
našem itd.

Molimo.  O Bog, ki s čudežno močjo vino
iz tersa izpeljuješ, da se po njem razveseli serce
človeško, ki si s čudežno močjo v Kani Galileji,
svatom v pitje, vodo spremenil v vino, in kteri
z najčudežnejšo močjo v rokah mešnikovih vino
vsaki den v svojo najsvetejšo kerv spreminjaš:
o Bog , po čigar pomoči je Janez evangelist
pijačo smertnega strupa prebavil, blagoslovi f

9 *

132

to stvar vina, izženi iz njega vse, tar je škod¬
ljivo in vlij va-nj skrivnost svojega f blago¬
slova, da bodo vsi, ki od njega zavživajo, po
tvoji milosti na duši in na telesi oveseljeni biti
zaslužili. Po Gospodu našem i. t. d.

Molimo.  Po priprošnji sv. Janeza evan¬
gelista potolažen, prosimo, o Gospod, nam odpu-
ščenje grehov podeli, in kar za večno zveličanje
potrebujemo, podari. Po Gospodu našem i. t. d.

In blagoslov Boga Očeta f vsegamogočnega,
in Sina f in sv. f Duha naj pride črez to tekočine
vina in vedno ostane. Amen. (Slednjič se vino po¬
škropi z žegnano vodo.)

la starega leta den.

Zopet je eno leto utonilo v morju ne¬
skončne večnosti in zopet sem za eno leto bližej
groba; — sem li tudi za eno leto bližej nebes ?
— Ti, o Bog, si od svoje strani vse storil za
moje zveličanje. Ohranil si mi zdravje in živ¬
ljenje; si mi dajal den na den potrebni živež
in obleko; kolikokrat si me otel iz hudih nadlog,
si mi v stiskah čudovito pomagal, si me v brh¬
kostih tolažil, si me rešil iz nevarnih skušnjav.
Koliko sv. pridig sem slišal, kolikokrat sem
pri sv. meši bil, kolikokrat sem sv. zakramente
prejemal, in kolikokrat si me pred hudim svaril
in k dobremu opominjal zdaj po znotranjib

133

opominih, zdaj po zvunanjih svari Erah in lepih
zgledih. — O da hi bil vselej tvoje dobrote
hvaležno sprejemal, se vseh duhovnih pomočkov
vselej zvesto posluževal: pač res bi bil denes
za eno leto bližej nebes! — Sem pa tudi jaz
od svoje strani vse storil za svoje zveličanje?
O koliko zlatih ur in dni sem potratil v mlač¬
nosti in lenobi! — koliko drugih ur in dni
sem se ves zakopal v posvetna opravila in
skerbi, brez vse misli na tebe, o Bog, in na
svojo neumerjočo dušo! — In koliko drugih
ur in dni sem naravnost zoper tebe obernil, o
moj Bog! ker sem grešno rabil svoje dušne
in telesne moči, v hudo obračal darove tvoje
ljubezni, in te žalil v mislih, v besedah in v
djanji.

Moja slednja daritev ob koncu leta, je
moje globoko ponižano, osramoteno in preža-
Ijeno serce. (Ps. 50.) In take daritve ti nikdar
ne zaveržeš, o moj Bog! Sprejmi tedaj, Oče
nebeški, v odpuščenje mojih grehov Rešnjo kri
tvojega Sina, za me prelito; — v nadomeščenje
za vse moje zamude njegovo neskončno zaslu-
ženje; — in v zahvalo za vse tvoje dobrote,
in za vse, kar sem s tvojo pomočjo v tem letu
dobrega storil, hvaležnost in pokorščino nje¬
govega presvetega serca, in pretečeno leto mi¬
lostno zapiši v bukve večnega življenja. Amen.


134

Moli potem zahvalno pesem (1 del, str. 126),
in napravi duhovni testament, ki ga najdeš med
molitvami za bolnike.

Na novega leta den.

Čast in hvala ti hodi, večni, usmiljeni
Bog! da si mi zopet novega leta včakati dal!
Koliko tisoč ljudi je lansko leto nagla in ne-
previdena smert pokosila, in koliko zmed njih
je morebiti vekomaj pogubljenih! In kje bi
bila tudi moja duša, ako bi me bil lani po tem
grehu ....  pred svojo sodbo poklical ? Toliko
bolj sem ti hvaležen, da še živim. To novo
leto mi je porok, da nočeš mojega pogubljenja,
ampak da se poboljšam in živim. Lehko pa je,
da je to leto tudi zadnje mojega življenja;
da je zadnja poskušnja, ki jo ti, o Bog! z
menoj, zanikernim grešnikom , storiš; da je
zadnji klic tvoje gnade k pokori. Nikar, o Bog!
da bi mi bilo novo leto v pogubljenje, da bi
me tožilo na sodni den pred tvojim obličjem.
Za to je terden in resničen moj sklep: Ti o
Bog! si mi dal novo leto in jaz ga dam Tebi
nazaj; — tvoje je in tvoje naj bo! Le za tebe
hočem delati, terpeti in živeti. Nijenega časa
ne bom več zgubljal; ampak vse dneve in ure
bom vestno obračal tebi v čast, in sebi in
bližnjemu v zveličanje. — Se bom li bal novega
leta? Nikakor! Od tebe pride; od tebe pa nič

135

hudega priti ne more. Zato terdno zaupam,
da bo novo leto za mene dobro in srečno leto,
da mi bo prineslo brez števila tvojih gnad in
dobrot. Zato tudi brez strahu v novo leto stopim.
Nad njegova vrata zapišem presladko ime Jezus,
ki se denes tvojemu Sinu daje. V imenu Jezus
tedaj serčno v novo leto stopim, v imenu
Jezus bom molil, bom delal, se bom veselil in
terpel in vojskoval in terdno zaupam, da v
imenu Jezus bom srečno premagal vse vidne
in nevidne sovražnike. S svojim Božjim Detetom
naj nas blagoslovi f devica Marija. Amen.

Moli denes tudi litanije v čast sladkega imena
Jezusovega.

la praznik razglašenja Gospodovega.

O Bog! ki si denešnji den po svetli zvezdi
svojega edinorojenega Sina nevernikom razodel,
in vesoljni svet k spoznanju sv. evangelija po¬
klical : dodeli milostno, da ta zvezda tudi mojo
pamet razsveti in serce podžge z ljubeznijo do
tvojega sv. evangelija. Daj mi, da v novem
letu nepremakljivo gledam na zvezdo sv. evan¬
gelija, da zvesto za njo hodim in tako skerbno
Jezusa iščem, kakor so ga iskali modri jutrovih
dežel. Moja daritev v novem letu bodi vsaki
den kadilo pobožne molitve, zlato čiste lju¬
bezni in mira resnične pokore. Daj mi tukaj v

136

luči sv. vere tako živeti, da bom vredeu tam¬
kaj gledati večno luč tvojega obličja. Amen.

Na god sladkega imena Jezusovega.

Moli litanije od tega presvetega imena. Te
den in celo osmino zadobijo enkrat popolen od¬
pustek vsi verniki, kteri sv. zakramente vredno
prejmejo in za odpustke molijo. Pij VII. 21.
maja 1810.

Na praznik očiščevanja Device Marije (ali
na Svečnico.)

V spomin, da se je Jezus denešnji den pervi-
krat v tempeljnu prikazal kakor „luč v raz¬
svetljenje narodov 11  (Luk. 2.), se blago¬
slavljajo te den voščene sveče za mesno daritev.
Zato se te praznik tudi Svečnica  imenuje. Pri
blagoslovljenji sveč se molijo naslednje molitve:

V. Gospod bodi z nami. K. In s tvojim
duhom. Molimo.  Sveti Gospod, vsegamogočni
Oče , večni Bog! ki si vse iz nič vstvaril in
in na čigar povelje je po pridnosti čebelic ta
tekočina do popolne sveče dospela, in ki si
denešnji den prošnjo pravičnega Simeona do¬
polnil : ponižno te prosimo, na klicanje tvojega
presvetega imena, na priprošnjo blažene Marije,
vselej Device, ktere praznik denes pobožno ob¬
hajamo, in na prošnjo vseh tvojih svetnikov,
blagoslovi f in posveti f te sveče za rabo
človeško, za zdravje na duši in telesu, na suhem

137

in na vodi. Vsliši tudi s svojih svetih nebes in
s sedeža svojega veličanstva prošnje tega tvo¬
jega ljudstva, ki želi blagoslovljene sveče v
rokah nositi in tebe s petjem častiti, in bodi
usmiljen do vseh, k tebi kličejočih, ktere si
odrešil skoz rešnjo kri svojega Sina, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molimo.  Vsegamogočni, večni Bog, ki si
denešnji den svojega edinorojenega Sina v na¬
ročji sv. Simeona v svojem tempeljnu pokazal:
tvojo milost ponižno prosimo , blagoslovi f in
posveti f in z lučjo nebeškega blagoslova prižgi
te sveče, ktere mi tvoji služabniki v slavo tvo¬
jega imena sprejeti in nositi želimo, da vredni
postanemo, jih tebi, svojemu Gospod Bogu,
darovati, in od sv. ognja tvoje najslajše lju¬
bezni vžgani v sv. tempeljnu tvojega veličan¬
stva se prikazati zaslužimo. Po Gospodu našem
i. t. d. Amen.

Molimo.  Gospod, Jezus Kristus, prava
luč, ki razsvetiš vsakega človeka, ki na svet pride,
razlij svoj f blagoslov nad te sveče , posveti
t jih z lučjo svoje milosti, in dodeli dobrotno,
da kakor ta svetila, z vidno lučjo vžgana, po¬
nočno temo preženejo; enako tudi naša serca,
z nevidno lučjo, to je, s svetlobo sv. Duha
razsvetljena, slepoto vseh pregreh odstranijo;
da z očiščenim dušnim očesom to videti za-

138

moremo, kar tebi dopade, in nam v zveličanje
služi, da kadar teme in nevarnosti tega sveta
minejo, neusahljivo luč gledati zaslužimo. Skoz
tebe, Jezus Kristus, Zveličar sveta, ki v po-
polni Trojici živiš in kraljuješ Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Molimo.  Vsegamogočni, večni Bog, ki
si svojemu služabniku Mojzesu zapovedal, naj¬
čistejše olje za svetila pripraviti, ki naj bi
vedno svetila pred tvojim obličjem: izlij do¬
brotno milost svojega f blagoslova nad te
sveče, naj nam tak6 luč delijo od zvunaj, da
nam znotraj v naših sercih nikoli ne bo manjkala
luč sv. Duha. Po Gospodu našem i. t. d. Amen.

Molimo.  Gospod Jezus Kristus, ki si se
denešnji den v bistvu našega mesa med ljudmi
prikazal, in od staršev v tempeljnu darovan
bil; kterega je častitljiv starček Simeon, raz¬
svetljen z lučjo sv. Duha, spoznal, sprejel in
blagoslovil: dodeli milostno , da skoz milost
istega sv. Duha razsvetljeni in podučeni, te
resnično spoznamo in zvesto ljubimo. Ki f
Bogom Očetom v edinosti istega sv. Duha živiš
in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen-

Mešnik trikrat poškropi sveče rekoč:
škropi me s hisopom in bom očiščen: oper 1
me, in bom belejši, kakor sneg; jih trikrat
pokadi in razdeli. Med tem pevci pojejo (Luk. 2-)

139

Luč v razsvetljenje narodov in v čast
Izraela, ljudstva svojega.

Zdaj spustiš svojega hlapca, o Gospod,
po svoji besedi v miru. — Luč v razsvet¬
ljenje i. t. d. (Kakor spredej.)

Ker so moje oči videle tvoje zveličanje.
— Luč v razsvetljenje i. t. d.

Ktero si pripravil pred obličjem vseh ljud¬
stev. Luč v razsvetljenje i. t. d.

Čast bodi Očetu i. t. d. — Luč v raz¬
svetljenje. i. t. d.

Vstani, Gospod! pomagaj nam in reši nas
zavoljo svojega imena. — (Ps. 43.) O Bog, s
svojimi ušesi smo slišali in naši starši so nam
pripovedovali.

Čast bodi Očetu i. t. d. Vstani, Gospod!

i. t. d.

Molimo.  Usliši svoje ljudstvo, prosimo
o Gospod, in kar z vsakoletno svečanostjo zvu-
nanjo častiti dovoliš, to nam z lučjo svoje
milosti znotraj doseči dodeli. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Dijakon povabi k procesiji rekoč: Pojdimo
v miru. Pevci odvernejo: V imenu Kristusovem.
Amen.

Med procesijo pevci pojejo:

Sion, ovenčaj svojo ženitvansko spalnico
in sprejmi kralja Kristusa: objemi Marijo, ki
je vrata nebeška: ona namreč nosi kralja časti

140

nove luči: ostane devica, da si za roko vodi
Sina, rojenega pred juternjo zvezdo, kterega
je Simeon v naročje vzel, in ljudstvom na¬
znanil, da je te Gospod življenja in smerti in
Zveličar sveta.

Simeon je odgovor prejel od sv. Duha,
da ne bo videl smerti, dokler ni videl Go¬
spodovega Kristusa. In ko so otroka peljali v
tempelj, ga je vzel v naročje in je hvalil Boga
in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, o Go¬
spod, v miru. — Kadar so otroka Jezusa nje¬
govi starši pripeljali, da bi za-nj storili po
šegi postave, ga je on vzel v naročje in je
hvalil Boga in rekel: Zdaj spustiš svojega
hlapca, o Gospod, v miru.

Pri vernitvi v cerkev se poje: Darovali SO
Gospodu za njega par gerlic ali dva mlada
goloba; kakor je pisano v postavi Gospodovi.
— Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja Ma¬
rijinega po postavi Mojzesovi, so pripeljali Je¬
zusa v Jeruzalem, da bi ga postavili pred
Gospoda; kakor je pisano v postavi Mojzesovi
Čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu. Kakor j e
pisano v postavi Mojzesovi.

Za postni čas.

V postu opravljaj pridno pobožnosti v 5a st;
Kristusovega terpljenja, kakor jih najdeš v I. del u

141

str. 229—285. Za posebne priložnosti se ti tukaj
še podajo prelepe cerkvene molitve, da jih moliš
in premišljuješ.

Na pepelnično sredo.

Pri pepeljenji.

Usliši me, o Gospod, ker dobrotljivo je
tvoje usmiljenje, in po obilnosti svojega usmi¬
ljenja se ozri na nas, o Gospod. (Ps. 68.) Reši
me, o Bog! ker so vode (britkost) pritekle do
moje duše. Čast bodi Očetu i. t. d. Usliši nas,
o Gospod i. t. d.

Mešnik blagoslovi na episteljski strani pepel,
ki je pripravljen^ iz olkinib vej, ki so bile prejšnje
leto na cvetno nedeljo blagoslovljene, ter moli:

V. Gospod bodi z nami. K. In s tvojim
duhom.

Molimo.  Vsegamogočni, večni Bog, pri¬
zanesi skesanim , bodi usmiljen prosečim: in
pošlji svojega sv. angelja z nebes, da blago¬
slovi f in posveti f ta pepel, da služi v po¬
moč vsem, kteri tvoje sv. ime ponižno kličejo,
se vestno svojih grehov obtožujejo, in pred
obličjem tvoje Božje milosti svoje hudobije ob¬
žalujejo, ali te za blaženo dobrotljivost ponižno
in priserčno prosijo; in po klicanji tvojega
presvetega imena dodeli, da kterikoli bodo s
tem pepelom potrošeni, odpuščenje grehov, te¬
lesno zdravje in dušno obrambo dosežejo. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

142

Molimo. O Bog, ki nočeš smerti, ampak
pokoro grešnikov, ozri se milostno na rev¬
ščino, v kteri se znajdemo, in blagoslovi f po
svoji dobroti ta pepel, s kterim si damo v
znamenje ponižnosti in v dosego odpuščenja
glavo potrositi; da ker dobro spoznamo, da
smo pepel, in se v kazen svoje spačenosti
zopet v pepel spremenili bodemo, odpuščenja
vseh grehov in plačilo, spokornim obljubljeno,
milostno dosežemo. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Molimo.  O Bog, ki te ponižnost gane in
pokora tolaži, nagni uho svojega usmiljenja k
našim prošnjam, in vlij v glave svojih slu¬
žabnikov, z blagoslovljenim pepelom poškrop¬
ljene, blagoslov svoje milosti, da jih ob enem
z duhcm resničnega kesanja napolniš in jim
to, za kar te pravično prosijo, mogočno po¬
deliš, in kar si jim podelil, vedno brez škode
ohraniš. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molimo.  Vsegamogočni večni Bog, kteri
si Ninivitom, ki so v pepelu in spokornih
oblačilih pokoro delali, zdravilo odpuščenja do¬
delil: daj nam milostno, da jih v zvunanj 1
obleki tako posnemamo, da tudi ž njimi odpu-
ščenje grehov dosežemo. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Mešnik poškropi pepel rekoč : Poškropi m®
S hisopom i. t. d. in ga  trikrat pokadi. Nasleduj®

143

popeljenje , pri kterera govori: Misli Človek,

da si pepel in da se v pepel povernil bodeš.*
Med pepeljenjem pevci pojejo :

Spremenimo obleko, in najmo se postiti
v pepelu in spokornih oblačilih in jokajmo pred
Gospodom: ker naš Bog je poln usmiljenja,
da nam odpusti naše grehe. (Joel 2.) Med lopo
in altarjem bodo plakali duhovniki, služabniki
Gospodovi in rekli: Zanesi, Gospod, zanesi
svojemu ljudstvu, in ne zapri ust njim, ki ti
hvalo poj6, o Gospod! —Popravimo na bolje,
kar smo v nevednosti zagrešili; da nas kje
nanagloma smertna ura ne prehiti, in bi iskali
časa pokore, pa bi ga najti ne mogli. Poslušaj
nas, o Gospod, in usmili se nas, ker tebi smo
grešili. (p s . 78.) Pomagaj nam, Bog, naš Zve¬
ličar ; in zavolj časti svojega imena odreši nas.
Poslušaj nas, o Gospod, in usmili se nas, ker
tebi smo grešili. Čast bodi Očetu i. t. d. Poslu¬
šaj nas, o Gospod, in usmili se nas, ker tebi
smo grešili.

Po pepeljenji mešnik moli : V. Gospod bodi
z vami. R. In s tvojim Duhom. Molimo.  Do¬
deli nam, o Gospod, službo kerščanske vojske
s sv. postom začeti: da se z zderžnostjo ob¬
or ožani zoper sovražnike varno vojskujemo. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

la cvetno nedeljo.

Pri blagoslovljenji oljk.

Hosana Sinu Davidovemu : blagoslovljen,
ki pride v imenu Gospodovem. O kralj Izraelov:
hosana v višavah!

V. Gospod bodi z vami i. t. d. Molimo.
O Bog,  kterega smo dolžni iz celega serca
ljubiti: pomnoži v nas darove svoje nezrekljivo
milosti, in ker si nam dodelil, da to, kar ve¬
rujemo, zavoljo smerti tvojega Sina tudi upamo,
daj nam tudi zavoljo njegovega vstajenja
tje priti, kamor si želimo. Kteri s teboj živi
in kraljuje i. t. d.

Na to se bere list iz II. buk. Mojz; kako
so prišli Izraelci v puščavi na kraj, kjer je bik
dvanajst studencev in sedemdeset palmovih dreves
in kako jim je Bog mano z nebes čudovito p°'
delil. — Po tem se bere sv. evangelij od cvetne
nedelje. — Zdaj blagoslovi mešnik oljkine vej e
na episteljski strani, rekoč:

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom-

Molimo.  Pomnoži vero teh, ki v tebe, 0
Bog, zaupajo, in njih ponižne prošnje dobrotno
usliši: naj pride črez nas tvoje obilno usmi'
Ijomje,_ in blagoslovi j te palmove ali oljkm e
veje; in kakor si v predpodobi cerkve blag 0 '
slovil Noeta, iz barke gredočega, in Mojzes 3 ;
z Izraelskimi otroci gredočega iz Egipta,
tudi nam, ki oljkine veje nosimo, da z dobri® 1

145

deli Kristusu naproti gremo, in po njem v
v rečno veselje pridemo. Kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha Bog od vekomaj
do vekomaj. E. Amen. V. Gospod z vami.
R. In s tvojim duhom. V. Kviško serca. R.
Imamo jih že pri Gospodu. V. Dajmo hvalo
Gospodu, svojemu Bogu. R. Spodobno je to
in dolžnost je.

Res je, spodobi se, in dolžnost je, prav
je in dobro, da ti vselej in povsodi hvalo da¬
jemo, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni
Bog, ki si češčen v družbi tvojih svetnikov.
Kajti tebi služijo vse stvari, ker tebe edinega
za svojega Stvarnika in Boga spoznavajo; tebe
hvali vse, kar si vstvaril, in tebe blagoslovljajo
vsi tvoji izvoljeni, dokler tisto čudovito ime
tvojega edinorojenegaSina pred kralji in oblastmi
tega sveta glasno in brez strahu spoznavajo,
kteremu strežejo angelji in arhangelji, troni in
gospodstva in mu z vso trumo nebeških vojsk
pesem tvoje slave pojejo , rekoči: Svet, svet,
svet Gospod , Bog^ Sabaot. Nebo in zemlja sta
polna tvoje časti. Češčen bodi, ki pride v imenu
Gospodovem. Hosana v višavah!

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom.

Molimo.  Prosimo te, sveti Gospod, vsega¬
mogočni Oče, večni Bog, da to oljkino rastliko,
hi je na tvoje povelje iz lesa prirastla, in ktero
je golob, se v barko vernivši, v svojih ustih

NebeSka hrana. II. 10

146

nosil, blagoslovi f in posveti f, da kterikoli od
nje prejmejo, obrambo za dušo in telo zadobijo,
da nam postane, o Gospod , pomoček našega
zveličanja in skrivnost tvoje milosti. Po Go¬
spodu našem i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki raztreseno zbiraš, in
zbrano obraniš, ki si blagoslovil ljudstva , Je¬
zusu naproti veje noseča: blagoslovi f tudi te
palmove in oljkine veje , ktere tvoji služabniki
v čast tvojega imena verno sprejmejo , da na
kterikoli kraj prinešene bodejo, nja prebivalci
tvoj blagoslov dosežejo, in vsa sovražna moč 'v>
tistega kraja premine in tvoja desnica one va¬
ruje, ktere je odrešil Jezus Kristus, tvoj Sin in
naš Gospod, kteri s teboj živi i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki si po čudovitem redu
naravnal, da se tudi v vidnih rečeh tvoja skerb
za naše zveličanje razodeva; dodeli prosimo, da
pobožna serca tvojih vernih dobro spoznajo, kaj
to v djanji skrivnostno pomeni, da je množica,
ki je denešnji den po nebeški luči razsvetljena
Odrešeniku naproti šla, mu palmove in oljkine
veje stlala na stezo. Palmove veje namreč p'
menijo zmago nad poglavarjem smerti; oljkini
sad pa nam prihod duhovnih mazil (sv. zakra¬
mentov) glasno oznanuje. Spoznala je tedaj ž«
takrat ona srečna množica v predpodobi: da bo
naš Zveličar, iz usmiljenja do človeške revščine,
za življenje celega sveta s poglavarjem smerti

147

se vojskoval in ga umirajoč na križi premagal.
In zato je tako strežbo opravila, da je ob enem
v Kristusu slavo zmage in obilnost usmiljenja
naznanila. Ker tedaj s polno vero zgodbo in
njeni pomen verujemo, tebe, sveti Gospod, vsega-
mogočni Oče, večni Bog, po istem Gospodu
našem, Jezusu Kristusu ponižno prosimo: da v
njem in skoz njega , ki nas je za svoje ude
sprejel, smertno oblast premagamo , in njego¬
vega častitljivega vstajenja deležni postanemo.
Kteri s teboj živi i. t. d.

Molimo.  O Bog, na čigar povelje je golob
z oljkino vejo zemlji mir naznanil, dodeli, pro¬
simo , da te veje oljke in drugih dreves z ne¬
beškim f blagoslovom posvetiš , da vsemu tvo¬
jemu ljudstvu v zveličanje služijo. Po Kristusu.
Gospodu našem. Amen.

Molimo.  Blagoslovit, prosimo o Gospod,
te palmove in oljkine veje in dodeli, da tvoje
ljudstvo to, kar denes tebi v čast telesno oprav¬
lja , z vso pobožnostjo tudi v duhu doseže,
zmago namreč nad sovražnikom in ljubezen do
dobrih del kerščanskega usmiljenja. Po Gospodu
našem i. t. d.

Zdaj poškropi mešnik trikrat veje rekoč:
Poškropi me s hisopom i. t. d. i n jih trikrat
pokadi; potem dalje moli, rekoč:

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom.

10*

148

Molimo. O Bog, kteri si svojega Sina, Je-
zusa Kristusa, Gospoda našega, zavoljo našega
zveličanja na svet poslal, da bi se ponižal do
nas, in nas povzdignil k tebi: kteremu je tudi
v dopolnjenje pisem množica vernega ljudstva,
ko je v Jeruzalem šel, z verno pobožnostjo svoja
oblačila in palmove veje na stezo trosila; do¬
deli prosimo, da mu tudi mi stezo vere pripra¬
vimo, vsak kamen spodtike in vsako skalo po¬
hujšanja odvalimo, naj bi pred teboj na vejah
kerščanske pravice cvetela naša dobra dela, da
bi po njegovih stopinjah hoditi zaslužili. Kteri
.s teboj živi i. t. d.

Med razdeljenjem oljk pevci pojejo.

Hebrejski otroci, oljkine veje v rokah, so
naproti šli Gospodu in kričali, rekoč: Hosana
v višavah! — Hebrejski otroci so svoja obla¬
čila razprostirali na stezi in klicali, rekoč:
Hosana Sinu Davidovemu, blagoslovljen, ki pride
v imenu Gospodovem.

Po razdeljenji moli mešnik :

V. Gospod z nami. R. In s tvojim duhom-

Molimo.  Tsegamogočni večni Bog, ki si
hotel, da je naš Gospod , Jezus Kristus , sedel
na mladi oslici, in ki si množice ljudstva učil)
da so oblačila in veje trosile na stezo, in njemu
v čast Hosana prepevale; daj,  te prosimo, da
njih nedolžnost posnemamo in njih zasluženi®

1

149

dosežemo. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Dijakon povabi k procesiji, rekoč: Pojdimo
v miru, pevci odvernejo: Y imenu Kristusovem.
Amen, in med procesijo pojejo:

(Mat. 21.) Kadar se je Gospod Jeruzalemu
bližal, je poslal dva svojih učencev rekoč: Poj¬
dita v vas, ktera je pred vama, in bota našla
privezano žrebe oslice , na kterem še nikdo ni
sedel: odvežita in pripeljita mi ga. In ako
vaju kdo praša, recita: Gospod potrebuje. Sta
tedaj odvezala in pripeljala k Jezusu. In so
položili na žrebe svoja oblačila in Jezus se je
na-nj vsedel. Drugi so razprostirali svoja obla¬
čila na stezo; drugi so stlali veje z dreves; in
kteri so zadej šli, so vpili: Hosana; blagoslov¬
ljen, ki pride v imenu Gospodovem; blagoslov¬
ljeno kraljestvo očeta našega Davida; hosana v
višavah; usmili se nas, sin Davidov!

(Jan. 12.) Ko so ljudje slišali, da pride
Jezus v Jeruzalem , so vzeli palmove veje , so
mu naproti šli in otroci so vpili rekoč: Te je,
ki pride v zveličanje ljudstva. On je naše zve¬
ličanje in odreščenje Izraelovo. Kdo izreče viso¬
kost njega , ki mu troni in gospodstva naproti
gredč? Ne boj se, Sionska hčer: glej, tvoj kralj
k tebi pride, sedeč na žrebetu oslice, kakor je
pisano. Bodi pozdravljen, kralj, stvarnik sveta,
ki si prišel, nas odrešit!

150

Šest dni pred velikonočnim praznikom, ko
je Gospod prižel v mesto Jeruzalem, so mu na¬
proti prišli otroci, in so v rokah nosili palmove
veje, in so z velikim glasom klicali, rekoč:
Hosana v višavah; blagoslovljen, ki pride v
obilnosti svojega usmiljenja, hosana v višavah!

Z rožami in palmami so množice naproti
šle Odrešeniku in so slavnemu zmagovalcu vredno
strežbo dajale. Narodi glasno slavijo Sina Božjega ;
in v hvalo Kristusovo se glasovi razlegajo po
oblakih: Hosana v višavah. — Z angelji in
otročiči tudi mi njemu, ki je smert premagal,
brez nehanja kličemo: Hosana v višavah!

Pri zapertih cerkvenih vratih poje znotranji
kor naslednjo pesem, pri kteri zvunanji kor vedno
enako odgovarja.

Y. Slava ti bodi in čast, o Kristus, Kralj in
Zveličar!

Z ust ti nedolžnih otrok glasno hosana doni.

R. Slava ti bodi i. t. d.

V. Izraelov si Kralj, ki v imenu Gospodovem
prideš,

Davida vzvišeni sin , bodi pozdravljen, o Kralj!
E. Slava ti bodi i. t. d.

Y. Hvalo ti poje glasno v višavah nebeška
družina,

Združen z vsemi stvarmi tukaj te človek slavi.
R. Slava ti bodi i. t. d.

151

V. Ljudstvo hebrejsko naprot ti pride s palmami
v rokah,

S petjem, z molitvo, Gospod, glej, se ti bli¬
žamo mi!

R. Slava ti bodi i. t. d.

V. Slavo ti tamkaj poj6 gredočemu v britko
terpljenje,

Petja pa našega glas tvoji zdaj zmagi velja.

R. Slava ti bodi i. t. d.

V. Onih si pesem sprejel, tudi naše ne bodeš
zavergel;

Kralj predobrotljivi si: malih dopade ti dar.

R. Slava ti bodi i. t. d.

Subdijakon poterka s križem na vrata, ki
se zdajci odprejo ; pri vhodu se poje:

Pri vhodu Gospodovem v Jeruzalem , so
hebrejski otroci vstajenje od mertvih naznanili
s palmovimi vejami; peli so: hosana v višavah !
— Ko je ljudstvo slišalo, da Jezus v Jeruzalem
pride, so mu naproti šli s palmovimi vejami;
peli so: hosana v višavah!

la veliki četertek.

Ako je le mogoče, pojdi te den k sv. mesi,
in če ti okoliščine dopuščajo, tudi k sv. ohhajilu;
če ne, obišči sicer cerkev, in pomudi se, dalje
ko moreš, v češčenji sv. Eešnjega telesa. V te
namen ti bodo služile pobožnosti v I. delu za
četertek zaznamovane. — Pri prenešenji sv. Reš¬
kega telesa v kako stransko kapelico se poje

152

pesem: „Vsi jeziki povzdignite 11 ; glej I. del str.
202. To prenešenje se pa zgodi zato , kor se te
in prihodnji den altar, ki nam Kristusa pomeni,
razdere v spomin Kristusovega terpljenja. Tabcr-
nakel stoji prazen in odpert, v znamenje, da so
nam Jezusa vzeli in umorili. Pri razdevanji
altarjev se moli naslednji, najlepši mesijanski
psalm, kterega je Jezus še molil na križi; moli
in premišljuj ga tudi ti.

Ant.  Moja oblačila so si razdelili in za
mojo suknjo so vadljali.

Psalm  21.

Bog, moj Bog! ozri se na me; zakaj si
me zapustil? dalječ 'proč od besed mojega kli¬
canja je še moja pomoč.

Moj Bog, kličem po dnevi in me ne uslišiš;
in po noči — pa ni tolažbe.

Ti pa prebivaš v svetišču; hvala Izraelova.

Y te so upali naši očetje; upali so, in si
jih rešil.

V te so klicali in so bili oteti; v te so
upali, in niso bili osramoteni.

Jaz pa sem červ in ne človek; zasramo¬
vanje ljudem in izveržek ljudstva.

Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo; z ust¬
nicami gibljejo in z glavo majajo:

»V Gospoda je zaupal, naj ga reši; cdme
naj ga, ker ga ljubi.«

Zakaj ti si, ki si me izvlekel iz telesa;
ti, moje upanje od pers moje matere.


153

Na te sem položen iz maternega naročja;
od maternega telesa sčm si ti moj Bog.

Ne hodi proč od mene! zakaj ceI6 blizo
je britkost, in ni ga, ki bi mi pomagal.

Veliko telet me je obdalo: debeli junci*
so me obsuli.

Svoje žrelo so odperli zoper me; kakor
zgrabljiv in rjoveč lev.

Ko voda sem razlit, in vse moje kosti so
se razklenile.

Moje serce je kakor raztopljen vosek v mojem
telesu.

Moja moč se je usušila, kakor Čepina, in
mo J jezik je prisušen na moje nebč; in v smertni
prah si me pripeljal.

Ker veliko psov me je obsulo; truma hu¬
dobnih me je oblegla.

Moje roke in moje noge so mi prebodli;
Vse  moje kosti so mi razšteli.

In ogledovali in pregledovali so me; moja
oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so
vadljali.

. Ti pa, o Gospod, mi ne odtegni svoje po-
m °&; glej na me in brani me.

Keši pred mečem, o Bog, mojo dušo; in
pasje roke mojo edino.

Teleta in junci z močnimi rogovi so bili Israelcem
podoba hudih sovražnikov.

154

O trni me iz levovega žrela; in mojo slabost
zmed rogov enorožnih žival.

Potem bom oznanoval tvoje ime svojim
bratom; v sredi zbora te bom hvalil.

Ki se bojite G-ospoda, hvalite ga; ves za¬
rod Jakobov: častite ga!

Boj se ga ves zarod Izraelov; ker ni za-
vergel in ne zaničeval prošnje ubogega.

Tudi ni odvernil od mene svojega obličja;
in ko sem va-nj klical, je me uslišal.

Pri tebi je moja hvala v velikem zboru;
svoje obljube bom izpolnil vpričo njih , ki se
ga boj«.

Jedli bodo ubogi in bodo nasiteni, in hva¬
lili bodo Gospoda, ki ga iščejo; njih serca bodo
živela vekomaj.

Vse pokrajine zemlje se bodo spomnile in
povernile k G-ospodu; in vsi rodovi nevernikov
bodo molili pred njegovim obličjem.

Zakaj Gospodovo je kraljestvo in bo go¬
spodoval nad narodi.

Jedli bodo in molili vsi plemeniti zemljo j
pred njegovim obličjem bodo popadali vsi, k’
pridejo na zemljo.

In moja duša bo njemu živela in moj zarod
bo njemu služil.

Po Gospodu se bo imenoval prihodnji
zarod; in nebesa bodo oznanovale pravico ljud'
v\u, ki bo rojeno, ki ga je vstvaril Gospod.

155

Ant  Moja oblačila so si razdelili in za
mojo suknjo so vadljali.

Ufa veliki petek.

Najpoprej se bere dvojno berilo iz starega
testamenta, ki se ozira na spravo z Bogom in
na velikonočno jagnje; potem se bere pasijon,
kakor ga je popisal sv. evangelist Joanez. Med
tem premišljuj tudi ti terpljenje Kristusovo, ali
moli žalostni roženkranec. Kakor je Kristus na
križi z razpetimi rokami molil za vse ljudi, tudi
za svoje sovražnike; enako moli zdaj mešnik
prelepe molitve za vse potrebe človeštva, rekoč:

1. Molimo, preljubljeni moji! za sv. cerkev
Božjo, da ji Bog in naš Gospod podeli mir in
edinost in jo po vsem svetu varuje; da ji
podverže gospodstva in oblasti: da mirno in
varno živimo in hvalimo Boga, vsegamogočnega
Očeta.

Molitev.  Vsegamogočni, večni Bog, ki si
svojo čast kerščanskim ljudstvom razodel: ohrani
dela svojega usmiljenja, da tvoja po vsem svetu
razširjena cerkev z nepremakljivo vero v pri¬
čevanji tvojega imena stanovitna ostane. Po istem
Gospodu i. t. d. Amen.

2. Molimo za našega svetega Očeta I., da
jih Bog in naš Gospod, ki jih je k najviši sto-
P‘ fl ji škofovstva povzdignil, svoji sveti cerkvi
zdravih in srečnih ohrani, da zamorejo vladati
sveto ljudstvo Božje.

156

Molitev.  Tsegamogočni večni Bog, po čigar
sklepu je vse vravnano, ozri se milostno na naše
prošnje, in nam izvoljenega najvišega Pastirja
po svoji dobrotljivosti ohrani, da kerščansko
ljudstvo, ki se pod tvojim vodstvom vlada, pod
tako vzvišenim Papežem raste na zasluženji svoje
vere. Po Gospodu našem i. t. d. Amen.

3. Molimo za našega pobožnega škofa I.,
da jim naš Bog in Gospod , ki je po svojem
Božjem usmiljenji butaro te škofije njihovim
ramam naložil, milost svoje dobrotljivosti dodeli,
da jih teža butare ne utlači, in slabost človeške
nezmožnosti ne premaga.

Molitev.  O Bog, pastir in vladar vseh ver¬
nih, glej milostljivo na svojega služabnika I., ki
si jih pastirja I. škofije postavil; dodeli jim.
da tistim , črez ktere so postavljeni, z besedo
in djanjem k dobremu služijo, in takč s čredo,
sebi izročeno, večno življenje dosežejo. Po Go¬
spodu našem. Amen.

4. Molimo za vse škofe, mešnike, dijakone.
subdijakone, strežnike, zarotnike, bralce, vratarje,
spoznovalce, device, udove in za vse sveto ljud¬
stvo Božje.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, čigar
duh celo telo cerkve posvečuje in vlada, usliši nas,
ki za vse redove prosimo, da ti vse verste, po tvoji
milosti podpirane, zvesto služijo. Po Gospodu
našem. Amen,

157

5. Molimo za našega slavnega cesarja I.,
da jim naš Bog in Gospod pošlje modrost, ki
njegov sedež obdaje, da ž njo sebi izročeno ljud¬
stvo Bogu v čast vladajo v pravičnosti in sve¬
tosti, mi pa stalni mir dosežemo.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, ki črez
vsa kraljestva z večno oblastjo gospoduješ, ozri
se milostno po svoji dobroti na Avstrijansko ce¬
sarstvo, da cesar pravično zapovedujejo, ljudstvo
pa zvesto uboga, in tako oba z združeno po¬
božnostjo čast tvojega imena in mir cesarstva
pospešujeta. Po Gospodu našem. Amen.

6. Molimo za naše kerščence, da jim naš
Bog in Gospod odpre ušesa znotranjega posluha
in vrata usmiljenja, da skoz kopel prerojenja
odpuščenje grehov dosežejo in tudi oni udje Je¬
zusa Kristusa, Gospoda našega, postanejo.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, ki svojo
cerkev vedno z novim zarodom množiš, pomnoži
vero in spoznanje našim kerščencem , da pre¬
vojem v studencu sv. kersta, tvojim za sinove
sprejetim vernikom pridruženi bodejo. Po Go¬
spodu našem. Amen.

7. Molimo, preljubljeni moji! k Bogu,
vsegamogočnemu Očetu, da svet vseh zmot očisti;
bolezni odpravi; lakoto prežene; ječe odpre;
okove razreši; potujočim vernitev , bolnikom
zdravje, vsim na morji varno zavetje dodeli.

158

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, to-
lažnik žalostnih, moč terpečih: naj pridejo k tebi
prošnje vseh , ki te v nadlogah na pomoč kli¬
čejo, da se vsi tvojega usmiljenja v svojih po¬
trebah veselijo. Po Gospodu našem. Amen.

8. Molimo za krivoverce in razkolnike, da
jih Bog, naš Gospod reši iz vseh zmot in jih
k sveti materi, katoliški in apostoljski cerkvi
nazaj zakliče.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, ki
zveličaš vse, in nočeš nikogar pogubiti, ozri se
na duše, po hudičevi zvijači goljufane, da za¬
peljana serca vso krivoversko zmoto odstranijo,
se spreobernejo in k edinosti tvoje resnice po-
vernejo. Po Gospodu našem. Amen.

9. Molimo tudi za nezveste jude, da jim
Bog in naš Gospod odvzame zagrinjalo od njih
sere, da tudi oni spoznajo Gospoda, našega Je¬
zusa Kristusa.

Vsegamogočni večni Bog, ki tudi judovski
nezvestobi svojega usmiljenja ne odrečeš; usliši
naše prošnje, ki ti jih za to slepo ljudstvo da¬
rujemo, da tvoje resnice luč, ki je Kristus, spo¬
znajo in se iz svoje teme povzdignejo. Po istem
Gospodu našem. Amen.

10. Molimo še za nevernike, da od¬
vzame vsegamogočni Bog vso krivico od njih
sere, da svoje malike zapustijo , in se spre¬
obernejo k pravemu, živemu Bogu in k njegovemu

159

edinemu Sinu, Jezusu Kristusu, Bogu iu Gospodu
našemu.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, ki ne
iščeš smerti, ampak vselej le življenje grešnikov:
sprejmi milostno našo molitev, reši jih iz službe
malikov in pridruži jih svoji sveti cerkvi v hvalo in
slavo tvojega imena. Po Gospodu našem. Amen.

Pri razkritji križa.

Po teh molitvah mešnik po malem križ
razkriva in trikrat z vedno bolj povzdignjenim
glasom poje :

V. Glejte les križa, na kterem je visel
Zveličar sveta. R. Pridite, molimo ga.

Med češčenjem sv. križa.

Med tem ko duhovniki in ljudstvo sv. križ
kleče častijo, pojejo pevci mile pritožbe Zveli-
čarjeve nad nahvaležnim ljudstvom:

V. Ljudstvo moje! kaj sem ti storil ? ali
v  čem sem te žalil? odgovori mi. Peljal sem
te iz Egiptovske sužuosti, ti pa si pripravilo
križ svojemu Zveličarju.

P. Dva kora odgovarjata v gerškem in la¬
tinskem jeziku. Sveti Bog, sveti mogočni, sveti
heumerljivi Bog, usmili se nas!

V. Ker sem te štirideset let po puščavi
vodil; te hranil z mano in te peljal v obljub¬
ljeno deželo: pripravilo si križ svojemu Zveli-
čar J'u. R. Sveti Bog i. t. d.

loO

V. Kaj bi ti bil zamogel še več storiti,
in ti nisem storil? Zasadil sem te kakor svoj
najlepši vinograd; ti pa si črez vso mero grenko
postalo; kajti z jesihom sime  napajalo v moji
žeji in s sulico si prebodlo stran svojemu Zve¬
ličarju. E. Sveti Bog i. t. d.

V. Zavoljo tebe sem bičal Egipčane in njih
pervorojene; ti pa si mene bičalo in izdalo.
R. Ljudstvo moje! kaj sem ti storil ? ali v čem
sem te žalil? odgovori mi.

V. Jaz sem tebe peljal iz Egipta', Faraona
pa sem potopil v morje: ti pa si mene izdalo
viksim duhovnom. E. Ljudstvo moje i. t. d.

V. Jaz sem pred teboj odperl (razdelil)
morje: ti pa si meni s sulico odperlo mojo stran.
R. Ljudstvo moje i. t. d.

V. Jaz sem te v puščavi hranil z mano:
ti pa si mene bilo z zaušnicami in biči. E*
Ljudstvo moje i. t. d.

V. Jaz sem le pojil z zdravo vodo iz skale:
ti pa si mene napajalo z žolčem in jesihom.
R. Ljudstvo moje i. t. d.

Y. Jaz sem zavoljo tebe udaril Kananejske
kralje: ti pa si s tersom udarilo mojo glavo.
R. Ljudstvo moje i. t. d.

V. Jaz sem tebi dal žeslo kraljevo: ti P a
si meni na glavo djalo ternjevo krono. R. Ljud¬
stvo moje i. t. d.

161

Ant.  Tvoj križ molimo, o Gospod: in tvoje
sveto vstajenje hvalimo in slavimo: glej! skoz
les (sv. križa) namreč je prišlo veselje na ve¬
soljni svet. (p B . 66.) O Bog, usmili se nas in
blagoslovi nas: razsvetli svoj obraz črez nas
in usmili se nas. — Tvoj križ molimo i. t. d.

Križ presveti, prečastitljivi! — Lepšega
drevesa ni; — Gozd nijeden premenljivi — Ga
ne zmore, ne redi. — Les in žreblji ljubeznjivi!

— Tečni Bog na vas visi.

1. Pesem. V. Jezik, poj sveto resnico,

— Svet’mu križu vredno čast: — Jezus je za-
terl krivico, — Zmagal je pekla oblast; —
Potolažil je pravico, — Umorjen za greha slast.

— 11. Križ presveti, prečastitljivi! — Lepšega
drevesa ni; — Gozd nijeden premenljivi —
Ga ne zmore, ne rodi.

2. T. Adam, Eva sta grešila, — Zape¬
ljana sta bila; — Jih odrešit je sklenila, —
Milost večnega Boga, — Da na lesu bo izmila,
~~ Greh nesrečnega lesi — Les in žreblji
ljubeznjivi! — Tečni Bog na vas visi.

3. T. Kam v nebesa pomagati, — Bil
te Božji sklep je izbran: — Da, ki nas je htel
goljfati, — Zdaj je sam ogoljufan; — Zdravje
tem se hoče dati, — Kjer nam strup je bil
ZBvdan. — R. Križ presveti i. t. d.

4. T. Čas obljube se približa, — Den re¬
žnja zazori; — Iz nebes se Bog poniža, —

Nebeška hrana II. H

162

Čista d’vica ga rodi; — In na strašnem lesu
križa — V našem mesu umret želi. — K.
Les in žreblji i. t. d.

5. V. V jaslicah za nas srotice — Otrok
svet ječi zakrit; — Zraven matere device —
Je v plenice Bog povit. — Oh, nedolžne mu
ročice — Tirja greh naš uklenit. — R. Križ
presveti i. t. d.

6. V. Mine trideseto leto, — Tek življe¬
nja dokonča; — Nam dohit nebo odvzeto —
Se v terpljenje sam poda. — Vzdignjen na
drevo je sveto, — Za dolge vsega sveta. —
R. Les in žreblji i. t. d.

7. V. Silna žeja ga pripeka, — Ternji
bodejo v glavo; — Oh iz serca se izteka —
Sveta rešuja kri z vodo: — Sveta in prečudna
reka, — Ktera pere vso zemljo! — R. Križ
presveti i. t. d.

8. V. Skerči se, drevo visoko! — Svetini
udom se udaj; — Ne razpenjaj jih široko, — '
Les! umečiti se daj: —- Ranjeni so dost glo¬
boko, — Daj počitek jim sedaj. — R. Les in
žreblji i. t. d.

9. R. Ti edino si nosilo — Dragi dar za
grehe dan; — Iz potopa si rešilo, — Kakor
barka, svet končan; — Jagnje Božje te obj
lilo — Je s kervjo iz svojih ran. — R. Križ
presveti i. t. d.

10. V. Čast in hvala bod’ Trojici, —

163

Čast Očetu, Stvarniku, — Hvala Sinu na des¬
nici, — Jezusu Zveličarju; — Svet’mu Duhu,
zgolj resnici: — Čast Bogu neskončnemu. —
D. Les in žreblji i. t. d.

Pri procesiji s sv. Rešnjim telesom.

Kadar se na altar nazaj nese, poje se na¬
slednja pesem :

1. Baadero kralja, glej, blišči; — Svet
križ skrivnostno se žari! — Na njem življenje
smert stori, — Življenje s smertjo nam dobi.

2. Od kervnih žlakov je neznan, —- Od-
perta je njegova stran; — Lije mu rešnja kri
iz ran, — Da greh sveta bi bil opran.

3. Zdaj je Zveličar dokončal, — Kar
David je prerokoval, — In narodom oznano-
val: — „Da Bog bo z lesa kraljeval."

4. Prelepo in sveto drevo, — Rudeče pi¬
sano s ker v jo! — Bilo si vredno ti samo —
kositi tak sveto telo!

5. Na te pribita je bila, — Odkupščina
vsega sveta; — Je peklu rob iztergala, —
človeka z Bogom spravila.

6. Oj hvaljen bodi sveti križ! — Le ti
nam upanje deliš, — Le ti nam milost zadobiš,
— Le ti nam odpreš paradiž.

7. Studenc življenja! vekomaj — Ti bodi
Dvala, kakor zdaj. — Presveti križ vsem ver¬
nim daj, — Da pridejo v nebeški raj!

li*

164

Ker je Kristus te d en na križu opravil ker-
vavo daritev,  zato se ne opravlja nekervava
daritev sv. meše; ampak mešnik pokadi po na¬
vadi altar in sv. Rešnje telo, povabi ljudstvo k:
molitvi rekoč: „Molite bratje i. t. d. in kakor je
Kristus na križu glasno molil k Očetu, moli tudi
on glasno „Oče  n aš“  in naslednjo molitev: „Reši
nas, o Gospod“ i. t. d. Potem p o v z d i g ne
sv. hostijo, in jo razdeli na tri dele; moli zadnjo
obhajilno molitev, reče trikrat: „Giospod! jaz ni¬
sem vreden“ i. t. d. in sv. hostijo zavžije. Ti pa
duhovno sv. obhajilo opravi.

Pri procesiji h Božjemu grobu

poje se: R. Zapustil nas je naš pastir, stude¬
nec žive vode, pri čigar smerti je solnce otemnelo:
kajti zdaj je tisti v sužnost djan, ki je v suž-
nosti imel pervega človeka. Denes je naš Zve¬
ličar ob enem sterl vrata in ključavnice smerti.
Y. Poderl je ječo peklensko, in uničil oblast
hudičevo. — Kajti zdaj je tisti v sužnost djan,
ki je v snžnosti imel pervega človeka. Denes
je naš Zveličar ob enem sterl vrata in klju¬
čavnice smerti.

Ko je že sv. Rešnje telo v Božjem grobu,
poje se: R. Tema je postala, ko so Judje kri¬
žali Jezusa; in okoli devete ure je izklical
Jezus z velikim glasom: Moj Bog, zakaj si me
zapustil? In je nagnil glavo in dušo izdihnil.
¥. Izklical je Jezus z močnim glasom: Oče J

165

v tvoje roke izročim svojo dušo. — In je nag¬
nil glavo in dušo izdihnil.

Mešnik moli: Kristus je za nas pokoren
Ml do smerti. R. Do smerti na križu.

Molimo:  Ozri se, te prosimo, o Gospod!
na to tvojo družino, za ktero se je naš Go¬
spod Jezus Kristus voljno grešnikom v roke dal,
in terpljenju križa podvergel. Kteri s teboj živi
in kraljuje i. t. d.

Na veliko saboto.

Poglavitna opravila tega dneva so : blago¬
slovljenje ognja; — blagoslovljenje velikonočne
sveče; — in blagoslovljenje kerstne vode.

Pri blagoslovi j enji ognja.

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom.

Molimo.  O Bog, bi si po svojem Sinu,
ki je vogeljni kamen, ogenj svoje svetlobe ver¬
nikom dodelil; tudi te novi ogenj, ki smo ga
M kamna izkresali, za naše prihodnje potrebe f
blagoslovi: in dodeli nam,  da bomo po teh
velikonočnih praznikih takč od nebeških želj
podžgani, da k večnim praznikom tvoje svet¬
losti dospeti zamoremo. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molimo.  Gospod Bog, vsegamogočni Oče,
neusahljiva luč,  in Stvarnik vseh luči; blago-

166

slovi f to luč, ki je od tebe posvečena in obla-
godarjena, ti, ki si ves svet razsvetil; da bomo
tudi mi od te luči užgani, in od ognja tvoje
svetlosti razsvetljeni. In kakor si razsvetil
Mojzesa, iz Egipta gredočega, razsyeti tudi
naša serca in počutke, da k večnemu življenju
in k večni luči priti zamoremo. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Molimo.  Sveti Gospod, vsegamogočni
Oče, večni Bog, stoj nam na strani, ko te ogenj
v tvojem imenu, in v imenu tvojega edinoroje-
nega Sina, Boga in Gospoda našega, Jezusa
Kristusa in sv. Duha blagoslovljamo; in brani
nas zoper ognjene pušice (peklenskega) sovraž¬
nika in razsveti nas z nebeško milostjo, kteri
živiš in kraljuješ z istim edinorojenim Sinom
in sv. Duhom, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Zdaj blagoslovi pet zern kadila, ki pet Kri¬
stusovih ran pomenijo, za velikonočno svečo, rekoč:

Kaj se razlije, prosimo, vsegamogočni Bo g,
črez to kadilo obilnost tvojega f blagoslova:
in ti, ki nevidno vse obnavljaš, prižgi to nočno
svečavo, da se ne le daritev, ki se je to noč
darovala, po skrivnostnem združenji tvoje luči
sveti; temveč da na vsakem kraji, kamorkoli
se bode kaj od tega posvečenega kadila pri'
neslo, premine hudoba hudičevega zalezovanja,

167

prebiva pa moč tvojega veličanstva. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Na to se dene od posvečenega oglja v ka¬
dilnico in mešnik poškropi trikrat ogenj in zerna,
rekoč: Poškropi me s hisopom i. t. d. in jih
trikrat pokadi. Diakon vzame visoki, trivogelni
svečnik; pri cerkvenih vratih se prižge s posve¬
čenim ognjem perva, v sredi cerkve droga in
pred altarjem tretja sveča; vselej diakon poklekne
in trikrat vedno višej poje: Luč Kristusova, in
drugi tudi pokleknivši odgovore: Bogu hvala.

Irt blagoslovljenji velikonočne sveče.

Diakon poje prelepi slavospev:

Naj se zdaj raduje nebeška angeljska truma;
naj se veselo obhajajo Božje skrivnosti: in pri
zmagi tolikega Kralja naj glasno zapoje tromba
zveličanja. Naj se veseli tudi zemlja, obsijana
s toliko svetlobo, in od luči večnega Kralja
razsvetljena naj spozna, da je zginila tema ve¬
soljnega sveta. Raduje naj se tudi mati sv.
cerkev, okinčana z žarki tolike svetlobe, in mo¬
gočni glasovi narodov naj se po tem svetišči
razlegafo. Zato vas prosim, preljubljeni bratje,
ki okoli stoječi čudežno lepoto te luči gledate,
da z menoj vred vsegamogočnega Boga za mi¬
lost prosite, da ker me je brez mojega zaslu-
ženja v število levitov povzdignil, mi tudi svojo
luč v serce vlije, da slavospev v čast veliko-

168

nočne sveče dostojno doveršim. Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, njegovem Sinu, kteri
ž njim živi in kraljuje v edinosti sv. Duha
Bog od vekomaj do vekomaj! R. Amen. V.
Gospod z vami. R. In s tvojim duhom. V.
Kvišku serca. R. Jih že imamo pri Gospodu.
Y. Dajmo hvalo Gospodu, našemu Bogu. R-
Spodobno je to in dolžnost je. Zares spodobno
in dolžnost je, da nevidnega Boga, vsemogoč¬
nega Očeta in njegovega edinorojenega Sina,
Gospoda našega Jezusa Kristusa, z vso vda¬
nostjo serca in duše in s petnim glasom ča¬
stimo. Kteri je za nas plačal Adamov dolg
večnemu Očetu, in je dolžno pismo pervega
greha izbrisal s svojo kervjo. To namreč so
velikonočni prazniki, ko se tisto pravo Jagnje
v smert daruje, s čigar kervjo se vrata verni¬
kov posvečujejo. To je noč, ko si nekdaj naše
očete, Izraelove otroke, iz Egipta izpeljal in
jim dal s suho nogo rudeče morje preiti. To
tedaj je ona noč, ki je temo grehov s svitiobo
ognjenega stebra pregnala. To je noč, ki po
vsem svetu v Kristusa verujoče posvetnih na¬
pak in grešne teme očisti, z milostjo napolni
in k svetosti pokliče. To je noč, ko je Kri¬
stus sterl smertne okove, in zmagovalno vstal
iz groba. Kič bi nam namreč rojstvo ne has-
nilo, ako bi se mu odrešenje ne pridružilo.
O čudežno ponižanje tvojega usmiljenja do nas 1

169

O neprecenljivi izkaz ljubezni: da bi hlapca
odkupil, dal si Sina! O zares potreben greh
Adama, ki je s smertjo Kristusovo izbrisan bil!
O srečno zadolženje, ki je takega ia tolikega
Odrešenika imeti zaslužilo! O zares blažena noč,
ki si edina vredna biia, vedeti čas in uro
Kristusovega vstajenja od mertvih! To je noč,
od ktere je pisano: „Noč se bo svetila kakor
den; in nočna svetloba bo moja sladkost. “
Blagoslov te noči preganja hudobije, iziniva
grehe, vračuje padlim nedolžnost in žalostnim
veselje ;  preganja svaje, rodi slogo in podverže
Svetne oblasti. (Diakon pritisne pet kadilnih zern
v podobi križa na velikonočno svečo.) k tej bla¬
ženi noči sprejmi tedaj, sveti Oče, večerno da¬
ritev tega kadila, ktero ti v slovesnem daro¬
vanji te od čebelic nanošene sveče skoz roke
svojih služabnikov sveta cerkev opravlja. Zdaj
tedaj čast te sveče poznamo, ktero žareči pla¬
men v Božjo Čast prižiga. (Tukaj prižge diakon
velikonočno svečo.) In te plamen, akoravno raz¬
deljen, se vendar zavolj posojene luči ne zmanjša.
Bedi ga namreč topeči se vosek, ki ga je v
hrano te žlahtne svetilnice rodovitna čebela pri¬
pravila. (Tukaj se prižgejo vse lampe po cerkvi.)
O blažena noč, ki je oropala Egipčane in obo¬
gatila Hebrejce! O noč, v kteri se z zemljo
nebesa sklenejo in Bog s človekom. Prosimo te
t°raj, o Gospod! da ta sveča, v čast tvojega

170

imena blagoslovljena, neusahljivo gori, temo se-
dajne noči preganja, in od tebe v žlahtno dišavo
sprejeta se nebeškim lučim pridruži. Njeno luč
naj še najde juternja zvezda goreti; tista juter-
nja zvezda, ki nikdar ne zahaja, ki se je iz
groba povzdignila in človeškemu rodu prepri-
jazno zasvetila. Prosimo tedaj, o Gospod! da
nam, tvojim služabnikom, vsemu duhovenstvu
in pobožnemu ljudstvu z našim svetim Očetom
J. z našim škofom J. in z našim presvetlem
cesarjem J. mirne čase dodeliš in nas v tem
velikonočnem veselji v svojem varstvu vodiš,
vladaš in ohraniš. Po istem Gospodu našem
i. t. d. Amen.

Pri blagoslovljenji kerstne vode.

Pred blagoslovom se bere 12 dolgih beril
iz starega testamenta, ki se vse nanašajo na pre-
rojenje grešnega človeka po sv. kerstu, in
čudovito moč sv. kersta, ki bo obličje zemlje
prenovila. V starodavni cerkvi so namreč verniki
noči pred velikimi prazniki v cerkvah zbrani
prebedeli  v molitvah, v petji psalmov in T
branji primernih beril iz sv. pisma; zato so te
noči po latinsko vigilije  imenovali, to je: p°"
nočna čuvanja (bilje). Med tem moli ti Jezusa
v Božjem grobu, premišljuj gnado sv. kersta, i®
ponovi kerstno obljubo.

Na poti h kerstnemu kamnu se p°j e .'
Ps. 41. Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi?

171

tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo
dušo žeja po močnem, živem Begu; tedaj bom
prišel in se prikazal pred Božjim obličjem ? —
Moje solze so moj kruh noč in den; ker mi
vsak den pravijo: kje je tvoj Bog?

Pri kerstnem kamnu: V. Gospod Z vami.
R. In s tvojim duhom.

Molimo.  Vsegamogočni večni Bog, ozri se
milostno na pobožnost svojega ljudstva, ki, ka¬
kor jelen hrepeni po studencu hladne vode
duhovnega prerojenja; in dodeli dobrotno, da
mu žeja njegove vere po skrivnosti sv. kersta
dušo in telo posveti. Po Gospodu našem. Amen.

Mešnik začne blagoslov, rekoč: V. Gospod
z vami. R. In s tvojim duhom.

Molimo.  Vsegamogočni večni Bog, bodi z
nami pri skrivnostih tvojega velikega usmilje-
Dja, bodi z nami pri zakramentih: in v pre-
rojenje norih ljudstev, ktere ti kerstni studenec
r odi, pošlji Duha posinovljenja, da kar naša
ponižna služba opravlja, po tvojem vpljivu
obilno moč doseže. Po Gospodu našem, Jezusu
Kristusu, svojem Sinu, kteri v edinosti sv. Duha
s  teboj živi in kraljuje Bog od vekomaj do
vekomaj. R. Amen. V. Gospod z vami. R. In
s tvojim duhom. V. Kvišku serca. R. Jih že
imamo pri Gospodu. V. Dajmo hvalo Gospodu,
svojemu Bogu. R. Spodobno je to in dolžnost
J 0 * Zares spodobne in dolžnost je, prav je in

172

dobro, da ti vselej in povsodi hvalo dajemo,
sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog.
Kteri z nevidno mogočnostjo svojim zakramen¬
tom čudovito moč deliš; in akoravno smo to¬
like skrivnosti opravljali nevredni, nas vendar,
ker si nam po svoji milosti k temu oblast dal,
ne zapustiš, ampak tudi do naših prošinj uho
svojega usmiljenja nagneš. O Bog, čigar Duh
se je že pri stvarjenji nad nami zibal, da je
natura vode že takrat moč posvečenja prejela;
o Bog, ki si hudobije grešnega sveta skoz vodo
izmil, ter že v vesoljnem potopu način prero-
jenja naznanil, da bi po skrivnosti enega in
istega elementa konec nastal pregreham in za¬
četek čednostim; ozri se, o Gospod, na obličje
svoje cerkve, in pomnoži v njej sad prerojenja,
ki z mogočnim zavetjem svoje milosti svojo
cerkev razveseljuješ, da studenec sv. kersta, ki
ga v prerojenje narodov po celem svetu odpi¬
raš, na povelje tvojega veličanstva po sv. Duhu
sprejme milost tvojega edinorojenega Sina. (Tukaj
vodo z roko razdeli v podobi križa v znamenje;
da kerstna voda moč očiščevanja sprejme le skoz
Kristusovo smert na križu.) Kteri naj to vodo,
ljudem v prerojenje pripravljeno, s primešanje®
svoje Božje moči stori rodovitno, da se p°
prejetem posvečenji, v novo stvar prerojen, nov
nebeški zarod iz globočine neomadežanega Bož¬
jega studenca povzdigne, in da vse, naj s0

173

tudi po spolu ali starosti razloženi, tvoja mi¬
lost, kakor duhovna mati, prerodi v eno de-
tinstvo. Na tvoje povelje, o Gospod, naj se
toraj od tod proč pobere vsak nečisti duh, in
naj vsa zlobnost hudičeve zvijače dalječ proč
odstopi. Tukaj naj nčma prostora nijedna so¬
vražna moč: ne da bi nas zapeljivo obdajala;
ne da bi nas na skrivnem zalezovala; ne da bi
nas z notranjim strupom okužila. (Tukaj se z
roko vode dotakne, v znamenje, da se Božja moč
z vodo sklepa.) Sveta in nedolžna bedi ta stvar,
prosta vseh sovražnih napadov in po odstopu vsega
zlega očiščena. Bodi studenec življenja, voda pre-
rojenja, vrelec očiščenja, da vsi v tej zveličavni
kopeli omiti, po moči sv. Duha milost popol¬
nega očiščevanja dosežejo. (Napravi tri križe črez
vodo, v znamenje, da se v imenu presvete Trojice
kerščuje.) V te namen te blagoslovim, ti stvar
vode, skoz Boga f živega, skoz Boga f pravega,
s koz Boga f svetega: skoz Boga, ki te je v
začetku z besedo ločil od suhe zemlje, čigar
Guh je nad teboj bival. (Tukaj z roko razlije
vode proti štirim krajem sveta v spomin na be¬
sede Kristusove: Pojdite po vsem svetu; učite
in  kerstite.) Ki je storil, da si v paradižu iz
studenca izvirala, in zapovedal, da si v štirih
rekah vso zemljo rosila. Ki te je grenko v
Puščavi storil za pitje prijetno, in te je žejnemu
ljudstvu iz skale izpeljal. Blagoslovim f te skoz

174

Jezusa Kristusa, njegovega ediuorojenega Sina,
Gospoda našega, ki te je v Kani Galilejski s
svojo močjo v veliki čudež spremenil v vino, ki
je z nogami po tebi hodil, ki je od Janeza v
Jordanu v tebi kerščen bil, ki je hotel, da si
s kervjo vred iz njegove strani pritekla, in ki
je učencem zapovedal, da bi verujoče v tebi
kerstili, rekoč: Pojdite, učite vse narode in ker-
stite jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha.
Ker tedaj te tvoje zapovedi dopolnujemo, nam
ti vsegamogočni Bog, usmiljen na strani stoj
in nas dobrotljivo navdihni. (Tukaj dihne tri¬
krat v podobi križa v vodo, v znamenje, da ka¬
kor pri kerstu voda truplo od zvunaj, tako sv.
Duh dušo od znotraj očiščuje.) Ti to navadno
vodo z lastnimi ustmi blagoslovi, da razun na-
turnega očiščevanja, ki ga pri umivanji truplu
deli, tudi za očiščevanje duše zmožna postane.
(Zdaj spušča velikonočno svečo trikrat vedno
bolj globoko v kerstno vodo, in trikrat vedno
bolj glasno zapoje :) Pridi v polni studenec moč
svetega Duha! (Dihne zopet trikrat v vodo, re¬
koč:) In dodeli vsej tej vodi moč prerojenja.
(Vzame svečo iz vode in nadaljuje.) Tukaj naj
se madeži vseh grehov izbrišejo; tukaj naj se
človeška natura, po tvoji podobi ustvarjena, in
k časti svojega začetka prenovljena; vseh prejš¬
njih nesnag očisti, da se vsak človek, ki 1®
zakrament prerojenja prejme, prerodi v novo

175

detinstvo prave nedolžnosti. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki bo prišel
sodit žive in mertve in svet skoz ogenj. Amen.

(Zdaj se vzame od blagoslovljene vode in se po¬
škropi verno ljudstvo po cerkvi: Mešnik pa vlije
v podobi križa sv. kerstno olje v vodo rekoč :)

Posvečen in rodoviten bodi te studenec po olji
zveličanja vsem, ki bodo iz njega prerojeni, v
Večno življenje. Amen. Enako vlije v kerstno
vodo sv. križme, rekoč: Vlitje križme Gospoda
našega Jezusa Kristusa in Tolažnika sv. Duha
naj se zgodi v imenu svete Trojice. Amen.
(Potem še enkrat križmo in sv. olje ob enem v
kerstno vodo vlije, rekoč:) Združenje križme
posvečenja in olja maziljenja in kerstne vode
naj se enako zgodi v imenu f Očeta, in f Sina
in svetega f Duba. Amen.

Duhovniki k velikemu altarju nazaj grede
pojejo v čast naših kerstnih patronov litanije vseh
Svetnikov, ktere pred altarjem na tleh ležč na¬
daljujejo in skončajo. Na to se bere sv. meša in
pervokrat zapoje Aleluja.

Za velikonočni čas.

Cerkveni velikonočni slavospev.

1. Kraljeva miza Jagnjeta, — Nam danes
Je pogernjena; — Prelepo belo oblečeni, —
Zapojmo Kristu hvalo vsi.

176

2. Svet križ je bil kervav altar, — Na
kterem je opravil dar: — S kervjo je grebe
nam izmil, — Življenje s smertjo nam dobil.

3. Kjer njega kri se poškropi, — Tam
angelj smerti moč zgubi: — Se morje vernim
razdeli, — Sovražnik pa se potopi.

4. Na križi Jagnje kervavi, •— Velikonoč
nam posveti; — Na altarji skrito zdaj živi, —
In dušno hrano nam deli.

5. Ti Jagnje si preblaženo — Peklenska
vrata zmagalo, — Pregrajo smerti zrušilo, —
Odperlo stezo nam v nebo!

6. Bandero vstajenja blišči — Nam na
nebeškem Sioni; — Častito v roki ga derži —
Presveti kralj večne časti!

7. Banica lepo se žari, — Po nebu petje
se glasi; — Veselo si odrešen svet — Obriše
britke solze spet.

8. Le pekel škriplje še z zobmi, — Ko
Krist v predpekel se spusti, — Da očakov
duše izpelja — Na kraj veselja večnega.

9. Zastonj ste grob pečatili — Vi Judje
in neverniki: — Glej, angelj kamen odvali;
— Na odpertem grobu Krist stoji!

10. Zadost je solz in plakanja, — Mert-
vaškega žalovanja: — Čuj! angelj glas je od
sebe dal, — Da Kristus je od smerti vstal!

177

11. Veselje rečno da terpi, — Ki ga ve-
likanoč deli: — O Kristus! milostno nam daj,
— Ti zvesto služiti vselaj.

12. Očetu, ki je Sina dal, — In Sinu,
ki je od smeiti vstal, — In svetfmu duhu, ka¬
kor zdaj, — Naj hvala hode vekomaj. Amen.

Pri svečanosti vstajenja Gospodovega.

Kedar mešnik sv. Rešnje telo iz Božjega
groba vzdigne, trikrat vedno više zapoje: Aleluja.
Ko po končani procesiji sv. Režnje telo na altar
postavi, moli:

V. Gospod je iz groba vstal. Aleluja. R.
Ki je za nas visel na križi. Aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si to presveto noč s
častjo Gospodovega vstajenja razsvetli: ohrani
v  novem zarodu tvoje družine ji danega duha
posinovljenja, da na telesi in duši prenovljeni,
ti čisto službo opravljamo. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Mešnik zapoje „Te Deum laudamus , po
končani pesmi moli:

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom.

Molimo.  O Bog, ki si denešnji den skoz
sy °jega edinorojenega Sina po premagani smerti
iTata večnosti odperl: dodeli, da svoje dobre
s kkpe, ki nam jih je tvoja milost vdihnila, s
ty °jo pomočjo tudi v djanji izpeljemo. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Nebeška hrana, II. 12

178

V. Gospod z vami. R. In s tvojim duhom.
V. Poveličujmo Gospoda. Aleluja, aleluja.
R. Bogu hvala. Aleluja, aleluja.

Pri blagoslovljenji velikonočnih jedil.

Pri blagoslovljenji mesa. *

V. Naša pomoč j je v imenu Gospodovem.
R. Ki je stvaril nebo in zemljo. Y. Gospod
z vami. R. In s tvojim duhom. **

Molimo.  O Bog, ki si po svojem služab¬
niku Mojzesu pri izhodu tvojega ljudstva iz
Egipta jagnje zaklati ukazal, in v predpodobo
Gospoda našega Jezusa Kristusa hišne podboje
s kervjo jagnjetovo namazati zapovedal: blago¬
slovi f in posveti f to stvar mesa, ki jo mi,
tvoji služabniki, v tvojo čast zaužiti želimo,
skoz vstajenje istega Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, kteri s teboj živi in kraljuje od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Pri blagoslovljenji jajic. ***

V. Naša pomoč i. t. d.

Molimo.  Prosimo, o Gospod, naj pri^ e
milost tvojega f blagoslova črez to stvar jajic,

* Meso pomeni velikonočno Jagnje, Jezusa Kristusa.

** Tako se vsak  blagoslov začne. Po molitvi se M®'
goslovljena stvar vselej  trikrat poškropi, in kedar se
slovesno blagoslovlja, tudi trikrat pokadi.

*** Jajce je podoba novega življenja, ki nam ga je Jezus
v svojem vstajenji pridobil.

179

da postane zdrava jed tvojim vernikom, ki jo
bodo tebi v zahvalo uživali, zavoljo vstajenja
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, kteri s teboj
živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri blagoslorljenji krulia. *

V. Naša pomoč i. t. d.

Molimo.  Gospod Jezus Kristus, kruh an-
geljski, živi kruh večnega življenja, blagoslovi
f milostno te kruh, kakor si blagoslovil pet
kruhov v puščavi, da vsi, ki ga bodo zauživali,
po njem zdravje na duši in telesi dosežejo. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Pri procesijah križevega tjedna in na sv. Marka
člen.

Pred procesijo se navadno moli 43. psalm, v
kterem se David spominja, kako je Bog nekdaj iz¬
moljenemu ljudstvu čudovito pomagal; kako ga
l e  pa zdaj sovražnikom v roke dal, in v tej hudi
stiski prosi Boga za pomoč.

Psalm  43.

Ant.  Vstani Gospod! pomagaj nam,  in
re -d nas zavolj svojega imena.

Bog! s svojimi ušesi smo slišali; naši
očetje so nam oznanovali čudo, ki si ga storil
n J''h dni in v nekdanjem času.

* V podobi kruha nam daje Jezus zavživati svoje meso.

12 *

180

Tvoja roka je narode razkropila in si
nje (naše očete) vselil; pokoril si ljudstva in
si jih izgnal.

Niso namreč s svojim mečem dežele v last
dobili, in njih rama jim ni pomagala; ampak
tvoja desnica in tvoja rama in luč tvojega ob¬
ličja; ker si imel nad njimi dopadenje.

Ti sam si moj kralj in moj Bog, ki uka¬
zuješ pomoč Jakobu.

Po tebi z (močnim) rogom razmetujemo
(sovražnike); in v tvojem imenu zaničujemo
nje, ki se zoper nas vzdigujejo.

Zakaj ne zanašam se na svoj lok, in moj
meč ne bo mene otel.

Temveč ti nam pomagaš zmed njih, ki
nas stiskajo; in osramotuješ nje, ki nas čertijo.

Y Bogu se bomo hvalili ves den, in tvoje
ime bomo slavili vekomaj.

Zdaj pa si nas zavergel in osramotel; in
nisi hodil z našo vojsko.

Obernil si nas, ko smo bili svojim so¬
vražnikom za herbtom; in oni, ki so nas čer-
teli, so (med nami) ropali za se.

Dal si nas, kakor ovce v jed, in med na¬
rode si nas razškropil.

Prodal si svoje ljudstvo brez cene; in pr 1
njih prodajanji jih ni bilo veliko.

Dal si nas v sramoto našim sosedom; v za¬
smehovanje in zaničevanje njim, ki so okoli nas.

181

Dal si nas narodom v pregovor; z gla¬
vami se maja (črez nas) med ljudstvi.

Ves den je pred menoj moje zasramovanje,
in sramota mojega obraza me pokriva.

Ker moram poslušati očitovalca in oprav¬
ljivca, in gledati sovražnika in preganjalca.

Vse to nas je zadelo, in te vendar nismo
pozabili, in nismo nezvesto ravnali nad tvojo
zavezo.

Naše serce se mi ni umaknilo nazaj (od
tebe); da si ravno si naše steze zavernil od
svojega pota.

Zakaj ponižal si nas na kraji nadloga, in
smertna senca nas je pokrivala.

Ako bi bili pozabili imena svojega Boga,
’ a  ako bi bili svoje roke iztegali proti tu¬
jemu Bogu.

Bi mar Bog tega ne zagledal? on nam-
re <! pozna, kar je skrito v sercu.

Kajti zavolj tebe smo v smertni nevarno¬
sti ves den; smo kakor ovce za klanje (pri¬
pravljene).

Vstani, zakaj spiš, o G-ospod? vstani, in
rie  zaverzi nas vekomaj!

Zakaj proč obračaš svoj obraz; pozabljaš
naše revščine in naše stiske?

Kajti ponižana v prali je naša duša; k
ieni  potlačeno naše telo.

182

Vstani Gospod! pomagaj nam; in reši nas
zavolj svojega imena.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Vstani Gospod! pomagaj nam; in
reši nas zavolj svojega imena.

Potem se začne procesija, pri kteri se mo¬
lijo litanije vseh svetnikov.

jSTa praznik vnebohoda
Gospodovega.

Cerkveni slavospev.

(Pri večernicah.)

1. Začetnik izveličanja, — Veselje našega
serca, — 0 Jezus, naš Odrešenik — in čistih
sere ti ljubljenik!

2. Kako velika je bila — Ljubezen tvo¬
jega serca %  — Da v smert za nas nedolžen
greš, — Življenja vrata nam odpreš.

3. Predereš pekla temno noč; — Zdrobi
verige tvoja moč: — Jetnike davne osvobodiš,

— V nebeški pelješ paradiž.

4. Naj nagne tvoja milost se — Do naše
tudi revščine, — In enkrat gledati nam daj

— Obličja tvoj’ga sveti raj.

5. O bodi pot in vodja naš, — Ki edini
pravo stezo znaš; — Na poti bodi tolažnik?

— Po smerti pa naš povračnik!

183

(Pri juternicah.)

6. O Bog in kralj večne časti! — Ki te
vesoljni svet slavi; — Smert zmagana se ukla¬
nja ti, — Gospodstvo svoje izroči.

7. Na oblaku svetlem se peljaš, — Gre¬
doč nam blagoslov še daš; — Nad zvezdami
tvoj tron stoji, — Od vekomaj pripravljen ti.

8. Zdaj trojni tebe svet časti: — Nebo
se v tebi veseli, — Zemlja ti glasno hvalo da,

— Pekel pred teboj trepeta.

9. Se angelji radujejo, — Ko silni čudež
gledajo: — Meso greši, meso terpi, — Se v
mesu večni Bog časti.

10. O Kriste, tebe ljubimo! — O Kriste,
tebe iščemo! —- Spred nas naj grešni svet
beži, —- Ljubezni naše vreden ni.

11. Zatč te serčno prosimo: •— Odvzemi
greha butaro, — In kviško vzdigni nam serce,

— Nebeške vdihni mu želje.

12. Da kadar prideš sodni dan — Od
Božjih angeljev obdan, — Za kazen res zaslu¬
ženo — Nam verneš krono zgubljeno. v

13. Na slavni den vnebohoda, — Častimo
glasno Jezusa, — Z Očetom preslavljujmo ga

— In s svetim Duhom vekoma. Amen.

Ant.  O Kralj časti in Gospod moči! ki
so denes zmagovalno nad vsa nebesa vzdiguješ,
119  zapusti nas sirot; temveč izlij črez nas
0( 1 Očeta obljubljenega Duha resnice. Aleluja.

184

V. Gospod v nebesih. Aleluja. R. Je pri¬
pravil svoj sedež. Aleluja.

Molimo.  Vsegamogočni Bog! ter veru¬
jemo, da je tvoj edinorojeni Sin. naš Zveličar,
denešoji den v nebesa šel: te prosimo, dodeli
nam,  da tudi mi v duhu že v nebesih prebi¬
vamo. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Za binkoštni čas.

O binkoštnili praznikih opravljaj
pobožnosti v čast sv. Duha, kakor jih najdeš v
I. delu za „sredo“  odločene.

IFSTa praznik sv. JRešnjega
telesa.

V tej osmini opravljaj pobožnosti, kakor jih
najdeš v I. delu za „č e t e r t e k“ namenjene.

Pri procesiji s sv. Rešnjim telesom.

Kedar se sv. Rešnje telo v cerkvi vzdiguj
se zapoje pesem : „V si ieziki povzdignite'
(I. del str. 202.)

I. E v a n g e 1 j.

Diakon pred vsakim evangeljem moli: Očisti
moje serce in moje ustnice, vsegamogočni Bog •
ki si ustnice preroka Izaija z gorečim oglj eIfl

185

očistil: takč me očisti s svojo nezasluženo mi¬
lostjo, da tvoj sv. evangelj vredno oznanovati
zamorem. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
— V. Blagoslovi me, o Gospod. B. Gospod
bodi v mojem serci in v mojih ustih, da vredno
m spodobno oznanujem njegov evangelj. Amen.

Zdaj se bere začetek sv. evangelj a
po sv. Matevžu;  bukve rodu Kristusovega,
to je, cela versta očakov od Abrahama do sv.
Jožefa, moža Marijinega, od ktere je bil rojen
Jezus, ki je imenovan Kristus. — Ti se za¬
hvali Jezusu, da je za tebe, človek postal,
terpel, umeri in ti svoje telo za brano dal.
Moli njegovo človeštvo v sv. zakramentu. —

Mešnik poljubi vsakokrat sv. evangelj, rekoč:

^ • Po besedah sv. evangelja nam odpusti Bog
naše grehe. B. Hvala bodi tebi, o Kristus.

Mešnik glasno moli: Po besedah sv. evan-
§ e lja in po zasluženji in priprošnji sv. apo-
steljna in evangelista Matevža natn odpusti, o
Gospod., vse naše grebe in hudobije. Amen.

"V • Od treska in hudega vremena. B. Beši
nas j o Gospod!

A. Gospod usliši mojo molitev. B. In
ln °je vpitje naj k tebi pride.

V. Gospod bodi z vami. B. In s tvojim

duhom.

186


Molimo. Od verni od svoje hiše, prosimo,
o Gospod! vse duhovne zlege, in naj se ji
ne bliža nesreča hudega vremena. Po Kristusa,
Gospodu našem. Amen.

Mešnik da sv. blagoslov in glasno moli:
Z nebeškim blagoslovom naj bode blagoslovljen,
obvarovan in ohranjen te kraj in vsi, ki v
njem prebivajo, tudi polja in zemeljski pridelki,
v imenu Očeta f in Sina j in sv. f Duha. Amen.

II. E v a n g e 1 j.

Bere se začetek sv. evangelja po
sv. Marku.  Sv. Joanez Kerstnik kliče v pu¬
ščavi : Pripravite pot Gospodovo, poravnajte pot
Gospodovo, poravnajte njegove steze. Veliko
ljudi pride k njemu, kteri svoje grehe obžalujejo
in prejmejo od njega kerst pokore; kajti on
pravi: Jaz vas kerščujem z vodo, kteri pa za
menoj pride, vas bo kerstil s sv. Duhom. •—'
Obudi tudi ti kesanje črez svoje grehe, in prosi
Jezusa za duha prave pokore.

Po evangelji mešnik moli: Po besedah SV*
evangelija, in po zasluženji in priprošnji sv.
evangelista Marka nam odpusti, o Gospod! vse
naše grehe in hudobije. Amen.

V. Od kuge, lakote in vojske. R. R 6! =®
nas, o Gospod.

187

V. Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

Molimo.  Blagoslovi, vsegamogočni Bog!
te kraj, da prebiva v njem zdravje, čistost, zmaga,
moč, ponižnost, dobrotljivost in pohlevnost, iz¬
polnjevanje Božjih zapovedi in hvaležnost do
Boga Očeta, Sina in sv. Buha: in te blagoslov naj
ostane nad tem krajem in nad vsemi, ki v njem
prebivajo, zdaj in vse večne čase. Amen.

Blagoslov se da, kakor pri pervem evangelji.

III. E v a n g e 1 j.

Bere se začetek sv. evangelja po
sv. Lukežu.  Angel j oznani Cahariju, da bo
prejel sina, ki bo velik pred Gospodom in napol¬
njen s sv. Buhom, in bo veliko Izraelovih sinov
preobernil k Bogu. V duhu in v moči preroka
Elija bo prišel pred Kristusom, da Ijudstvo-
skoz resnično pokoro nanj pripravi. —■ Ti se
zahvali Bogu, da živiš v času, ko je že Jezus
Prišel na svet; da si v pravi veri kerščen in
izrejen. Obudi gorečo željo, se z Jezusom skle¬
ci in vedno ž njim sklenjen ostati.

Po evangelji mešnik moli : Po besedah SV.
e vaage!ja in po zasluženji in priprošnji sv.
e vangelista Lukeža nam odpusti, o Gospod!
Vse  naše grehe in hudobije. Amen.

V. Od nagle, neprevidene in večne smerti.
K. Keši nas, o Gospod!

V. Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

Molimo.  Tsegamogočni, večni Bog! ki si
po vseli krajih svojega gospodarstva pričujoč
in svojo moč razodevaš; usliši naše prošnje in
varuj te kraj, ki si ga ti vstvaril, da mu ni¬
kdar nijena sovražna zloba ne škoduje, ampak
da se ti tukaj s pomočjo sv. Duha vedno čista
in dopadljiva služba s pobožnim sercem opravlja.
Prosimo, o Gospod! obišči te kraj in vse za¬
lezovanje sovražnikovo dalječ proč od njega od-
ženi, in tvoji sveti angelji naj tukaj prebivajo,
naš kraj v miru varujejo in tvoj sv. blagoslov
naj vedno nad nami ostane. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Blagoslov se da, kakor pri pervem evangelji*

IY. Eva n g el j.

Bere se začetek sv. evangelja
po sv. Joanezu,  kakor se navadno bere na
koncu sv. meše (glej I. del str. 100). V njem
se popisuje, da je Jezus Božji Sin, Bog od
Boga, luč od luči, od vekomaj iz Očeta rojen;
in da je Beseda meso postala in med nami
prebivala. — Ponižaj se tudi ti globoko pr ed
Jezusom; spoznaj ga veselo za svojega Bog a

1B9

in moli pobožno njegovo Božanstvo v presvetem
zakramentu.

Po evangelji mešnik moli: Po besedah SV.
evangelja in po zasluženji in priprošnji sv.
aposteljna in evangelista Joaneza nam odpusti,
o Gospod! vse naše grehe in hudobije. Amen.

V. Od vsega hudega. E. Eeši nas, o
Gospod!

V. Gospod usliši mojo molitev itd.

Molimo.  Z nebeškim blagoslovom naj
bode blagoslovljen, obvarovan in ohranjen te kraj
in vsi, ki v njem prebivajo, tudi polja in ze¬
meljski pridelki, v imenu Očeta, Sina in sv.
Duha. Amen.

Molimo.  Vsegamogočni, večni Bog! ki
daješ hrano vsem stvarem; ki nebo pregrinjaš z
oblaki in zemlji dež pripravljaš, in vrata nebes
odpiraš; ki severja iz zraka preženeš in v svoji
moči juga pripelješ; ki planine z njih verhov
rosiš, ia s sadom svojih del nasituješ zemljo;
bi si angelju prepovedal, zemlji, morju in dre¬
vesom škodovati: prizanesi boječim, in usmili
se  prosečih. Tebe namreč, o Gospod, ponižno
Prosimo: naj dalječ od nas odstopi groženje
viharjev, nesreča nevihte, hrumenje toče, tra¬
janje strele, in vtihnejo naj vsi sovražni na-
P a di, naj se utolaži grozeče gromenje, škodljivo
drevje in vetrovno tulenje; in moč tvoje des-

190

niče naj uniči vse viharje in zračne nevihte.
Prosimo, o Gospod! naj pride črez nas sveti
Duh, da, ko so premagane vse moči sovražnih
oblasti, angeljska roka zemeljske pridelke va¬
ruje; in ko se je zavleklo protenje oblakov,
nam žuganje hude ure le v to služi, da te še
bolj glasno hvalimo in še z večo pobožnostjo
molimo. Ki živiš in kraljuješ Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

Mešnik da štirikrat blagoslov proti štirim
krajem sveta, rekoč:

Proti jutru: Y. Od treska f in hudega
vremena. E. Eeši nas, o Gospod!

Proti poldnevu: V. Od kuge, lakote f ia
vojske. E. Eeši nas, o Gospod!

Proti večeru: Y. Od nagle, neprevidene f
in večne smerti. E. Eeši nas, o Gospod!

Proti polnoči: Y. Od vsega f hudega. E-

Eeši nas, o Gospod!

Pri navadnih nedeljskih procesijah se da pa
le enkrat blagoslov, takd, kakor pri pervem
evangelji.

Kedar se pride nazaj v cerkev, mešnik pred
altarjem moli:

Y. Kruh z nebes si jim dodelil. Aleluja-

E. Kteri vso sladkost v sebi ima-. Aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si nam v prečudežne®
zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil!
dodeli prosimo, da svete skrivnosti tvojega te¬
lesa in tvoje kervi tako častimo, da sad tvojega

191

odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in
kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Na to da mesnih še enkrat spred altarja sv,
blagoslov. — Pri nedeljskih procesijah pa se te
blagoslov opusti s spredej stoječo molitevjo vred.

Ob praznikih Matere Božje

in

Božjih, svetnikov

moli in premišljuj molitve, kakor jih najdeš v
pervem delu ,,nebeške hrane* pri pobožnostih
torka in sabote  zaznamovane.

Kar posebej Marijine praznike in
godove  zadeva, imajo Slovenci tudi v drugih
knjigah še dokaj lepih pesem in molitev. Le
one Marijine pobožnosti še nemajo, in sicer
ravno tiste, ktero cerkev najbolj slavi, m mo¬
rebiti tudi Marija najbolj ceni, in to so: dnev¬
nice v čast preblažene de vice  Mar  i je,
k te re je sama sv. cerkev iz sv. pisma in iz
spisov Božjih svetnikov posnela, in ktere se v
tolikih možkib in ženskih kloštrih brez nehanja
in den prepevajo in molijo. Zato je „družba
Mohora* rada dovolila, da se Marijine

192

dnevnice v „ nebeško hrano* povzamejo, naj bi
jih tudi verni Slovenci zanaprej v svojem je¬
ziku molili in ž njimi Marijo slavili. — Razun
tega jih je veliko med nami, možkih in žen¬
skih, ki so zapisani v tretji red sv. Frančiška
ali v bratovščino karmelitarskega škapuliija.
Pri obeh društvih so prav za prav Marijine
dnevnice predpisane kakor vsakdanja bratovska
molitev; in le njim, kteri teh dnevnic moliti
ne morejo, se mesto njih s cerkvenim dovolje¬
njem druge molitve naložiti smejo. Zanaprej
bodo vsi ti društveniki, če že ne vsaki den, pa
vendar kedar jim bodo okoliščine dopuščale,
posebno po nedeljah in praznikih lehko dnev¬
nice molili, in tako društveno dolžnost popolno
opravili, in za svojo dušo še več spodbuje,
tolažbe in duhovnih zakladov pridobili. — Ver h
tega verni Slovenci kaj radi na Marijine božje
poti romajo, na kterih se dostikrat po več dni
pomudijo. Tudi za take prilike se bodo kaj
.lepo vdale Marijine dnevnice. Vsaj so tudi verni
Izraelci, kedar so po zapovedi v Jeruzalemski
tempelj na božjo pot hodili, med potom svete
psalme prepevali in molili, kterih mnogo je bilo
od kralja Davida posebno za te prilike zloženih.

193

Morebiti ne bo vsak ročno vsega umel,
kar bo v dnevnicah bral; vendar naj si bo za¬
stran tega brez skerbi! Sv. Duh ga bo sam
učil in mu globoki in skrivnostni pomen dalje
bolj razodeval, večkrat ko bo dnevnice po¬
božno opravljal. Tudi bodo dušni pastirji go¬
tovo radi vsakemu pojasnili, kar mu utegne
biti nerazumljivega. Enako bodo tudi radi vsa¬
kega podučili, kako se ob raznih letnih časih
ene in druge molitve spreminjajo in sestav¬
ljajo. Ni namreč prostora, tukaj vse to na¬
dalje razpeljevati; le najbolj potrebno bodi še
ob kratkem opomnjeno.

Mi začnemo den s polnočjo in štejemo
are enega dneva od polnoči do polnoči. Izraelci
Pa so svoj den začeli z večernim mrakom (po
našem nekako ob 6. na večer), ter so šteli od
zvečer do 6. zjutraj 12 ponočnih, in od 6.
zjutraj do 6. zvečer 12 dnevnih ur. Pri tej na¬
vadi je ostala tudi sv. kat. cerkev, ktera šteje
s voje cerkvene dneve tudi od večernic do ve¬
trnic; tako n. pr. nedeljo začnemo z večer-
uicami v saboto in jo sklenemo z večernicami v
nedeljo. — Sedemkrat na den pa je molil kralj
Itavid, kakor priča v svojem 118. psalmu, in

Nebeška brana. II. 13

194

ta šega, sedemkrat na den moliti, je sveta po¬
stala v starem testamentu in je sveta ostala
tudi v novem testamentu; kajti tudi naša sv.
cerkev svojim duhovnikom in redovnikom ve¬
leva, da sedemkrat na den molijo. Zato imajo
cerkvene dnevnice sedem molitevskih  ur.
Nekdaj so se molile o polnoči juternice in
hvalnice  (v nekaterih kloštrih se to še zdaj
natanjčao godi); — ob 6. zjutraj (to je bila,
kakor smo že rekli, pri Izraelcih perva dnevna
ura) se je molila perva  ura; —oh 9 . tretja
ura, — oh 12. (to je, o poldne) šesta  ura;
— ob 3. popoldne deveta  ura; — oh 6.
zvečer večernice,  in preden se je k počitku
šlo, sklepnice.  Zdaj se je to toliko polajšalo,
da se molijo večernice in sklepnice popoldne,

'— vse druge ure pa predpoldnem. Kdor nema
v jutro časa za vse te molitve, sme že na
večer juternice in hvalnice za drugi den opra¬
viti. — Sicer so pa dnevnice za one, ki so
jih dolžni moliti, tudi veljavne, ako jih le od
polnoči do polnoči o kteremkoli že času opravijo*
O da hi prišel kedaj čas, da bi verni
Slovenci, ki tako radi pojejo, prepevali ""
pervim kristjanom enako — tudiH a '

195

vidove psalme! Psalmski napevi niso težki;
pevci in pevke ki se jih lehko od svojih duš-
aih pastirjev naučili. Zato smo v sredi posamez¬
nih verst postavili zvezdico,  da se ve , kje
prenehati, ako jih več skupaj moli ali poje.

Naj se še dostavi, da so papež Pij Y. dne
11. marca 1571 dovolili 50 dni odpustka za
vsakokrat, kedarkoli se Marijine dnevnice molijo.

blažene Device Marije.

(Med letom.)

Večernice.

Češčena Marija ....

V.  O Bog! pridi mi f na pomoč. (Tukaj
se pokrižaj.)

A. O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja. (Odseptua-
gesime do velike sabote pa utihne aleluja, iu se
pristavi: Hvala ti hodi, o Gospod, kralj večne častil)
1. Antifona.  * Kedar je kralj na svojem
sedeži,* dajo moje cvetlice prijetno dišavo.

* Antifona je gerška beseda in pomeni kratko molitvico,
ki se moli pred in po vsakem psalmu. Pred psalmom,
se moli navadno le začetek (n. pr. do zvezdice), po
psalmu pa cela antifona.

13 *

196

Psalm 109.

Gospod je rekel mojemu Gospodu: * Ysedi
se na mojo desnico.

Dokler ne denem tvojih sovražnikov * v
podnožje tvojih nog.

Palico tvoje moči ho stegnil Gospod iz
Siona: * Gospoduj v sredi svojih sovražnikov.

S teboj je gospodstvo ob dnevu tvoje moči
v svetlobi svetnikov; * iz sebe sem te rodil pred
zgodnjo denico.

Prisegel je Gospod in ne bode se kesal:*
Ti si Duhoven po Melhizedekovem redu.

Gospod na tvoji desnici * bo poterl kralje
na den svoje jeze.

Sodil bo narode , dopolnil pogin, * raz¬
drobil glave mnogih v deželi.

Iz potoka bo pil na poti; * zato bo vi¬
soko povzdignil glavo.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Kedar je kralj i. t. d.

2. Ant.  Njegova levica je pod mojo glavo,*
in njegova desnica me objema.

Psalm  112.

Hvalite služabniki Gospoda; * hvalite i® 6
Gospodovo.

Bodi hvaljeno Gospodovo ime * od zdaj
in na vekomaj.

197

Od sonlčnega vzhoda do zahoda * bodi hva¬
ljeno Gospodovo ime.

Povišan črez vse narode je Gospod, * in
črez nebesa njegovo veličanstvo.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu, ki
prebiva na višavi ? * In gleda na nizko v ne¬
besih in na zemlji?

Ki iz praha vzdigne ubogega * in potegne
iz blata reveža.

Da ga postavi med pervake, * — med per-
vake svojega ljudstva.

Ki daje, da prebiva nerodovitna v hiši,*
kakor vesela mati otrok.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Njegova levica i. t. d.

3. Ant.  Začernela sem, vendar čedna; *
2ato me je ljubil kralj in me peljal v svoj
hram.

Psalm  121.

Veselim se tega, kar mi pravijo: * V Go¬
spodovo hišo pojdemo.

Naše noge so stale * v tvojih preddvorih,
0  Jeruzalem.

Jeruzalem, kije  zidan kakor mesto, *
^gar delež imajo vsi poprek.

Tje gori namreč hodijo rodovi, rodovi Go¬
spodovi ; * postava je za Izrael, da hvalijo ime
Gospodovo.

Kajti ondi stojijo stoli za sodbo * in pre¬
stoli črez hišo Davida.

Prosite, kar služi Jeruzalemu v mir; * in
obilnost bodi njim, ki tebe ljubijo.

Mir bodi v tvoji terdnjavi, * in obilnost
v tvojih stolpih.

Zavoljo svojih bratov in svojih bližnjih *
rečem: Mir ti bodi!

Zavoljo hiše Gospoda , našega Boga, *
iščem, kar dobro je za te.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Začernela sem i. t. d.

4. Ant.  Zima je že minula, * dež je
jenjal in prešel; vstani moja prijateljica, in
pridi!

Psalm  126.

Ako Gospod hiše ne zida , * se trudijo
zastonj, kteri jo zidajo.

Ako Gospod ne varuje mesta, * bedi za¬
stonj, kdor nad njim čuje.

Zastonj vstajate pred svitom; * vstajate,
ko ste se (komaj) vsedli, da bi jedli kruh
britkosti.

A tem, ko svojim ljubljencem daje spanje.
' s  Glej delež Gospodov so otroci in plačilo sad
telesni.

Kakor pušice v roki junaka, * tako so
otroci pregnanih.

199

Blagor možu, kteremu so želje po njih
izpolnjene; * on ne bo osramoten, kedar se s svo-
jimi sovražniki pravda pri vratih.

Čast bodi Očetu L t. d.

Ant.  Zima je že minula i. t. d.

5. Ant.  Zala si in sladka * v svoji ra¬
dosti, sveta Božja Porodnica!

Psalm  147.

Hvali, Jeruzalem, Gospoda; * hvali, Sion,
svojega Boga.

Ker je poterdil zapahe tvojih vrat; * tvoje
otroke v tebi blagoslovil.

Mir ti je dal od vseh strani; * in te na-
situje s pšenično maščobo.

On pošlje svoje povelje na zemljo; *
hitro teče njegova beseda.

On vsipa sneg, kakor volno; * raztresa
slano, kakor prah.

Meče svojo točo, kakor drobtine; * pred
njegovim mrazom kdo bo obstal?

Pošlje (zopet) svoje povelje in jo raztopi;
njegova sapa zapiše in vode tečejo.

On oznanuje svojo besedo Jakobu, * svoje
postave in pravice Izraelu.

Tako ni storil vsem narodom,* in jim m
oznanil svojih pravic.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Zala si in sladka i. t. d.

200

Branje. Sirah. 24.

Y začetku in pred časom sem bila vstvar-
jena, in na vekomaj ne bom nehala biti, in v
svetem prebivališči sem pred njim služila. E.
Bogu bodi hvala.

Pesem.

Zdrava morska zvezda,

Božja Mati zlata,

In Devica vedna,

Nebes srečna vrata.

V ustih Gabriela
Klicana si „zdrava;“

Mir nam daj! Za Evo
Ti si mati prava.

Krive zvez odreši,

Slepim daj svetlobo,

Dobro vse nam prosi,

Ženi proč hudobo.

Zvoljena Devica,

Zmed vseh najbolj mila!

Nas nedolžne, čiste,

Mile boš storila.

Skazi se nam mater!

Prošnje skoz te jemlji
On, ki zavolj nas je
Bil tvoj sin na zemlji.

Daj življenje sveto,

'Varno pot dodeli,

Jezusa da večno
Gledamo veseli.

201

Bodi čast Očetu,

Hvala Sinu taka,

In svetemu Duhu:

Vsem trem čast enaka. Amen.

F. Milost je razlita na tvojih ustih.

iž. Zato te je blagoslovil Bog na vekomaj.

Hvalnica. Luk. 1.

Ant.  Blažena mati * in Devica brezma¬
dežna, sveta preslavna Kraljica, prosi za nas
pri Gospodu.

Moja duša * poveličuje Gospoda.

In moj duh se veseli v Bogu, * mojem

Zveličarju.

Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle: *
zakaj glej! odsihmal me bodo srečno imenovali
Vs i narodi.

Zakaj velike reči mi je storil on, ki je
ffi ogočen, * in čigar ime je sveto.

In njegovo usmiljenje je od roda do roda *
fljim, kteri se ga bojijo.

! Moč je skazal s svojo roko, * in raz¬
kropil je napuhnjene v mislih njih serca.

Mogočne je s sedeža vergel, * in povzdignil
ponižne.

Lačne je z dobrim napolnil, * bogate pa
prazne odpravil.

202

Sprejel je Izraela, svojega hlapca, * in
se spomnil svojega usmiljenja.

Kakor je obljubil našim očetom, * Abra¬
hamu in njegovemu zarodu na vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Blažena Mati i. t. d.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison,

F. Gospod, usliši mojo molitev.

B.  In moje vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

Dodeli nam, tvojim služabnikom, te pro¬
simo, Gospod Bog, da se vednega zdravja na
duši in na telesi veselimo, in da bodemo po
častiti priprošnji blažene Marije, vselej Device,
od pričujoče žalosti rešeni in večnega veselja
deležni. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Spomin svetnikov.

Ant.  Ysi Božji svetniki prosite za naše in
vseh ljudi zveličanje.

V.  Veselite se v Gospodu, in radujte se,
vi pravični.

B.  In pojte slavo vsi, ki ste ravnega serca.

Molitev.

Varuj, o Gospod, svoje ljudstvo, in ker
v priprošnjo sv. apostolov Petra in Pavla in

203

vseh apostolov zaupa, ga v vedni obrambi
obrani.

Prosimo, o Gospod, naj nam vsi tvoji
svetniki povsod na pomoč pridejo, da ker njih
zaslužen je častimo , tudi njib priprošnjo obču¬
timo. Dodeli mir našim dnem in odvračaj od tvoje
cerkve vsako hudobo. Yodi varno po stezi tvo¬
jega zveličanja naše in vseh tvojih služabnikov
stopinje, djanja in misli. Poverni našim do¬
brotnikom večne dobrote in vsem pokojnim ver¬
nim dušam večni pokoj podeli. Po Gospodu
našem , Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V.  Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

V.  Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

bvala.

V.  In vernih duše naj po milosti Božji v
miru počivajo. Amen.

Sklepnice.

Ceščena Marija i. t. d.

V.  Spreoberni nas, o Bog, Zveličar naš.

B.  In svojo jezo od nas odverni.

F. O Bog! pridi mi f na pomoč.

B.  O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja. (Ali: Hvala
ti bodi, o Gospod, kralj večne časti!)

204

Psalm 128.

Velikokrat so me stiskali od moje mla¬
dosti sem, * — reci zdaj Izrael:

Velikokrat so me stiskali od moje mla¬
dosti sem; * in vendar mi niso kaj mogli.

Na herbtu so mi kovali grešniki; * dolgo
so uganjali svojo hudobijo.

Gospod pravični pa je poterl zatiluike
grešnikov; * osramoteni bodo in nazaj pah¬
njeni vsi, ki sovražijo Sion.

Postali bodo kakor trava na strehi; *
ktera, preden se izdere, usahne.

S ktero si ne napolni roke, kdor žanje,
* in ne naročja, kdor snope veže.

In ki memo gredč, ne rečejo: »Gospodov
blagoslov bodi z vami: * blagoslovimo vas v
imenu Gospodovem.*

čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  129.

Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! *
— Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas m#
molitve.

Gospod, ako boš na grehe gledal, * kdo
bo obstal, o Gospod?

Toda pri tebi je sprava, * in zavolj tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

205

Moja duša se zanaša na njegovo besedo; *
moja duša upa v Gospoda.

Od juternje straže do noči * naj upa
Izrael v Gospodu.

Ker pri Gospodu je usmiljenje, * in pri
njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael * vseh njegovih hudobij.

čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  130.

Gospod, moje serce se ni prevzelo, * in
Moje oči se niso povzdigovale.

Tudi nisem hodil za velikimi rečmi, * in
za čudovitimi nad menoj.

Ako pa nisem poui>en bil v mislih, * ampak
ako se je prevzela moja duša:

Kakor se detetu godi, ki ga je mati od-
stavila, * prav tako naj se godi moji duši.

Krael, naj upa v Gospoda, * odslej ia na

vekomaj.

čast bodi Očrtu i. t. d.

Pesem.

Pomisli Stvarnik vseh reči,

Kako si ljubil nas ljudi.

Da človek si za nas postal,

Marije siu se imenoval.

Mariji mati milosti.

Kraljica dobrotljivosti,

206

Varuj nas zlega vsaki čas,

Na smertno uro sprejmi nas!

O Jezus, kralj večne časti,

Ki rojen od Device si,

Z Očetom bodi hvaljen zdaj

In s svetim Duhom vekomaj. Amen.

Branje. Sir. 24.

Jaz sem mati lepe ljubezni, in strahu in
spoznanja in svetega upanja. B.  Bogu bodi hvala.

V.  Prosi za nas sveta Božja Porodnica.

B.  Da vredni postanemo obljub Kristusovih.

Hvalnica. Luk. 2.

Ant.  Pod tvojo pomoč pribežimo, * o sveta
Božja Porodnica! ne zaverzi naših prošinj y
naših potrebah, temoč reši nas vselej vseh ne¬
varnosti, o Devica častitljiva in blažena!

Zdaj spustiš svojega hlapca, o Gospod!
po svoji besedi v miru.

Ker so videle moje oči * tvoje zveličanje.

Ktero si pripravil pred * obličjem vseh
narodov.

Luč v razsvetljenje nevernikov, * in v čast
Izraela svojega ljudstva.

čašt bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Pod tvojo pomoč i. t. d.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

V.  Gospod, usliši mojo molitev. B.  I a
moje vpitje naj k tebi pride.

207

Molitev.

Prosimo te, o Gospod! naj nas varuje
častita priprošnja blažene in častitljive vselej
Device Marije in naj nas pripelje v večno živ¬
ljenje. Po Gospodu našem i. t. d.

F. Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

F. Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

hvala.

Blagoslov.  Blagoslovi in varaj nas
jsegamogočni in usmiljeni Bog, Oče in Sin f
in sveti Duh. Amen.

iuternice.

Ceščena Marija i. t. d.

F Gospod, odpri f moje ustnice. (Tukaj
napravi križ črez usta).

B.  In moja usta bodo oznanovala tvojo
hvalo.

F. O Bog! pridi mi f na pomoč.

B.  O Gospod! hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu i. tl d. Aleluja. (Ati:
Hvala ti bodi, o Gospod, kralj večne časti!)

■  Tabilo.  Ceščena Marija, milosti polna:
Gospod je s teboj. (Se ponovi še enkrat).

Psalm  94.

Pridite radujmo se v Gospodu; prepevajmo
Hogu }  svojemu Zveličarju: prehitujmo njegovo

208

obličje z zahvalo, in v psalmih mu prepevajmo.

— Češčena Marija milosti polna: Gospod je
s teboj.

Ker Gospod je velik Bog, in velik kralj
črez vse bogove: svojega ljudstva namreč Go¬
spod ne bo zavergel, ker v njegovi roki so
vse pokrajine zemlje, in on se ozira na ver-
hove gOr. — Gospod je s teboj.

Ker njegovo je morje in on ga je vstvaril,
in suho so naredile njegove roke. Pridite, mo¬
limo in pokleknimo (tukaj se do tal prikloni)
pred Bogom; jokajmo pred Gospodom, ki nas
je vstvaril: zakaj on je Gospod, naš Bog; mi
pa smo njegovo ljudstvo in ovce njegove črede.

— Češčena Marija, milosti polna: Gospod je
s teboj.

Denes, ko njegov glas slišite, nikar ne
uterdite svojih sere; kakor (se je godilo), ko
so me razdražili ob dnevu skušnjave v puščavi,
ker so me skušali vaši očetje: skusili so me
in so videli moja dela. — Gospod je s teboj.

Štirdeset let sem imel težavo s tem rodom,
in sem rekel: Ti se vedno motijo v sercu; oni
pa niso spoznali mojih potov, zato sem prisegel
v svoji jezi: Nikoli ne pojdejo v moj pokoj.
Peščena Marija, milosti polna: Gospod je s teboj.

Čast hodi Očetu j. t. d. — Gospod je s
teboj. — Češčena Marija, milosti polna: Go¬
spod je s teboj.

209

Pesem.

Ki zemlja, morje in nebo
Mu glasno slavo, čast pojo:

Trojno edinega Boga
Marija nosi blažena.

Mu solnce, zvezde svetijo,

Stvari vesoljne služijo:

Pod sercem svojem nosi ga
Devica blagoslovljena.

O blažena Devica ti!

Kak čudež se s teboj godi:

On, ki z mezincem svet derži,

V tvojem zdaj naročji spi.

Angelj pozdravi te lepo,

Svet’ Duh obsenči te sladko :

In On, ki svet ga poželi,

Po tebi se na svet rodi.

O Jezus, kralj večne časti!

Ki rojen od Device si,

Z Očetom bodi hvaljen zdaj

In s svetim Duhom vekomaj. Amen.

Trije psalmi.

(Za nedeljo, pondeljek in četertek.)

. Ant.  Blagoslovljena si ti * med ženami,
111  blagoslovljen je sad tvojega telesa.

Psalm  8.

Gospod, naš Gospod! * Kako čudovito
J e  tvoje ime po vsej zemlji!

Nebeška hrana II.

14

210

Ker tvoje veličastvo je zvikšano * nad nebesa.

Iz ust otrok in dojencev si si pripravil
hvalo zavoljo svojih sovražnikov, * zat6 da
osramotiš sovražnika in maščevalca.

Ako premišljujem tvoje nebo, delo tvojih
perstov; * luno in zvezde, ki si jih vstvaril:

Kaj je človek, da se ga spominjaš, * ali
sin človekov, da ga obiskuješ?

Le malo si ga znižal pod angelje; s slavo
in častjo si ga ovenčal, * ter si ga postavil
črez dela svojih rok.

Njegovim nogam si podvergel vse, * ovce
in vesoljno goved, verh tega tudi živali na polji;

Ptice pod nebom in ribe v morji, * kise
sprehajajo po stezah morja.

Gospod, naš Gospod, * kako čudovito je
tvoje ime po vsej zemlji!

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Blagoslovljena si ti i. t. d.

Ant.  Kakor izvoljena mira * si dišavo
dajala sveta Božja Porodnica.

Psalm  18.

Nebesa pripovedujejo Božjo slavo, * ’ D
nebes oznanuje dela njegovih rok.

Den dopoveduje dnevu, * in noč daje noč'
na znanje.

Niso jeziki, niso besede, * da bi se b®
zaslišali njih glasovi.

211

Po vsej zemlji se razlega njih glas, * in
njih besede do konca svetli.

V solncu je postavil svoj šotor, * ktero
gre kakor ženin iz svoje stanice.

Yeseli se kakor velikan, da preteče svoj
pot; * od najzadnjega neba je njegov vzhod,

In do skrajnega neba je njegov tek: * in
ni ga, ki bi se prikril njegovi vročini.

Gospodova postava je čista, ter spreobrača
duše: * Gospodovo spričevanje je zvesto, ter daje
modrost malim.

Pravice Gospodove so ravne, in razvese¬
ljujejo serca: * Gospodova zapoved je svetla,
in razsvetljuje oči.

Strah Gospodov je svet in ostane veko¬
maj : * sodbe Gospodove so resnične, opravi¬
čene same v sebi.

Bolj so zaželene, kakor zlato in prežlahtno
brnenje, * in slajše, kakor med in satovje.

Zato se jih tvoj služabnik derži: * njih
spolno vanj e da obilno plačilo.

Kdo spozna pregreho? Mojih skrivnih
grehov očisti me, * in zavoljo tujih prizanesi
Mojemu hlapcu.

Ako nad menoj ne bodo gospodovali, po¬
tem bom brez madeža, * in bom očiščen naj-
lečega greha.

In dopadlo ti bo govorjenje mojih ust, *
ln  misli mojega serca bodo vedno pred teboj.

14 *

212

Gospod , moj pomočnik * in moj odre¬
šenik si ti!

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Kakor izvoljena mira i. t. d.

Ant.  Pred ženitvansko spalnico * te De¬
vice prepevajmo sladke slavne speve.

Psalm  23.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnuje;
* vesoljni svet in vsi, ki na njem prebivajo.

Ker on ga je nad morja vterdil, * in nad
vode postavil.

Kdo pojde na goro Gospodovo, * ali kdo
bo stal na njegovem svetem mesti?

Kdor je nedolžnih rok in čistega serca,
kdor ne obrača svoje duše v nečimerno, in ne
prisega krivo svojemu bližnjemu.

On bo prejel blagoslov od Gospoda, * in
usmiljenje od Boga, svojega Odrešenika.

Takošen je zarod njih, ki ga iščejo; * ki
iščejo obličja Boga Jakobovega.

Odprite, pervaki! svoja vrata, in odprite
se večna vrata, * da pojde noter kralj slave-

Kdo je tisti kralj slave? * Gospod, močni
in mogočni; Gospod, mogočni v vojski.

Odprite, pervaki! svoja vrata, in odprite
se večna vrata, * da pojde noter kralj slave.

Kdo je tisti kralj slave ? * Gospod voj-
skinih trum, on je kralj slave.

213

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Pred ženitvansko spalnico i. t. d.

Trije psalmi,

(Za torek in petek.)

Ant.  V svoji veličasti * in v svoji lepoti
začni, srečno hodi in kraljuj.

Psalm  44.

Iz serca mi vre dobra beseda, * svojo
pesem pojem kralju.

Moj jezik je kakor pero pisalca, * hitro
pišočega.

Lepše podobe si ko človeški otroci, lju-
baznjivost je razlita na tvoje ustnice, * zato te
je Bog blagoslovil vekomaj.

Prepasi se s svojim mečem okoli svojega
ledja, * Vsegamogočni!

V svoji veličasti in v svoji lepoti * začni,
srečno hodi in kraljuj !

t  . Zavoljo resnice in pohlevnosti in pravice,
* in čudovito te bo vodila tvoja desnica.

Tvoje pušice so ostre, narodi padajo pred
'■■^j; * (pušice gredo) v serca kraljevih so¬
vražnikov.

Troj sedež, o Bog! je od vekomaj do
Ve koniaj; * palica tvojega kraljestva je palica
pravice.

214

Ti ljubiš pravico in sovražiš krivico; *
zatoraj te je Bog, tvoj Bog mazilil z oljem
veselja bolj ko tvoje verstnike.

Mira in aloa in kasija duhtd s tvojih
oblačil iz slonokoščenih hiš, * kjer te razve¬
seljujejo kraljeve hčere v svojem veličastvu.

Kraljica stoji na tvoji desnici v zlatem
oblačilu, * ogernjena s pisano obleko.

Poslušaj, hči, in glej in nagni svoje uho,

* ter pozabi svojega ljudstva in hiše svojega
očeta.

In kralj bo poželel tvoje lepote; * zakaj
on je Gospod, tvoj Bog, ki ga bodo molili.

In z darili bodo hčere Tira, * in vsi
mogočni ljudstva tvoj obraz prosili.

Vse veličastvo kraljeve hčere je znotraj;

* v zlatih robovih je ogernjena z mnogobarvno
krasoto.

‘X

Za njo bodo device h kralju peljame;
nje družice pred tebe postavljene.

Predpostavljene bodo v veselji in rado-
vanji, peljane bodo v tempelj kralja.

Namesti tvojih očetov so ti rojeni sinovi j

* postavil jih boš poglavarje po vsej ženili 1 ;

Spominjali se bodo tvojega imena *  °“
roda do roda.

Zato te bodo narodi hvalili na večno,
in od vekomaj do vekomaj.

Čast bodi Očetu i.> t. d.

215

Ant.  V svoji veličasti i. t. d.

Ant.  Bog ji bo pomagal * s svojim obličjem;
Bog je v sredi nje; omahnila ne bode,

Psalm  45.

Bog je naše pribežališče in moč; * po¬
močnik v stiskah, ki so nas hudo zadele.

Zato se ne bomo bali, naj bi se tudi
zemlja gibala, * in se gore prestavljale v serce
morja.

Naj si njegove vode šumč in trušč, * in
se tresejo gore zavolj njegove moči.

Naskok voda le razveseljuje Božje mesto;

* tam si posvečuje Najviši svoje prebivališče.

Bog je vsredi nja, omahnilo ne bode; *
z ranim svitom mu je Bog na pomoč.

Narodi razgrajajo in kraljestva omahujejo,

* ali on povzdigne svoj glas in strese se zemlja.

Gospod vojskinih trum je z nami; * naš
sprejemnik je Bog Jakobov.

Pridite in glejte dela Gospodova, ki jih
J‘ e z a čudeže postavil na zemlji; ' s  on, ki voj¬
ske odganja do krajev sveta.

On, ki potera lok, in lomi orožje, * in škite
sežiga z ognjem.

. Jenjajte in glejte, zakaj jaz sem Bog: *
Povikšan sem med narodi, in povikšan na zemlji.

Gospod vojskinih trum je z nami; * naš
prejemnik je Bog Jakobov.

216

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Bog ji bo pomagal, i. t. d.

Ant.  Kakor zbor veselih * smo vsi, ki v
tebi prebivamo, sveta Božja Poroduica.

Psalm  86.

Njegovo stalo je nasvetih gorah; * bolj
ljubi Gospod sionska vrata, kakor vse šotore
Jakobove.

Veličastno se govori od tebe, * Božje
mesto!

Spomnil se bom Rahaba in Babilona, *
ker me spoznata.

Glej tujci, in s Tira in ljudstvo Etiopcev;
* tudi oni so ondi.

Ali se ne poreče Sionu: Človek za člo¬
vekom se rodi v njem, * in Najviši sam g a
je vterdil?

Bog bo štel in napisal ljudstva in pe r '
vake, * nje, ki so bili v njem.

Kakor zbor veselih so vsi, * ki v tebi
prebivajo.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Kakor zbor veselih i. t. d.

Trije psalmi.

(Za sredo in saboto.)

Ant.  Raduj se, Marija Devica, * vse krivo-
vere si ti sama zaterla po vsem svetu.

217

Psalm 95.

Pojte Gospodu iioyo pesem, * pojte Go¬
spodu vse dežele.

Pojte Gospodu in hvalite njegovo ime; *
oznanujte den na den odrešenje njegovo.

Oznanujte med narodi njegovo slavo; *
med vsemi narodi njegove čudeže.

Zakaj Gospod je velik in vse hvale vreden,
in strašen nad vse bogove.

Zakaj vsi bogovi narodov so hudi duhovi;
Gospod pa je nebesa vstvaril.

Slava in lepota je pred njegovim obličjem;
svetost in veličastvo v njegovem svetišči.

Dajte Gospodu, domovine narodov! dajte
Gospodu slavo in čast; * dajte Gospodu če¬
znje njegovega imena.

Vzemite daritev in pojdite v njegove dvore;
molite Gospoda v njegovem svetem dvoru.

Vaj se trese vsa zemlja pred njegovim
obličjem, * recite med narodi: Gospod je Kralj!

Kajti on je vterdil zemeljski okrog, ki
omahnil ne bode; * sodil bo ljudstva v pravici.

Veselite se nebesa in raduj se zemlja;
^blji se morje in kar ga napolnuje: * veseli
Se  Polje in vse, kar je na njem.

Tedaj se bodo radovala vsa drevesa
gozdih pred obličjem Gospodovim, ki pride;
er  pride sodit zemljo.

* <

218

Sodil bo zemeljski okrog po pravici, *
in ljudstva po svoji resnici.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Radu j se Marija i. t. d.

Ant.  Stori me vrednega, tebe hvaliti, *
sveta Devica; daj mi moč zoper tvoje sovražnike.

Psalm  96.

Gospod je Kralj! Raduj se zemlja, * Te¬
sel! se množina otokov.

Oblaki in tema so okoli njega; * na pra¬
vico in sodbo je vterjen njegov prestol.

Ogenj bodi pred njim, * in požiga nje¬
gove sovražnike krog in krog.

Njegovi bliski svetijo vesoljni zemlji;
vidi in trese se zemlja.

Gore se topijo kakor osek pred obličjem
Gospodovim, * (topi se) vsa zemlja pred obličjem
Gospodovim.

Nebesa oznanujejo njegovo pravico; 111
vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

Sram jih bodi vse, ki molijo podobe ' s ] ’ n
se bahajo s svojimi maliki.

Molite ga vsi njegovi angelji! * Sion p°'
sluša in se veseli.

In radujejo se hčere Judove * zavoljo
tvojih^sodb, o Gospod!

Ker ti, o Gospod, si Najviši po vsej
zemlji; * visoko povzdignjen nad vse bogov 0.

219

Kteri ljubite Gospoda, sovražite hudo, *
Gospod varuje duše svojih svetih, iz grešnikove
roke jih oteva.

Luč vzhaja pravičnemu, * in veselje njim,
ko so ravnega serca.

Veselite se v Gospodu, vi pravični! in
slavite spomin njegove svetosti.

Čast hodi Očetu i. t. d.

Ant.  Stori me vrednega i. t. d.

Ant.  Po porodu, o Devica, * si brez ma¬
deža ostala; Božja Porodnica prosi za nas!

Psalm  97.

Pojte Gospodu novo pesem, * ker je ču¬
deže storil.

Pomagala mu je njegova desnica * in nje¬
gova sveta rama.

Na znanje je dal Gospod svojo pomoč;
razodel je vpričo narodov svojo pravico.

Spominja se svojega usmiljenja * in svoje
zvestobe do hiše Izraelove.

Zagledale so vse pokrajine zemlje * zve¬
ličanje našega Boga.

Ukajte Gospodu vse dežele; * pojte, in
radnjte se, in prepevajte!

Prepevajte Gospodu na citrah; na citrah
111  s petjem psalmov, * s trobentami in z bu-
frmjem rogov.


220

Radujte se pred obličjem kralja, Gospoda.
* Giblje naj se morje in kar ga napolnuje;
vesoljna zemlja, in kteri na njej prebivajo.

Reke naj ploskajo z roko, ob enem naj
se gore radajejo pred Gospodovim obličjem; *
ker pride sodit zemljo.

Sodil bo zemeljski okrog v pravičnosti, *
in ljudstva v pravici.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Po porodu, o Devica, i. t. d.

(Po dotičnih treh psalmih se moli vsaki den.)

F. Milost je razlita na tvojih ustih.

R.  Zato te je Bog blagoslovil na vekomaj.

Odveza.  Po priprošnji in zasluženji bla¬
žene Marije, vselej Device, in vseh svetnikov,
nas pripelji, o Gospod, v nebeško kraljestvo.
R.  Amen.

F. Blagoslovi nas, o Gospod!

Blagoslov.  Z Božjim Detetom blago¬
slovi nas Devica Marija.

R.  Amen.

Branje I. (Sirah 24.)

Povsod sem pokoja iskala, in v deležu
Gospodovem bom ostala. Na to je zapovedal
in mi je rekel Stvarnik vseh reči, in kteri me
je vstvaril, je počival v mojem šotoru in mi
je rekel: Y Jakobu prebivaj, in v Izraelu imej
svoj delež, in med mojimi izvoljenimi korenine

221

poženi. — Ti pa, o Gospod, usmili se nas.
B.  Bogu bodi hvala.

Odpev.  Sveto in neomadežano devištvo,
kako bi te dostojno hvalil, ne vem: * Kajti, kte-
rega nebesa niso mogle obseči, ga je Devica
v svojem naročji nosila. B.  Blagoslovljena si
med ženami in blagoslovljen je sad tvojega
telesa. Kajti, kterega nebesa niso mogle obseči,
ga je Devica v svojem naročji nosila.

F. Blagoslovi nas, o Gospod!

Blagoslov.  Ona, devic Devica, naj prosi
za nas pri Gospodu. B.  Amen.

Branje II.

In tako sem se na Sionu vterdila, in sem
v svetem mestu enako počivališče imela, in v
Jeruzalemu je moja oblast. In vkoreninila sem
se med častitim ljudstvom, čigar dedščina je
tudi v deležu mojega Boga, in v družbi svet¬
nikov je moje stanovanje. — Ti pa, o Gospod,
usmili se na*. B.  Bogu bodi hvala.

Odpev.  Blažena si Devica Marija, ki si
Gospoda nosila Stvarnika sveta: * Rodila si njega,
ki te je vstvaril, in ostaneš Devica na vekomaj.

B.  Češčena Marija, milosti polna, Gospod
je s teboj. Rodila si njega, ki te je vstvaril in
ostaneš Devica na vekomaj.

F. Blagoslovi nas, o Gospod!

222

Blagoslov. Po svoji deviški Materi
nam dodeli, o Gospod, zdravje in mir. B.  Amen.

Branje III.

Kakor ceder na Libanu sem povikšana,
in kakor cipresa na sionski gori. Kakor palma
v Kadesu sem visoko zrasla, in kakor zasajena
roža v Jerihi. Kakor lepa oljka na polji in
kakor javor ob vodi pri potih sem visoko
zrasla. Kakor cimet in lepo dišeči balsam sem
dišala, kakor izbrana mira sem prijetno dišavo
dajala. — Ti pa, o Gospod, usmili se nas, —
B.  Bogu bodi hvala.

Odpev.  Blažena zares si sveta Devica
Marija, in vse hvale pr e vredna: * * Ker iz tebe je
prisijalo solnce pravice, Kristus naš Bog. F
Moli za ljudstvo, prosi za duhovništvo, pripo¬
ročaj Bogu zaobljubljeni ženski spol: vsi naj
čutijo tvojo pomoč, kterikoli tvoj sveti spomin
obhajajo. — Ker iz tebe je prisijalo solnce
pravice. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu. — Kristus naš Bog.

Hvalnice*

F. Bog, pridi mi f na pomoč.

B.  G ospod, hiti mi pomagat.

* Navadno se molijo juternice in hvalnice ob enem*
Ako pa z juternicami prenehati moreš , dostavi n
koncu molitev iz večernic (n. pr med letom): D o d e .
nam 1 . t. d. (stran 202j; hvalnice pa potem zaČfl 1
,jCeščeno Marij o. “

223

čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja. (Ali:
Hvala ti bodi Gospod, kralj večne časti.)

Ant.  Marija je sprejeta v nebesa; * ve¬
selijo se angelji, hvalo prepevajo Gospodu.

Psalm  92.

Gospod kraljuje, veličastvo je oblekel: *
moč je oolekel Gospod in se opasal.

Kajti vterdil je zemeljski okrog, * ki
omahnil ne bode.

Od tedaj je pripravljen tvoj sedež, * c d
vekomaj si ti!

Povzdignile so reke, o Gospod! * po¬
vzdignile so reke svoj glas.

Svoje valove vzdigujejo reke * v šumenji
velikih voda.

čudoviti so valovi morja, * čudovit je Go¬
spod v višavi.

Tvoje spričbe so črez vse verjetne; * tvoji
hiši se spodobi svetost, o Gospod, na večne čase.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Marija je sprejeta i. t. d.

Ant.  Marija je sprejeta na nebeško že-
tutovanje, * kjer Kralj kraljev sedi na zvezd¬
natem tronu.

Psalm  99.

Ukajte Gospodu vse dežele, * služite Go¬
spodu z veseljem.

224

Pridite pred Gospodovo obličje * z ra¬
dostnim vriskom.

Spoznajte, da Gospod sam je Bog; * on
nas je stvaril, — in ne mi sami sebe.

Ljudstvo njegovo smo, in ovce njegove črede.
* Z zahvalo pojdite skoz njegova vrata, s
pesmimi v njegove dvore; slavite ga!

Hvalite njegovo ime; ker sladek je Go¬
spod , in večno njegovo usmiljenje, * in od
roda do roda njegova resnica.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Marija je sprejeta i. t. d.

Ant  Za dišavo tvojih mazil hitimo;
črez vse te ljubijo device.

Psalm  62.

O Bog, moj Bog! * tebi se zbudim z ju-
ternim svitom.

Po tebi žeja mojo dušo, *  po tebi koliko¬
krat moje telo.

V pusti deželi brez pota in vode: * tako
se prikažem v svetišči pred teboj, da bi videl
tvojo moč in tvojo slavo.

Ker bolje je tvoje usmiljenje, kakor živ¬
ljenje; * moje ustnice te hvalile bodo. _ ...

Tako te bom hvalil v svojem življenji,
in v tvojem imenu povzdigoval svoje roke.

Kakor z mastjo in maščobo bodi napol'
njena moja duša; * z veselimi ustnicami te
bodo moja usta hvalila.

225

Ako se tebe spomnim na svojem ležišči,
še v jutro črez tebe premišljujem; * ker moj
pomočnik si ti.

In pod odejo tvojih perut se veselim, moja
duša se tebederži; * tvoja desnica me je objela.

Oni pa iščejo zastonj moje duše ; vgrez-
nili se bodo v globočino zemlje: * meču v
roke bodo dani in lesicam v rop.

Kralj pa se bo veselil v Bogu; slava bode
vsem, ki pri njem prisegajo, * ker zamašena
so usta lažnjivcev.

Psalm  66.

O Bog, usmili se nas in blagoslovi nas; *
razsvetli svoj obraz nad nami in usmili se nas j

Da spoznamo tvojo pot na zemlji, * med
vsemi narodi tvoje zveličanje.

Ljudstva raj hvalo ti dajo, o Bog! * vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo.

Veselijo naj se in radujejo narodi; * za¬
kaj ti sodiš ljudstva v pravici, in vodiš narode
na zemlji.

Ljudstva naj hvalo ti dajo, o Bog! vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo; * (ker) zemlja je
dala svoj sad.

Blagoslovi nas, Beg, naš Bog; blagoslovi
nas Bog! * in naj se boje ga vesoljne po¬
krajine zemlje.

Nebeška hrana. II.

1 «

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Za dišavo tvojih mazil i. t. d.

Ant.  Ti, o hčer! si blagoslovljena od
Gospoda, * ker po tebi smo prejeli sad živ¬
ljenja.

Pesem treh mladenčev v ognjeni peči. Ban. 3 .

Vsa dela Gospodova hvalite Gospoda; *
hvalite in povišujte ga na vekomaj.

Angelji Gospodovi hvalite Gospoda! * ne¬
besa hvalite Gospoda.

Vse vode, ki ste nad nebom, hvalite Go¬
spoda; * vse moči Gospodove hvalite Gospoda.

Solnce in luna hvalita Gospoda; * zvezde
na nebu hvalite Gospoda.

Ves dež in rosa hvalita Gospoda; * vsi
vetrovi Božji hvalite Gospoda.

Ogenj in vročina hvalita Gospoda; * mraz
in vročina hvalita Gospoda.

Rosa in slana hvalita Gospoda; * srež
in ivje hvalita Gospoda.

Led in sneg hvalita Gospoda ; * noči in
dnevi hvalite Gospoda.

Svetloba in tema hvalita Gospoda; * bliski
in oblaki hvalite Gospoda.

Zemlja hvali Gospoda; * hvali in povišuj
ga na vekomaj.

Gore in hribi hvalite Gospoda; * xsf>
rastline na zemlji hvalite Gospoda.

227

Studenci hvalite Gospoda; * morja in reke
hvalite Gospoda.

Somi in vse, kar se giblje v vodah, hva¬
lite Gospoda; * vse ptice pod nebom hvalite
Gospoda.

Vse zveri in živina hvalite Gospoda; *
človeški otroci hvalite Gospoda.

Izrael hvali Gospoda; * hvali in povišuj
ga na vekomaj.

Duhovni Gospodovi hvalite Gospoda; *
služabniki Gospodovi hvalite Gospoda.

Duhovi in duše pravičnih hvalite Gospoda ; *
sveti in v sercu ponižni hvalite Gospoda.

Ananija, Azarija, Misael, hvalite Gospoda; *
hvalite in povišajte ga na vekomaj.

Hvalimo Očeta in Sina in svetega Duha ; *
hvalimo in povišujmo ga na vekomaj.

Hvaljen bodi Gospod na nebeški terdnjavi; *
!n  hvaljen in češčen in povišan na vekomaj.

Ant.  Ti, o hčer! si blagoslovljena i. t. d.

Ant.  Lepa si in zala, * hčer Jeruzalem¬
ska ; strašna kakor zverstena vojskina truma.

Psalm  148.

Hvalite Gospoda z nebes; * hvalite ga na

višavah.

Hvalite ga vsi njegovi angelji; * hvalite
vse njegove vojskine trume.

15 *

228

Hvalita ga solnce in Inna; * hvalite ga
vse zvezde in luči.

Hvalite ga nebes nebesa; * in vse vode, ki
so nad nebesi, naj hvalijo ime Gospodovo.

Zakaj on je rekel in bile so storjene; *
on je ukazal, in bile so vstvarjene.

Postavil jih je za vselej in na večne čase; *
dal je postavo in prešla ne bode.

Hvalite Gospoda na zemlji, * zmaji in
vsi brezdni.

Ogenj, toča, sneg, led, vihar, * ki spol-
nujejo njegovo povelje.

Hribi in vsi griči, * rodno drevje in vsi

cedri.

Zveri in vsa živina, * laznina in perut-
nate ptice.

Kralji zemlje in vsa ljudstva; * pogla¬
varji in vsi sodniki zemlje.

Mladenči in device, stari in mladi naj
hvalijo ime Gospodovo; * ker visoko je edino
njegovo ime.

Njegova slava je nad nebo in zemljo "
in povišal je moč svojega ljudstva.

Pesem (se spodobi) vsem svetim, * sino¬
vom Izraelovim, ljudstvu, ki se mu bliža.

Psalm  149.

Pojte Gospodu novo pesem; *  hvala mn
bodi v zberališči svetih.

229

Izrael naj se veseli v svojem stvarniku, *
in sionski otroci v svojem kralji.

Y verstah naj hvalijo njegovo ime; * z
bobni in brenkljami naj mu igrajo.

Zakaj Gospod ima dopadenje nad svojim
ljudstvom, * ter povišuje krotke k zveličanju.

Sveti se radujejo v slavi; *• veselijo se na
svojih počivališčih.

Hvalnice Božje so v njih gerlih * in na
dve plati brušeni meči v njih rokah.

Da se maščujejo nad neverniki, * in ka¬
znujejo ljudstva.

Da povežejo v verige njih kralje * in
roke njih plemenitnikov v železne okove.

Da nad njimi storč po zapisanem pravu: *
la slava bode vsem svetim njegovim.

Psalm  150.

Hvalite Gospoda v njegovih svetih; *
hvalite ga v njegovi močni ter d a ja vi.

Hvalite ga v njegovih močeh; * hvalite
po obilnosti velikosti njegove.

Hvalite ga s trobentinim glasom; * hva-
^ te  ga z brenkljami in citrami.

Hvalite ga z bobni in v verstah; * hva-
hle ga na strunah in s piščalmi.

Hvalite ga z glasno donečimi cimbali;
hvalite ga s cimbali veselja: * vse, kar sope,
na J hvali Gospoda.

230

Oast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Lepa si in zala i. t. d.

Branje. Vis. pes. 6.

Sionske hčere so jo videle in presrečno sla¬
vile, in kraljice so jo hvalile. B.  Bogu bodi hvala.

Pesem.

Devica oj prehvaljena,

Nad zvezde vse povzdignjena,

Na persih svojga Stvarnika
Mati dojiš preblažena.

Kar Eva je zapravila,

Si ti nam zopet vernila,

Premagan je peklenski zmaj.

Odpert nam zopet sveti raj.

Vrata nebeška! ti je ime,

Opleta zvezdni venec te:

Življenje ona nam rodi,

Naj jo vesoljni svet časti!

O Jezus, kralj večne časti,

Ki rojen od Device si;

Z Očetom bodi hvaljen zdaj

In s svetim Duhom vekomaj. Amen.

F. Blagoslovljena si med ženami.

B.  In blagoslovljen je sad tvojega telesa.

Hvalnica. Luk. 1.

•. $

Ant.  Blažena Božja Porodnica Marija,
svetišče svetega Duha: ti sama si brez primera


231

dopadla Gospodu našemu, Jezusu Kristusu:
moli za ljudstvo, prosi za duhovništvo, priporočaj
Bogu zaobljubljeni ženski spol.

Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, * ker
je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu.

In nam je postavil rog zveličanja * v hiši
Davida, svojega hlapca.

Kakor je govoril skozi usta svojih pre¬
rokov, * ki so bili od nekdaj:

Odrešenje od naših sovražnikov, * in iz
roke vseh, ki nas čertijo.

Usmiljenje storiti našim očetom, * in pom¬
niti svoje zaveze,

Prisego, ktero je prisegel Abrahamu, *
našemu Očetu, nam dati:

Da iz rok svojih sovražnikov rešeni, * njemu
&rez straha služimo

V svetosti in pravičnosti pred njim vse
svoje dni.

In ti, Dete, boš prerok Najvišega imeno-
vano; * pojdeš namreč pred obličjem Gospo¬
dovim, da pripraviš njegova pota.

Da prineseš vest zveličanja njegovemu
ljudstvu * v odpuščen je njih grehov.

Po prišerčnem usmiljenji našega Boga, *
P° kterem nas je obiskal On, ki vzhaja v višavah,

V razsvetljenje teh, ki sedijo v temi in
snaertni senci, * da ravna naše noge na stezi
k miru.

232

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Blažena Božja Porodnica i. t. d.
Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.
V.  Gospod, usliši mojo molitev. E.  In
moje vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

O Bog, ki si hotel, da je tvoja Beseda
po angeljevem oznanjenji iz telesa blažene De¬
vice Marije meso na se vzela; dodeli nam,
prosimo , da po njeni priprošnji tvojo pomoč
dosežemo, ktero v resnici za Božjo Porodnico
spoznamo. Po istem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Spomin svetnikov,  (kakor pri večer¬
nicah, stran 202.)

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.
V.  Poveličujmo Gospoda. E.  Bogu bodi

hvala.

V.  In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo. Amen.

Perva ura.

češčena Marija i. t. d.

F O Bog, pridi mi f na pomoč.

E.  O Gospod, hiti mi pomagat,
čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja (Ah ;
Hvala tebi, o Gospod, kralj večne časti.)

233

Pesem.

Pomisli Stvarnik vseh reči (kakor stran 205.)

Ant.  Marija je sprejeta v nebesa; * ve¬
selijo se angelji, hvalo prepevajo Gospodu.

Psalm 53.

Bog! v svojem imenu me reši; * in v
svoji moči prisodi mi resnico.

Bog! usliši mojo molitev; * poslušaj be¬
sede mojih ust.

Zakaj tujci so se vzdignili zoper mene,
ia močni iščejo moje duše, * ter nemajo Boga
pred svojimi očmi.

Zakaj glej, Bog mi pomaga, *in Gospod
je sprejemnik moje duše.

Oberni hudo na moje sovražnike; * in v
sv oji resnici pokončaj jih.

Radovoljno ti bom daroval in tvoje ime
slavil, Gospod! * ker dobro je.

Zakaj iz slednje stiske si me rešil; * in
Ba  moje sovražnike gleda doli moje oko.

čast bodi Očetu i, t. d.

Psalm 84.

Blagoslovil si, o Gospod! svojo deželo; *
o Ivermi si sužnost Jakobovo.

Odpustil si krivico svojemu ljudstvu; *
Za gernil si vse njih grehe.

234

Potolažil si vso svojo jezo; * odjenjal si od
jeze svojega ser da.

Spreoberni nas, o Bog, naš Zveličar, *
in odverni od nas svojo jezo.

Se boš mar vekomaj jezil nad nami? *
ali boš raztegal svojo jezo od roda do roda?

O Bog! oberni se k nam in oživi nas, *
in tvoje ljudstvo se bo v tebi veselilo.

Pokaži nam, o Gospod! svoje usmiljenje;
* in dodeli nam svoje zveličanje.

Poslušal bom, kar Gospod Bog v meni
govori, * ker govori mir svojemu ljudstvu,

In svojim svetim * in njim , ki v sebe
gredč.

Bes, njegova pomoč je blizo njim, ki se
ga bojč; * da prebiva slava v naši deželi.

Milost in resnica s« srečate; * pravicam
mir se objameta.

Besnica poganja iz zemlje, * in pravica
gleda z nebes.

Ker Gospod bo dal svoj blagoslov, * 111
naša zemlja bo dala svoj sad.

Pravica pojde pred njim * in bo krepko
stopala po poti.

čast bodi Očeta i. t. d.

Psalm  116.

Hvalite Gospoda vsi narodi; * hvalite g 8 ?
vsa ljudstva.

235

Ker poterjeno je nad nami njegovo usmi¬
ljenje,^ * in Gospodova resnica ostane vekomaj,

čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Marija je sprejeta i. t. d.

Branje Vis. pes. 6.

Kdo je ona,  ki pride kakor vzhajajoča
zarja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce,
strašna kakor zverstena vojskina truma, B.
Bogu bodi hvala.

V.  Stori me vrednega, tebe hvaliti, sveta
Devica.

B.  Daj mi moč zoper tvoje sovražnike.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

V.  Gospod usliši mojo molitev. B.  In
m °je vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

O Bog, ki si deviško telo blažene Marije
za svoje prebivališče izvolil: dodeli, prosimo,
ha pod varstvom njene priprošnje veseli njeni
s Pomin obhajamo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od ve-
zomaj do vekomaj. Amen.

V.  Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

V.  Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

hvala,

V.  In vernih duše naj po milosti Božji
T  °dru počivajo. Amen.

236

Tretja ura.

Češčena Marija i. t. d.

V.  O Bog, pridi mi f na pomoč.

B.  O Gospod hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja. (Ali:
Hvala tebi, o Gospod, kralj večne časti.)

Pesem.

Pomisli Stvarnik vseh reči (kakor stran 205.)
Ant.  Marija je sprejeta * na nebeško že¬
ni to vanje , kjer Kralj kraljev sedi na zvezd¬
natem tronu.

Psalm  119.

V Gospoda sem klical, * ko sem bil stis¬
kan, in me je uslišal.

Gospod! reši mojo dušo krivičnih ust
in goljufnega jezika.

Kaj se ti bo dalo, ali kaj se ti bo po-
vernilo * za lažnjivi jezik?

Ostre pušice mogočnega * s požigalni®
ognjem vred.

Gorje meni, da se moje potovanje tako
podaljšuje! Med cedarskimi (sovražnimi) p re '
bivalci stanujem; * kako dolgo je že na tuje®
moja duša!

Ž njimi, ki mir sovražijo, sem miren;
ako ž v  njimi govorim, me napadajo brez vzroka-

čast bodi Očetu i. t. d.

237

Psalm 120.

Svoje oči vzdigujem na gore, * od koder
mi pomoč dohaja.

Moja pomoč je od Gospoda, * ki je vstvaril
nebo in zemljo.

Maj ne da tvoji nogi spoderkniti, * in
naj ne dremlje, kteri te varuje.

Glej! on ne dremlje in ne spi, * kteri va¬
ruje Izrael.

Gospod te varuje, Gospod je tvoja obramba *
nad tvojo desnico.

Me bo te peklo solnce po dnevi, * tuli
ne luna po noči.

Gospod te varuje vsega hudega; * Gospod
na J varuje tvojo dušo.

Gospod naj varuje tvoj vbod in tvoj iz¬
hod; * odslej in na vekomaj.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  121.

Veselim se tega, kar mi pravijo (kakor
8 tran 197.)

Ant.  Marija je sprejeta i. t. d.

Branje. Sirah 24.

In tako sem se na Sionu vterdila, in sem
^ svetem mestu enako prebivališče imela, in v

.^uzalemu je moja oblast. B.  Hvala bodi
®ogu.

238

V.  Milost je razlita na tvojih ustih.

II.  Zato te je blagoslovil Bog na vekomaj.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

F. Gospod, usliši mojo molitev. It.  Ia
moje vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

O Bog, ki si po rodovitem devištra bla¬
žene Marije človeškemu rodu zaklade večnega
zveličanja podelil: daj nam, prosimo, da njeno
priprošnjo občutimo, po kteri smo vredni po¬
stali začetnika življenja sprejeti, Gospoda na¬
šega , Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d-

V.  Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

hvala.

F. In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo. Amen.

Šesta ura.

češčena Marija i. t. d.

F. O Bog, pridi mi f na pomoč.

B.  O Gospod, hiti mi pomagat.

čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja (AID
Hvala tebi, o Gospod, kralj večne časti.)

239

Pesem.

Pomisli Stvarnik vseh reči (kakor stran 205.)

Ant.  Za dišavo tvojih mazil hitimo; *
žrez vse te ljubijo device.

Psalm  122.

Svoje oči vzdigujem k tebi, * ki prebivaš
v nebesih.

Glej! kakor oči hlapcev * na roke svojih
gospodarjev;

Kakor oči dekle na roke svoje gospodinje: *
tako gledajo naše oči na Gospoda, našega
Boga, dokler se nas ne usmili.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas, *
ker silno smo napolnjeni z zaničevanjem.

Res, prenapolnjena je naša duša. * V zasra¬
movanje smo bogatim,in v zaničevanje prevzetnim.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  123.

Ako bi Gospod ne bil z nami; * — reci
zdaj Izrael: Ako bi Gospod ne bil z nami:

Ko so se ljudje vzdigovali zoper nas, *
bili bi nas morda žive požerli.

Ko se je njih jeza togotila zoper nas, *
bila bi nas morda voda požerla.

Skoz derečo vodo je naša duša hodila; *
Mogoče, da bi presilne vode naša duša ne bila
m °gla prebresti.

240

Hvaljen bodi Gospod, * ki nas ni dal v
rop njih zobom.

Naša duša je bila oteta, kakor vrabec *
iz zaderge lovcev.

Zaderga je pretergana in mi smo rešeni: *
naša pomoč je v imenu Gospodovem , ki je
vstvaril nebo in zemljo.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  124.

Kteri v Gospoda upajo, so kakor sionska
gora: * ne bo omahnil vekomaj, kdor prebiva
v Jeruzalemu.

Gore so okoli njega, in Gospod je okrog
svojega ljudstva * odslej in na vekomaj.

Zakaj Gospod ne bo pustil šibe grešnikov
nad delež pravičnih, * da bi kje pravični ne
stegnili svojih rok h krivici.

Stori dobro, o Gospod! dobrim * in njim,
ki so ravnega serca.

Nje pa, ki se obernejo na zvijače, bo Bog
pograbil s krivičnimi vred. * Mir bodi Izraelu!

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Za dišavo tvojih mazil i. t. d.

Branje. Sirah 24.

In vkoreninila sem se med častitim lj u ‘B
stvom, čigar dedščina je tudi v deležu mojeg a

241

Boga, in v družbi svetnikov je moje stanovanje.
B.  Bogu bodi hvala.

V.  Blagoslovljena si med ženami.

B.  In blagoslovljen je sad tvojega telesa.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

V.  Gospod, usliši mojo molitev. B.  In
moje vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

Usmiljeni Bog, dodeli pomoč naši slabosti,
da ker spomin svete Božje Porodnice obhajamo,
s pomočjo njene priprošnje iz svojih grehov
vstanemo. Po istem Gospodu našem Jezusu
Kristusu , tvojem Sinu, kteri s teboj živi in
kraljuje v edinosti svetega Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

V.  Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

hvala.

F. In vernih duše naj po milosti Božji v
ftiru počivajo. Amen.

Deveta ura.

Ceščena Marija i. t. d.

F O Bog, pridi mi f na pomoč.

B.  O Gospod, hiti mi pomagat.

Čast bodi Očetu i. t. d. Aleluja. (Ali:
tebi, o Gospod, kralj večne časti.)

Nebeška hrana. II. lij

242

Pesem.

Pomisli Stvarnik vseh reči (kakor stran 205.)

Ant.  Lepa si in zala, * hčer Jeruzalem¬
ska, strašna kakor zverstena vojskina truma.

Psalm  125.

Ko je Gospod nazaj peljal iz sužnosti
Sion, * smo bili polni tolažbe.

Takrat so bila z veseljem napolnjena naša
usta * in naš jezik z radovanjem.

Zdaj se poreče med narodi: * Gospod je
velike reči storil ž njimi!

Da, velike reči je storil Gospod z nami;'
bili smo polni veselja.

Spremeni, o Gospod! našo sužnost, * kakor
potok pri jugu.

Kteri sejejo v solzah, * žanjejo v veselji-

Hodijo in gredoči jokajo, * kadar iz¬
sevajo svoje seme.

Vernejo pa se, in pridejo z veseljem,
noseči svoje snope.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Psalm  126.

Ako Gospod hiše ne zida i. t. d.

(kakor stran 198.)

Psalm  127.

Blagor vsem, ki se bojijo Gospoda, * ^
hodijo po njegovih potih.

.243

Zakaj dele svojih rok boš vžival: * blagor
tebi in dobro ti bode!

Tvoja žena je kakor polna vinska ter ta *
ob steni tvoje hiše.

Tvoji otroci so kakor mlade oljke * okoli
tvoje mize.

Glej tako bo blagoslovljen človek, * kteri se
boji Gospoda.

Blagoslovi te Gospod iz Siona, * in naj ti da
gledati srečo Jeruzalema vse dni tvojega življenja.

In naj ti da gledati tvojih otrok otroke. *
Mir nad Izrael!

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Lepa si in zala i, t. d.

Branje. Sircih 24.

Na stezah sem dišala kakor cimet in lepo
dGeči balsam: kakor izbrana mira sem pri¬
jetno dišave dajala. B.  Bogu bodi hvala.

V.  Po porodu, o Devica, si brez madeža
ostala,

B.  Božja Porodnica, prosi za nas.

Kine eleison. Kriste eleison. Kirie eleison,

V.  Gospod, usliši mojo molitev. B.  la

vpitje naj k tebi pride.

Molitev.

Odpusti grehe svojih služabnikov, prosimo,.
Gospod: da ker ti po svojih djanjih dopasL

16 *

O

244

ne moremo , po priprošnji Porodnice tvojega
Sina, Gospoda našega , zveličanje dosežemo.
Kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
F. Gospod , usliši mojo molitev i. t. d.
F Poveličujmo Gospoda, B.  Bogu bodi

hvala.

F. In vernih duše naj po milosti Božji v
miru počivajo. Amen.

Barvni®®

blažene Device Marije v adventu.

(Moli se vse, kakor med letom,  razun s p i' e '
memb,  ki so tukaj zaznamovane.)

Večernice.

Antifone k psalmom.  1. Poslan je
bil angelj Gabriel * k Mariji Devici, ki je bila
zaročena Jožefu.

2. Češčena si Marija, * milosti polna, Go¬
spod je s teboj, blagoslovljena si med ženami.

3. Ne boj se Marija, * našla si milost p rl
Gospodu: glej, spočela in rodila boš sina, aleluja-

4. Gospod mu bo dal sedež Davida, *
njegovega očeta, in bo kraljeval vekomaj.

245

5. Glej, dekla sem Gospodova, * naj sa
mi zgodi po tvoji besedi.

Branje. Izaija 11.

Pognala bo mladika iz Jesetove korenine,
in cvetlica bo zrastla iz njegove korenine. In
Gospodov duh bo nad njim počival. B.  Bogu
bodi hvala.

Antifona k hvalnici.  Sveti Buh bo
v te prišel, * Marija: ne boj se, spočela boš
Sina Božjega, aleluja.

Molitev.  O Bog, ki si hotel, da je
Ivoja Beseda po angeljevem oznanjenji iz telesa
blažene Device Marije meso na se vzela; do¬
deli nam, prosimo, da po njeni priprošnji tvojo
pomoč dosežemo, ktero v resnici za Božjo Po¬
rodnico spoznamo. Po istem Kristusu Gospodu
našem. Amen.

(In ta molitev se edina moli pri vseh
u  r a h z edinim razločkom, da se — razun ve¬
černic in hvalnic — pri vseh  drugih urah
sklene z daljšo končnico , namreč : P o i s t e m
Gospodu našem,Jez usu Kristusu,  tv_o-
jemSinu, kteri s teboj živi in kraljuje
v  edinosti sv.Duha,Bog od vekomaj  do
v  e k o m a j. Amen).

Spomin svetnikov.

Ant.  Glej , Gospod bo prišel in vsi nje¬
govi svetniki ž njim: in tisti den bo velika
Aleluja.

246

V.  Glej, Gospod se bo prikazal na belem
oblaku.

R.  Iu ž njim truma svetnikov.

Molitev.  Obišči nas, prosimo, o Gospod!
in našo vest očisti, da kadar pride tvoj Sin
in naš Gospod, Jezus Kristus, z vsemi svet¬
niki , v naših sercih sebi pripravljeno prebi¬
vališče najde. Kteri s teboj živi in kraljuje v
edinosti svetega Dul a Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen,

Sklepnice.

Branje. Izaija 7. Glej, devica bo spočela,
in sina rodila, in njegovo ime se bo klicalo
Emanuel. Sirovo maslo in sterd bo jedel, da
bo vedel zavreči huuo in izvoliti dobro. R.  Bogu
bodi hvala.

V.  Angelj Gospodov je Mariji češčenje
prinesel.

R.  In je spočela od svetega Duha.

Antifona k hvalnici. Sveti Duh te bo ob-
senčil, 5  o Marija! m spočela boš Sina Božjega.
Aleluja.

iuternice.

V  sredo in saboto se glasi tretja antifona:

Angelj Gospodov * je Mariji češčenje pri'
nesel, in je spočela od svetega Duha. Aleluja-

(v sak den se berejo naslednja berila.)

247

Branje. I. LuJc. 1.

Poslan je bil od Boga angel j Gabriel v
mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k de-
vici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef,
iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija.
Ia angelj je prišel k njej in je rekel: Češčena,
milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslov¬
ljena si med ženami. — Ti pa, o Gospod,
usmili se nas. JR.  Bogu bodi hvala.

Odpev.  Poslan je bil angelj Gabriel k
Mariji Devici, zaročeni Jožefu, in ji je oznanil
besedo, in se je prestrašila Devica pred svet¬
lobo. Ne boj se Marija, našla si milost pri
Gospodu: Glej spočela boš in rodila, in ime-
aovai se bo Sin Najvišega. — V.  Dal mu bo
Gospod Bog sedež Davida, njegovega Očeta, in
kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj. — Glej
spočela boš in rodila, in imenoval se bo Sin

Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad
njegovim govorjenjem, in je premišljevala,
kakošno bi bilo to pozdravljanje. In angelj ji
J' e  rekel: Ne boj se, Marija! ker milost si
našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila
sina, in imenovala boš njegovo ime Jezus. Ta
ko velik in Sin Najvišega imenovan, in Gospod
®og mu bo dal sedež Davida, njegovega Očeta

Branje II.

248

in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj. —
Ti pa, o Gospod, usmili se nas. B.  Bogu bodi
hvala.

Odpev.  Čaščena Marija, milosti polna,
Gospod je s teboj. Sveti Duh bo črez te prišel
in moč Najvišega te bo obsenčila: za tega
voljo bo sveto, ktero bo iz tebe rojeno, ime¬
novano Sin Božji. — F. Kako se bo to zgo¬
dilo, ker moža ne spoznam? In angelj je od¬
govoril in ji rekel: — Sveti Duh bo črez te
prišel in moč Kaj vi šega te bo obsenčila; za
tega voljo bo sveto, ktero bo iz tebe rojeno,
imenovano Sin Božji.

Branje III.

Marija pa je rekla angelju: kako se bo
io  zgodilo, ker moža ne spoznam? In angelj
je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel
v te, in moč Najvišega te bo obsenčila, in za
tega voljo bo sveto, ktero bo iz tebe rojeno,
imenovano Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja
teta , je tudi spočela sina v svoji starosti, m
te mesec je že šesti njej, ki je imenovana ne¬
rodovitna; ker pri Bogu ni nemogoča nijena
reč. Marija pa je rekla: Glej, dekla sem Go¬
spodova, naj se mi zgodi po tvoji besedi. —- ®
pa, o Gospod, usmili se nas. B.  Bogu bodi hvala-

Odpev.  Sprejmi besedo, o Devica Marija!
klora ti je po angelju od Gospoda poslana-

249

spočela in rodila boš njega, ki je Bog' in človek
skup: da boš blagoslovljena imenovana med
vsemi ženami. — V.  Rodila boš sina, pa na
devištvu ne boš škode ter pela: mati boš po¬
stala , pa vselej brez madeža boš ostala. —
I*a boš blagoslovljena imenovana med vsemi
ženami. — Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu
Duhu. — Da boš blagoslovljena imenovana
med vsemi ženami.

Hvalnice.

K psalmom se molijo antifone, kakor pri
večernicah. Poslan je bil i. t. d.

Branje kakor pri večernicah. Pognala bo

mladika i. t. d.

Antifona k hvalnici. Sveti Duh bo v te
prišel, * o Marija; ne boj se, nosila boš Sina
Božjega. Aleluja,

Molitev kakor pri večernicah. O Bog , ki.
si hotel i. t. d. (Glej stran 245.)

Spomin svetnikov kakor pri večernicah.

Dlej Gospod bo prišel i. t. d.

Perva ura.

Ant.  Poslan je bil angelj Gabriel i. t. d.

Branje. Izaija  7. Glej, devica bo spe¬
kla in sina rodila, in njegovo ime se bo kli-
calo Emanuel. Sirovo maslo in sterd bo jedel,
^ bo vedel zavreči hudo, in izvoliti dobro.

250

Tretja ura.

Ant.  Češčena si Marija i. t. d.

Branje. Izaija  11. Pognala bo mla¬
dika iz Jesetove korenine, in cvetlica bo zrastla
iz njegove korenine. In Gospodov duh bo nad
njim počival.

Šesta ura.

Ant.  Ne boj se Marija i. t. d.

Branje. Luk.  1. Gospod Bog mu bo
dal sedež Davida, njegovega Očeta, in bo kra¬
ljeval v hiši Jakobovi vekomaj, in njegovega
kraljestva ne bo konca.

Deveta ura.

Ant.  Glej, dekla sem Gospodova i. t. d.

Branje. Izaija 7. Glej, devica bo spo¬
čela i. t. d. (kakor zgorej pri pervi uri.)

O 3b®iidm@m ©asm.

To je, od božiča do svečnice se molijo
dnevnice, kakor med letom, razun nasled¬
njih sprememb.

Antifone pri večernicah, hvalnica h
in urah.

1. O prečudežna zgodba! * Stvarnik člo¬
veškega redu se je ponižal, da je dušo s te-

251

lesom na se vzel in od device rojen bil; in v
tem, ko pride čudovito kakor človek, nam po¬
dari svoje božanstvo.

2. Ko si rojen bil neizrekljivo * iz De¬
vice , so se dopolnila pisma: kakor dež na
volno si prišel, da bi odrešil človeški rod:
tebe hvalimo, naš Bog!

3. Germ, ki ga je videl Mojzes * nezgo-
relega, nam je podoba tvojega ohranjenega
prehvaljenega devištva: Božja Porodnica, prosi
za nas!

4. Pognala je korenina * Ješetova, vzdignila
se  je zvezda iz Jakoba, Devica je rodila Zve¬
ličarja: tebe hvalimo, naš Bog!

5. Glej, Marija nam je rodila * Zveli¬
čarja; ia ko ga je Janez videl, je izklical
rekoč: Glej, Jagnje Božje; glej, ki odjemlje
grehe sveta. Aleluja.

Antifona pri hvalnici v večernicah in sklep-

nicah. Velika skrivnost detinstva! * Tempelj
Božji je postalo telo nje, ki moža ni poznala:
ru se omadeževal on, ki je iz nje meso na-se
V2e !; vsi narodi bodo prišli rekoč: Slava tebi,

0  Gospod!

Molitev se moli pri vseh urah ista, kakor
Y  adventu. O Bog, ki si hotel i. t. d. (glej
stran 245).

, _ Antifona pri hvalnici v hvalnicah: Čudovita
s Mvnost * se denes razodeva: obnovijo se na-

252

ture, Bog je postal človek: kar je bil, je ostal,
kar ni bil, je na-se vzel, brez pomešanja ia
brez razdeljenja.

O velikonočnem času.

To je, od velike noči do praznika sv. Tro¬
jice se molijo dnevnice, kakor med letom; le pn
hvalnici v večernicah, sklepnicah in hvalnicah se
glasi antifona:

Veseli se kraljica * nebeška, aleluja: kte-
rega si zaslužila nositi, aleluja: je od mertvih
vstal, kakor je rekel, aleluja: prosi za nas
Boga, aleluja.

Štiri velike Marijine antifone.

Ni sicer od cerkve velevano, vendar je po¬
božna navada, da se po sklepnicah  in tud'
po hvalnicah  Marijinih dnevnic moli ena zmed
teko imenovanih velikih Mar i j in i h a n ti fon-

L Od perve adventne nedelje do
svečnice.

Slava ti bodi in čast, Zveličarja vzvišena mati •
Morska zvezda si ti in odperta vrata nebeška.
Ljudstvu roko podaj, ki bi rado se vzdignil®
iz greha.

Glej, natura stermi, ko rodila si Stvarnika
svoj’ga,

253

Prej in Devica poznej, ki presrečna iz ust
Gabriela

Si sprejela pozdrav ;  zdaj grešne nam rane ozdravi.

V.  Angelj Gospodov je Mariji češčenje
prinesel.

R.  In spočela je od svetega Duha.
Molitev.

Gnado svojo, prosimo, o Gospod, v naša
serca vlij, da ki smo po angeljevem oznanjenji
Kristusa, tvojega Sina včlovečenje spoznali, po
Njegovem terpljenji in križi k časti vstajenja
pripeljani bomo. Po istem Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Od božiča naprej: V '. Po porodu, O De-

vica, si brez madeža ostala.

R.  Božja Porodnica, prosi za nas.

O Bog, ki si po rodovitem devištvu i. t. d.

ifdej, kakor stran 238 ).

V-  Božja pomočf ostani vselej pri nas. Amen.

2. Od svečnice do velike noči.

Češčena nebes kraljica,

Angelov Gospa Devica,

Žlahtna roža, rajska vrata,

Z kterib luč nam sije zlata!

Nad device vse si zala;

Zato večna tebi hvala!

254

Svojo milost na nas rosi.

In pri Bogu za nas prosi.

F. Stori me vrednega, tebe hvaliti, sveta
Devica.

i?. Daj mi moč zoper tvoje sovražnike.
Molitev.

Usmiljeni Bog, dodeli pomoč i. t. d.
(glej stran 241).

F. Božja pomoč f ostani vselej pri nas.

Amen.

3. Od velike noči do praznika sv.
Trojice,

Veseli se kraljica nebeška, aleluja!
Kterega si zaslužila nositi, aleluja!

Je od mertvik vstal, kakor je rekel, aleluja!
Prosi za nas Boga, aleluja!

F Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja!

-R. Ker je Gospod resnično vstal, aleluja!
Molitev.

O Bog, ki si po vstajenji svojega Sina,
Gospoda našega Jezusa Kristusa, svet razve-
sebi,, dodeli prosimo, da po njegovi Materi.
Devici Mariji, veselje večnega življenja doseženim
Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

255

F. Božja pomoč f ostani vselej pri nas.
Amen.

4. Od praznika sv. Trojice do
adventa.

Češčena si kraljica, Mati milosti, življenje,
sladkost in naše upanje, bodi češčena. K tebi
vpijemo zapuščeni Evini otroci, k tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v tej dolini solz.
Oberni tedaj, o naša Besednica, svoje milost¬
ljive oči na nas, in po tem revnem življenji
pokaži nam Jezusa, žegnani sad tvojega telesa;
o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

F. Prosi za nas sveta Božja Porodnica.

It.  Da vredni postanemo obljub Kristusovih.

Molitev.

Vsegamogočni, večni Bog, ki si telo in
dušo prečiste Device , Matere Marije, da bi
vredno prebivališče za tvojega Sina biti zaslu¬
ga, skoz pripomoč svetega Duha pripravil:
daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo,
s ^oz njeno milostno prošnjo od vseh prihodnih
nadlog in od večne smerti rešeni. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

F Božja pomoč f ostani vselej pri nas.
Amen.

Dostavek.  Mnoge pobožne duše, ki hre-
penijo, se v znotranjem življenji vedno bolj

256

vkoreniniti, se raztresenosti ra r o vati, in ogenj
pobožnosti bolj in bolj v sebi podžgati, imajo
navado, da si pri raznih molitevnih urah pred
oči stavijo razne skrivnosti iz življenja Kristu¬
sovega in Marijinega. Na primer:

Iz življenja Kristusovega:  Pri
večernicah: 1. Jezusa pri zadnji večerji; —
pri sklepnicah: 2. Jezusa na oljski gori; —
pri juternicah in hvalnicah: 3. Jezusa v po¬
nočni ječi; — pri pervi uri: 4. Jezusa k srnerti
obsojenega; — pri tretji uri: 5. Jezusa ker-
vavo bičanega in s ternjem kronanega; — pri
šesti uri: 6. Jezusa na križ pribitega; — pri
deveti uri: 7. Jezusa na križi umirajočega.

Ali sedem žalost Marije:  1 . Marijo
pri darovanji v tempeljnu, ko je Simeonovo
prerokovanje zaslišala. — 2. Marijo, ko je z
Jezusom v Egipt bežala. 3. Marijo, ko je Je¬
zusa v tempeljnu zgubila. — 4. Marijo, ko je
Jezusa na križevem potu srečala. — 5 . Marijo,
ko je pod Jezusovem križem stala. — 6. Ma¬
rijo, ko je gledala, ko so Jezusu s sulico serce
prebodli. — 7. Marijo, ko je na Jezusovem
grobu žalovala.

Ali sedem radosti Marije.  1. Ma¬
rijo , ko je od angelja pozdravljenje sprejela.
— 2. Marijo, ko je med angeljskim petjem
Jezusa rodila, — 3. Marijo, ko je sv. j* 1
kralje pred jaslicami gledala. — 4. Marijo,

257

ko je zgubljenega Jezusa v tempeljnu našla.
— 5. Marijo, ko je Jezusa po vstajenji pervo-
krat zagledala. — 6. Marijo, ko je pri
vnebohojenji za Jezusom veselo gledala. —
7. Marijo, ko je na binkoštno nedeljo sv. Duha
prejela.

Nebeška hrana. II.

17

Tretje poglavje.

Molitve pri sv. kerstu.

Mnogi bi gnado sv. kersta bolj spoštovali,
ako bi svetost kersta bolj poznali. Zato beri in
moli večkrat, — zlasti na svoj rojstni den, —
tudi o velikonočnem in binkoštnem času —
kerstne molitve, da obnoviš v sebi gnado sv.
kersta in stanovitnost v njej dosežeš. Naj jih
berejo tudi kerstni botri, da bodo bolj spoznali
sv. dolžnosti, ki jih na-se vzamejo, in se p rl
kerščevanju prav obnašali.

Pri cerkvenih vratih vpraša mešnik: Kak?
bo temu detetu ime ?

Boter : pove ime.

Mešnik: J* kaj želiš od cerkve Božje?

Boter: Sv. vero.

* Pri čerki J. se vselej kerstno ime izreče.

259

Mešnik: Kaj ti da st.  vera?

Boter: Večno življenje.

Mešnik: Ako tedaj hočeš t življenje iti,
spolnuj zapoTedi: Ljubi Gospoda svojega Boga
iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, in iz
vse svoje pameti; svojega bližnjega pa kakor
sam sebe.

Dihne trikrat otroku v lice v znamenje no¬
vega življenja, rekoč:

Pojdi iz njega nečisti dub in daj prostor
svetemu Duhu Tolažniku.

Ga zaznamnja s križem na čelu in na persih,

rekoč:

Sprejmi znamenje sv. križa, kakor na čeli
ti tako na serci f, vzemi vero v Božje zapo¬
di, in bodi tak v svojem zaderžanji, da za¬
zreš postati tempelj Božji.

Molimo.  Kaše prošnje, prosimo, o Gospod!
dobrotno usliši, in tega svojega izvoljenega J.,
kteremu smo znamenje Gospodovega križa vtis¬
nili , z vednim varstvom ohrani, da se naukov
Mojega čudovitega veličanstva derži, in po izpol¬
njevanji tvojih zapovedi do časti prerojenja priti
zasluži. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Položi otroku roko na glavo rekoč:

Molimo.  Vsegamogočni večni Bog, Oče
Gospoda našega Jezusa Kristusa, ozri se mi-
^stno na tega tvojega služabnika J., kterega
s i k spoznanju vere poklical: preženi iz njega
Vso  slepoto serca, raztergaj vse vezi satanove,

17 *

260

s kterimi je bil zvezan; odpri mu, o Gospod,
vrata svoje milosti, da z znamenjem* tvoje mod¬
rosti napolnjen, prost postane smrada vse po-
željivosti, in po žlahtni dišavi tvojih zapovedi
tebi zvesto služi v tvoji cerkvi in v dobrem
raste od dneva do dneva. Po istem Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Dene otroku blagoslovljene soli v usta, rekoč:

J. vzemi sol modrosti; bodi ti v spravo
za večno življenje. B.  Amen. V.  Mir s teboj!
B.  In s tvojim Duhom.

Molimo.  Bog naših očetov, Bog stvarnik
vesoljne resnice, ponižno te prosimo, ozri se
milostno na tega tvojega služabnika, in ker je
to pervo jed soli okusil, ga ne pusti dalje gla*
dovati, ampak napolni ga z nebeško hrano, da
bo vedno goreč v duhu, vesel v upanji in zvest
v službi tvojega imena. Pripelji ga, prosimo, o
Gospod, h kopeli novega prerorenja, da s tvo¬
jimi verniki od tebe obljubljeno večno plačilo
doseči zasluži. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Zarotim te, nečisti duh, v imenu Očeta f,
in Sina f in svetega f Duha, da pobegneš m
odstopiš od tega služabnika Božjega J. On nam¬
reč ti zapoveduje, zaverženi duh, ki je s suho

* Znamenje modrosti je blagoslovljena  sob
jo bo otroku zdajci podal. Sol ohrani meso pred smrad ;
in daje jedem okusnega dnha.

261

nogo hodil po morji in ja utonjajočemu Petra
roko podal.

Toraj, zaverženi duh, spoznaj svojo ob¬
sodbo, in daj čast živemu in pravemu Bogu,
daj čast Jezusu Kristusu, njegovemu Sinu in
sv. Duhu, in odstopi od tega služabnika Bož¬
jega J., kterega si je Bog in Gospod naš,
Jezus Kristus, izvolil in poklical k svoji milosti,
k posvečevanju in k studencu sv. kersta.

Napravi otroku križ na čelu, rekoč :

In tega znamenja svetega f križa, ktero
na njegovo čelo vtisnemo, se ti, zaverženi duh,
nikdar ne derzni oskruniti. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Položi otroku roko na glavo, rekoč :

Sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni
®°g! tvojo večno in nad vse pravično dobrct-
jjirost kličem črez tega tvojega služabnika J„:
razsveti ga z lučjo svoje zastopnosti: očisti in
posveti ga; daj mu pravo spoznanje, da vreden
Postane gnade tvojega kersta. ter ohrani terdno
upanje, pravični sklep in sveti nauk. Po Kri-
stusu, Gospodu našem. Amen.

Mešnik položi štolo na otroka in ga pelje
v  cerkev, rekoč :

J- pojdi v cerkev Božjo, da imaš delež
' Kristusom v večno življenje. Amen.

__ Na poti proti kerstnemu kamnu moli mešnik
2  botri glasno apostoljsko vero in očenaž.

Pred kerstnim kamnom mešnik moli:

262

Zarotim te, vsak nečisti duh, v imenu
Boga vsegamogočnega j Očeta, v imenu Jezusa
Kristusa njegovega Sina f Gospoda in Sodnika
našega, in v moči sv. f Duha, da odstopiš od
te stvari Božje J., ktero je naš Gospod v svojo
sv. cerkev poklical, da postane tempelj živega
Boga in da sv. Duh v njej prebiva. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Kakor se je Kristus s slino dotaknil jezika
mutastega človeka in je mutec spregovoril, enako
se dotakne tudi mešnik s svojo slino ušes in nad
ustmi otroka, rekoč:

Efeta, to je, odpri se, v žlahtno dišavo;
ti pa se poberi hudi duh, kajti približala se je
sodba Božja.

Zdaj vpraša kerščenca in boter odgovarja :

J. Se odpoveduješ hudiču? R.  Se odpovem.

In vsemu njegovemu djanju ? R.  Se od¬
povem.

In vsemu njegovemu napuhu ? R.  Se od¬
povem.

Pomazili otroka s kerstnim oljem na persik
in med pleči, rekoč:

Jaz te pomazilim f z oljem zveličanja, Y
Kristusu Jezusu f Gospodu našem, da imaš
večno življenje. R.  Amen.

Vpraša trikrat otroka in boter odgovarja -

J. kerješ v Boga Očeta, vsegamogočnega
Stvarnika nebes in zemlje? R.  Verjem.

263

Verješ v Jezusa Kristusa, Sina njegovega
edinega, Gospoda našega, kteri je rojen bil in
je terpel? R.  Verjem.

Veruješ v sv. Duha, sveto kerščansko ka¬
toliško cerkev , občestvo svetnikov , vstajenje
mesa in večno življenje? R.  Verjem.

Nadalje vpraša trikrat  otroka in boter
odgovarja:

J. Hočeš kerščen biti? R.  Hočem.

Zdaj ga oblije trikrat v podobi križa
skerstno vodo črez glavo in med oblivanjem en¬
krat  reče*:

J. Jaz te kerstim v imenu f Očeta (oblije
pervokrat), in f Sina (oblije drugokrat), in SV.
I' Duha (oblije tretjokrat). R.  Amen.

Zdaj pomazili otroka verh glave s sv. križ-
1110  v podobi križa, rekoč:

Vsegamogočni Bog, Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, kteri te je prerodil iz vode
in sv. Duha, in kteri ti je dal odpuščenje vseh
grehov, on naj te pomazili s križmo f zveli-
čanja v istem Kristusu Jezusu, Gospodu našem,

7  večno življenje. R.  Amen. V.  Mir ti bodi.

In s tvojim duhom.

* Popolnoma enako se v sili  doma kerščuje. Mora
P a  eden in isti človek biti, ki obliva in besede izgovarja.
Voda mora otroku do žive kože priti in ne zadostuje, da bi
se  le kar lasje oblili. Ako nemaš blagoslovljene vode pri
r °kah, posluži se navadne n a t u r n e vode, kakor se sicer
Za  Pitje rabi.

264

Položi na otroka križovnik (beli p e rt), ki
oblačilo nedolžnosti pomeni, rekoč:

Vzemi belo oblačilo, in glej, da ga brez
madeža prineseš pred sodni stol Gospoda našega
Jezusa Kristusa in dosežeš večno življenje. B,
Amen.

Poda otroku gorečo svečo, za ktero boter z
desnico prime, in ki pomeni nauk in zgled Kri¬
stusov, po kterem ima kerščenec zanaprej živeli,
ter reče:

Vzemi gorečo svečo, in glej, da svojega
kersta ne prelomiš; derži Božje zapovedi, da
kadar Gospod pride na ženitovanje, mu zamoreš
naproti iti z vsemi svetniki v nebeškem kra¬
ljestvu, in prejmeš večno življenje, ter živiš
vekomaj. B.  Amen.

J. pojdi v miru in Gospod bodi s teboj.
B.  Amen.

Kadar te molitve bereš in premišljuješ, do¬
stavi še ponovljenje kerstne obljube, ktero najdeš
v I. delu str. 129 .

Molitve pri sv. birmi.

Kakor je dobro, se večkrat spomniti sv.
kersta in ponoviti kerstno obljubo: enako dobro
je tudi, se večkrat spomniti sv. birme in ob¬
ljube tamkaj storjene, po kteri smo stopili kako'
■vojščaki v vojsko Kristusovo, ter zvestobo P r *'

265

segli banderu Kristusovemu, da hočemo namreč
rajše vse terpeti, tudi umreti, kakor da hi kdaj
odstopili od Kristusa, od njegove cerkve, od
njegove vere, od njegovih zapovedi. — V te
namen se birmske molitve tukaj podajo. Iz njih
naj se pa tudi birmanci in njih botri učijo,
se pri delenji tega zakramenta pobožno in do¬
stojno zaderžati.

Pripravna molitev.

Vsegamogočni, večni Bog ! ti si nas, svoje
otroke pri sv. kerstu skoz vodo in sv. Duha
na novo vstvaril; si nam izbrisal vse naše
grehe, da smo vredni tvoji otroci, bratje in
sestre Jezusa Kristusa, tempeljni sv. Duha, po¬
svečeni udje tvoje sv. cerkve in dediči nebeškega
kraljestva. Bodi tebi čast in hvala! — Prosimo
te, pošlji nam še sv. Duha, očeta ubogih in
tolažnika naših duš: Duha modrosti in zastop-
nosti, — Duha dobrega sveta in prave moči,
— Duha vednosti in svete pobožnosti — Duha
strahii Božjega; naj nas napolni s sedmerimi
darmi tvoje milosti. — Daj nam znamenje sv.
križa in poterdi nas s sv. mazilom svojega zve¬
čanja. V imenu Očeta, in Sina in sv. Duha.
Amen.

Birmanci klečijo, roke na persih sklenjene,
111  škof nad njimi molijo:

266

Sveti Duh naj pride čez vas, in moč Naj-
visega naj nas varuje grehov. B.  Amen.

V.  Naša pomoč je j v imenu Gospodovem.
B.  Kteri je vstvaril nebo in zemljo. — V.
Gospod usliši mojo molitev. JR.  In moje vpitje
naj k tebi pride. — V.  Gospod bodi z vami.
JR.  In s tvojim Duhom.

bkof stegnejo obe roki črez birmance in
molijo :

Molimo. Vsegamogočni večni Bog, ki si
prerodil te tvoje služabnike iz vode in sv. Duha,
in jim podelil odpuščenje vseh grehov, izlij
tudi z nebes doli v nje svojega svetega Duha
Tolažnika in njegovih sedem darov. B.  Amen.

Duha modrosti in zastopnosti. B.  Amen.

Duha dobrega sveta in moči. B.  Amen.

Duha vednosti in pobožnosti. B.  Amen.

Napolni jih z Duhom tvojega strahu, in z
znamenjem križa f Kristusovega jih milostno
zaznamjaj za večno življenje. Po istem Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s
teboj živi in kraljuje v edinosti istega sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. B.  Amen.

Pri birmanji boter položi desno roko n®
desno ramo birmanca, in škof ga z birmanskim
imenom zakličejo in s sv. križmo na čelu p°'
mazilijo, rekoč:

J. Zaznamim te z znamenjem f križa in te
poterdim s križmo zveličanja. V imenu f Očeta,
in f Sina in sv. f Duha. B.  Amen.

267

Škof birmanca rahlo na desno lice udarijo,
v znamenje, da mu bo treba v vojski Kristusovi
marsikaj britkega terpeti in rečejo: Mir bodi S
teboj!

Ko se škof po končanem birmanji k altarju
vračajo, poje kor :

Ps. 76.  Poterdi to, o Bog! kar si storil
med nami, iz svojega sv. tempeijna, ki je v
Jeruzalemu. Čast bodi Očetu i. t.. d. Poterdi
to, o Bog! kar si storil med nami, iz svojega
svetega tempeijna, ki je v Jeruzalemu.

Pred altarjem škof molijo , v tem, ko bir¬
manci s sklenjenimi rokami pobožno klečijo:

F. Izkaži nam, o Gospod svoje usmiljenje. B.
In daj nam svoje izveličanje. — F. Gospod, usliši
mojo molitev itd. F. Gospod bodi z vami. i. t. d.

Molimo.  0 Bog! ki si svojim apostelj-
nom sv. Duha dal in zapovedal, da naj ga oni
in njih namestniki zopet drugim vernim delijo:
ozri se milostno na našo ponižno službo in do¬
deli, da v serce teh, k torih čelo smo s sveto
križmo pomazilili in z znamenjem sv. križa za-
znamnjali, isti sv. Duh pride, jih v tempelj
svoje veličasti spremeni in dobrotno v njih pre¬
biva. Ki z Očetom in istim sv. Duhom živiš
In kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. It.
Anten.

Glej tako bo blagoslovljen vsak človek,
kteri se boji Gospoda.

268

Škof se obernejo k birmancem, in jih bla¬
goslovijo, rekoč :

Blagoslovi f vas Gospod iz Siona, da gle¬
date (in vživate) srečo Jeruzalema vse dni svo¬
jega življenja in dosežete večno življenje. JR.
Amen.

Na zadnje še škof z birmanci glasno molijo
„apo st oljsko vero“, „očenaš“ in „češče-
n o Marij  o“.

Zastran teb molitev se še opomni, da mo¬
rejo biti birmanci pri vseh od perve do zadnje
pričujoči.

Zahvalna molitev.

Preljubi Bog, dobrotljivi Oče! dodeli nam,
svojim otrokom sv. Duha; po zakramentu sv.
birme si nas poterdil in močne storil, sv. vero
terdno spoznati, se hudega varovati in dobro
storiti, pravično živeti in srečno umreti.
Prelepo se ti iz serca zahvalimo za prejetih
sedem darov tvoje milosti. — Ponižno te pro¬
simo, ohrani nas v svoji ljubezni, da nas hu¬
dobni svet ne zapelje. — Bodi naš Oče,
pa pridni tvoji otroci. Naše telo naj bo tempelj
sv. Duha; naše serce naj bo tron Jezusa Kri¬
stusa; naša duša nevesta Jezusova. Naj bomo
tvoji, ti pa naš!

Bog, sv. Duh, ti nas vladaj vse žive dni,
ti nas podpiraj po poti sv. čednosti in nas pri'
pelji v večno zveličanje. — Sv. angelj varh, h

269

nas varji; — naš sv. patron, ti za nas prosi,
da prevideni z Božjimi darmi v dobrem rastemo,
ne samo na starosti, ampak tudi na modrosti
in ijubeznjivosti pri Bogu in pri ljudeh. —
0 sv. Duh! daj nam pravično, sveto živeti,
srečno umreti in enkrat v nebesih vekomaj hva¬
liti Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.

Molitve pri poroki.

Kakor je za vsakega kristjana dobro, da
večkrat v življenji ponovi kerstno in birmsko
obljubo; enako dobro je tudi za zakonske, da
večkrat v življenji ponovijo svojo zakonsko ob¬
ljubo. V te namen jim bo služilo branje in
premišljevanje naslednjih molitev. Služilo bo pa
iudi ženinom in nevestam in njih svatom, da
s o bodo pri poroki toliko bolj spodobno in po¬
božno obnašali.

Po storjeni trojni zakonski obljubi, blago-
slovi mešnik perstana na altarji rekoč :

F. Kaša pomoč je j v imenu Gospodovem,
-fr' Kteri je vstvaril nebo in zemljo. F. Gospod
usliši mojo molitev i. t. d.

Molimo.  Blagoslovi f, o Gospod! ta per¬
ona, kakor ju tudi jaz v tvojem imenu bla¬
goslovim, da onadva, ki ju bota nosila, si zve-

210

stobo med seboj brez madeža ohranita, v miru
in v dopolnjevanji tvoje volje stanovitna osta¬
neta in vedno v medsebojni ljubezni živita. Po
Kristusu, Gospodu našem. R.  Amen.

Zdaj poškropi mešnik perstana z blagoslov¬
ljeno vodo in ju ženinu in nevesti poda, rekoč:

S svojim perstanom me je Gospod sebi za¬
vezal , in me z vencem okinčal kakor ženina.

Kadar si zaročena v roke sežeta, jima mešnik
roki s štolo ob vije, rekoč:

Zavezo sv. zakona, ktero sta tukaj vpričo
cerkve sklenila, naj Bog poterdi, kakor jo tudi
jaz po oblasti cerkve Božje pripoznam, po-
terdim in blagoslovim: V imenu Očeta in f
Sina in sv. Duha. Amen.

Milost in Božji blagoslov bodi vedno z
vama. Amen.

Navadno blagoslovi mešnik sklenjeni zakon
z naslednjimi prelepimi molitvami, ktere naj
zlasti zakonske žene pogosto pred Božjim obličjem
molijo , da bodo gnado zakramenta sv. zakona
v sebi budile in množile; kajti te blagoslov se
posebno na deviško nevesto ozira.

V.  Naša pomoč je f v imenu Gospodovem.

R.  Kteri je vstvaril nebo in zemljo.

Psalm  127.

Blagor vsem, ki se bojijo Gospoda, ki ho¬
dijo po njegovih potih.

271

Zakaj delo svojih rok boš vžival; blagor
tebi, in dobro ti bode.

Tvoja žena je kakor polna vinska terta
ob steni tvoje hiše; tvoji otroci so kakor mlade
oljke okoli tvoje mize.

Glej tako bo blagoslovljen človek, kteri
se boji Gospoda.

Blagoslovi te Gospod iz Siona, in naj ti
da gledati srečo Jeruzalema vse dni tvojega
življenja.

In naj ti da gledati tvojih otrok otroke!
Mir bodi črez Izrael!

Čast bodi Očetu i. t. d.

Gospod usmili se nas. Kriste usmili se
fl as. Gospod usmili se nas. Oče naš, kteri si
T  nebesih i. t. d.

V.  Zveličaj svoje vernike. R.  Kteri v tebe
zaupajo, o moj Bog!

V.  Gospod vas usliši na den britkosti. R.
''aruj vas ime Boga Jakobovega.

V.  Pošlji jim pomoč iz svetišča. R.  In
lz  Siona brani jih.

V-  Gospod usliši mojo molitev. R.  In moje
T Pitje naj k tebi pride.

K Gospod bodi z vami. R.  In s tvojim
duhom.

Molimo.  Ozri se milostno, o Gospod, na
^ase prošnje, in nam dobrotno na strani stoj,
1(0  naredbe opravljamo, ktere si ti v ohranjenje

272

človeškega zaroda postavil, da ta dva, ki ju
denes tvoja volja sklene, tudi tvoja pomoč vedno
ohrani. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

M o 1 i mo. O Bog, ki si vse iz nič
vstvaril, in si z močjo svoje oblasti v začetku
vesoljni svet vravnal, ter si možu, ki si ga po
svoji podobi vstvaril, ženo zato za neločljivo
pomočnico dal, da bi nas skoz to, ker je telo
žene iz moževe strani vzeto, učil, da kar si iz
enega vstvaril, se razločiti nikoli ne sme: 0
Bog ki si zakonsko zavezo s tako visoko skriv¬
nostjo posvetil, da je postala predpodoba skriv¬
nostne zaveze med Kristusom in sv. cerkvijo:

Bog, ki si sam ženo možu zaročil, in stanu,
ki si ga pervega postavil, tak blagoslov po¬
delil , da ga ni mogla uničiti ne kazen izvir¬
nega greha, ne razdjanje vesoljnega potopa:
ozri se milostno na to tvojo služabnico, ki denes
v zakonski stan stopi, in se tvojemu varstvu
ponižno izroča. — Njeni jarm bodi jarm lju*
ezni in miru; verna in čista naj se omoži v
Kristusu, in naj zglede svetih žen posnema,
n t )0 D možu  ljubeznjiva, kakor Rahel, modra
nakor Rebeka , zvesta do visoke starosti kakor
k.dra. Naj hudi duh, ki je pervo ženo zapeljali
ni ar kaj grešnega v njenem djanji ne najde.
.J no ® v °ljno pas zvestobe in tvojih zapovedi,
m z enim možem poročena naj se varuje tudi
sence prešestva. Naj oboroža svojo slabost z

273

varstvom kerščauske čuječnosti, da bo , resna v
zaderžanji, častita v sramežljivosti, in v nebe¬
ških naukih dobro podučena. S pridnimi otroci 1
blagoslovljena naj v sredi med njimi poštena in
nedolžna živi, in po smerti med svete žene v
nebesih vverstena biti zasluži. Oba pa naj gle¬
data svojih otrok otroke do tretjega in četertega
voda in naj srečne starosti učakata. Po istem
Kristusu Gospodu našem. Amen.

Molimo. Bog Abrahama in Bog Izaka
in Bog Jakoba bodi z vama, in on naj dopolni
svoj f blagoslov nad vama, da vidita svojih
otrok otroke do tretjega in četertega roda, in
potem večno življenje brez konca vživata, po
milosti Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri
z  Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje Bog
°d vekomaj do vekomaj. Amen.

Ako je nevesta vdovica, in je tedaj že en-
k^it te blagoslov prejela, se izpusti psalm, in se
rnoli edino perva molitev : „Ozri se milostno. u

V nekterih krajih se blagoslovi še vino za
® Vate ; molitve se molijo blezo enake, kakor na
eDt  Janževo o Božiči.

Molitve pri vpeljevanji zakonske matere.

Kakor se na svečnico z gorečimi svečami
f Cesi J a  vodi v spomin, da je tisti den Marija

Nebeška hrana. II. Ib

274

Jezusa, ki je luč sveta,  k darovanju prinesla;
enako se tudi zakonski materi, kadar otroka k
darovanju prinese, pri cerkvenih vratih goreča
sveča v roko poda v velni spomin, da je njena
dolžnost, otroka po Jezusovem nauku učiti in
po Jezusovih stopinjah voditi, da mu pa tudi
sama, kakor svetla luč, s svojim lepim zgledom
na stezi življenja svetiti more.

Mešnik pri vratih nad materjo moli:

V.  Naša pomoč je f v imenu Gospodovem.
R.  Ki je vstvaril nebo in zemljo.

Psalm  23.

Gospodova je zemlja in kar jo napolnuje;
vesolni svet in vsi, ki na njem prebivajo.

Ker on ga je nad morja vterdil, in nad
vode postavil.

Kdo pojde na goro Gospodovo; ali kdo
bo stal na njegovem sv. mestu?

Kdor je nedolžnih rok in čistega serca,
kdor ne obrača svoje duše v nečimerno; in Be
prisega krivo svojemu bližnjemu.

On bo prejel blagoslov od Gospoda; 111
usmiljenje od Boga svojega Odrešenika.

Takošen je zarod njih, kteri ga iščejo,
kteri iščejo obličja Boga Jakobovega.

Odprite, pervaki, svoja vrata; in odpn t6
se večna vrata, pa pojde noter kralj slave.

275

Kdo je tisti kralj slave? Gospod, močni
in mogočni; Gospod, mogočni v vojski.

Odprite, pervaki! svoja vrata; in odprite
se, večna vrata; da pojde noter kralj slave.

Kdo je tisti kralj slave? Gospod'vojskinih
trum, on je kralj slave.

čast bodi Očetu i. t. d.

Ant. Ta bo prejela blagoslov od Gospoda,
in usmiljenje od Boga, svojega Zveličarja; ker
tak je zarod tistih, ki iščejo Gospoda.

Mešnik poda materi štolo in jo pelje v cerkev,
rekoč:

Pojdi v tempelj Božji, moli Sina blažene
Device Marije, ki ti je dal sad otroka.

Gospod usmili se nas. Kristus usmili se
&as. Gospod usmili se nas. Očenaš, kteri si v
nebesih i. t. d.

F. Zveličaj svojo deklo, o Gospod! B.  Ktera
v  tebe zaupa, o moj Bog.

F. Pošlji, o Gospod! pomoč iz svetišča.

In varji jo s Siona.

F Nič naj ne opravi sovražnik pri njej.

In otrok krivice naj se ne loti ji škodovati.

F Gospod, usliši mojo molitev. R.  In moje
¥ pKje naj k tebi pride.

F Gospod bodi z vami. B.  In s tvojim
luhom.

Molimo.  Tsegamogočni, večui Bog! ki
81  po porodu blažene device Marije težave ver-

18 *

276

nih porodnic v veselje spremenil: ozri se mi¬
lostno na to tvojo služabnico, ki v dolžno za¬
hvalo v tvoj sveti tempelj vesela pride, in do¬
deli, da po zasluženji in priprošnji iste blažene
Marije po tem življenji z otrokom vred v ve¬
selje večnega zveličanja priti zasluži. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Poškropi mater z blagoslovljeno, vodo rekoč:

Mir in blagoslov Boga vsegamogočnega,
Očeta, in f Sina in svetega Duha naj pride
Srez tebe in vedno nad teboj ostane. Amen.

Molitve pri blagoslovljen]!' vode.

Ne le v vsaki katoliški cerkvi, ampak tudi
v vsaki katoliški hiši se hrani in pobožno rabi
blagoslovljena voda. Da jo boš zanaprej še z ve¬
čini zaupanjem in še bolj pobožno rabil, p r f'
mišljuj večkrat in moli zlasti takrat naslednje
molitve, kadar si pričujoč pri blagoslovijenji vode.

V.  Naša pomoč je f v imenu Gospodovem*
Jt.  Kteri je vstvaril nebo in zemljo.

Blagoslov soli.

Zarotim te stvar soli pri živem f Bogih
pravem f Bogu, pri svetem j* Bogu, pri Bogih
ki je preroku Elizeju ukazal, te vreči v vodo,
da je bila njena škodljivost ozdravljena: da po -
staneš zarotena sel vernim v korist; da vsem,
ki te vživajo, v zdravje služiš na duši in ua

271

telesu; in na kterem koli kraji boš razškropljena,
•da pobegne in odstopi vsako strašilo, vsa hu¬
dobija in zvijača satanske zapeljivosti, in vsak:
nečisti duh, zaroten po njem, ki bo prišel
sodit žive in mertve in svet skoz ogenj. H.
Amen.

Molimo. Tvojo neskončno milost, vsega-
mogočni večni Bog, ponižno na pomoč kličemo,
da to stvar soli, ki si jo v rabo človeškega
roda podelil, po svoji dobrotljivosti blagosloviš
f in posvetiš f, da vsem, ki jo bodo vživali,
na duši in telesu v dobro služi, in karkoli bode
2 njo dotaknjeno ali poškropljeno, prosto po¬
stane vse nečistosti in vseh napadov hudega
duha. Po Kristusu Gospodu našem. iž. Amen.

Blagoslov vode.

Zarotim te stvar vode, v imenu Boga f
^eta vsegamogočnega, v imenu Jezusa f Kri¬
stusa, tvojega Sina, Gospoda našega, in v moči
svetega f Duha; da postaneš zarotena voda in
ne  le vsako sovražno moč odganjaš, ampak jo
v  korenini zatreš, in sovražnika samega in nje¬
gove tovarše, odpadle angelje, podereš; po oblasti
istega Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri
prišel sodit žive in mertve in svet skoz
°genj. B. Amen.

Molimo.  O Bog, ki si v blagor člove-
s ^ e ga roda naravnal, da se voda rabi pri naj-

278

Tečih. zakramentih: naše glasne prošnje milostno
usliši, in vlij v to vodo, po mnogih očiščevanjih
pripravljeno, moč svojega f blagoslova, da v
službi tvojih skrivnosti moč nebeške gnade zoper
hude duhove in bolezni doseže, da kjerkoli se
bo po hišah ali drugih krajih vernega ljudstva
ta voda škropila, vse nečisto premine in zgine
vse škodljivo. Ne bodi tamkaj ne kuga, ne
škodljivi zrak; naj pojenja vse zalezovanje skriv¬
nega sovražnika; in karkoli bi zamoglo ali bla-
gostan ali mir prebivalcev nadlegovati, naj škrop¬
ljenje te vode prežene, da zdravje po klicanji tvo¬
jega imena izprošeno, pred vsemi napadi varno
ostane. Po Kristusu Gospodu našem. B.  Amen.

Združenje soli in vode.

Mešnik vsuje trikrat v podobi križa soli v
vodo in med vsipljenjem moli:

Pomešanje soli in vode naj se enako zgodi
v imenu f Očeta, in j Sina, in svetega f Duha.
B.  Amen.

Molimo.  O Bog, izvir nezmagane moči?
in nepremagljivi vladar in vselej sloviti zma¬
govalec, ki silo nasprotnih oblasti berzdaš, ^
besnost rjuvečega sovražnika krotiš, ki sovražne
zlobnosti mogočno zatiraš: tebe,  o Gospod! s
trepetanjem na pomoč kličemo in ponižno pr°'
simo; da se na to stvar soli in vode blago¬
voljno ogledaš, jo dobrotno počastiš, z roso svoj®

279

milosti posvetiš, da kjerkoli bo razškropljena,
vsako nadlegovanje nečistega duha odjenja, in
groženje strupene kače daleč proč pobegne;
uasprot pa pričujočnost svetega Duha, za ktero
tvoje usmiljenje prosimo, nas povsodi razvese¬
ljuje. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, ki
z Očetom in istim svetim Duhom živi in kra¬
ljuje Bog od vekomaj do vekomaj R. Amen.

Molitve pri škropljenji z blagoslovljeno
vodo.

Sicer se vsak vernik, ko v cerkev stopi, z
žegnano vodo poškropi, naj bi črez njega prišel
tisti blagoslov, ki ga je cerkev na pobožno rabo
žegnane vode položila, in kakor ti ga spredej
stoječe molitve razodevajo: vendar je po mnogih
tarah še starodavna lepa navada, da po nedeljah
mešnik pred peto meso po cerkvi gori in doli
gi'e, in altar in sebe in verno ljudstvo z žegnano
vodo škropi, naj bi hudi duh ljudi med sv. opra¬
vilom ne motil, ampak Božji angelji jih v mo¬
litvi podpirali. Pri tej priliki moli mešnik na¬
slednje molitve. Moli jih tudi ti ž njim. S pridom
jih boš tudi doma rabil, ako ob posebnih godovih
pohištvo in polje z žegnano vodo škropiš. — V
mnogih krajih je tudi lepa navada, da dušni pa¬
stirji vsako leto enkrat po fari gredo, vse biše
obiščejo in z žegnano vodo blagoslovijo. Tudi pri
te j priložnosti se molijo naslednje molitve, z
e dinim razločkom, da se ne moli ves psalm, am¬
pak le njegova perva versta.

280

Pred altarjem stoječ, zapoje mešnik : Poškropi
me. Po cerkvi gredoč moli Psalm 50. „ Usmili se Ute,
O Bog, i. t. d. ki ga najdeš zadej v „hvalnicah“
duhovnih ur za mertve. Po končanem psalmu
pred altarjem ponovi:

Ant.  Poškropi me s hisopom in bom oči¬
ščen; umij me, in bom bolj bel, ko sneg.

F. Skazi nam, o Gospod, svoje usmiljenje.
(Aleluja *)

F. In daj nam svoje zveličanje. (Aleluja.)

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Usliši nas sveti Gospod, vsega-
mogočni Oče, večni Bog, in pošlji svojega sve¬
tega angelja z nebes , da varuje, razsvetljuje,
čuva, obišče in brani vse, ki v tem stanovanji
prebivajo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

O velikonočnem času, to je, od Velike ne¬
delje do praznika svete Trojice se namesto spo¬
kornega psalma 50. moli naslednji veseli psalm.

Psalm  117.

Slavite Gospoda , ker je dober; ker na
veke je usmiljenje njegovo.

Reci zdaj,  Izrael, da je dober, ker na
veke je usmiljenje njegovo.

Reci zdaj Aronova hiša: ker na veke j»
usmiljenje njegovo.

Aleluja se le o velikonočnem. času pristavlja.

281

Rečejo naj zdaj, kteri se bojijo Gospoda:
ker na veke je usmiljenje njegovo.

V stiski sem klical v Gospoda; in Gospod
me je uslišal in oprostil.

Gospod mi je pomočnik; ne bom se bal;
kaj neki zamore mi človek?

Gospod mi je pomočnik; in kakor nič bom
porajtal svoje sovražnike.

Bolje je upati v Gospoda , kakor upati v
človeka.

Bolje je upati v Gospoda, kakor upati v
glavarje.

Vsi narodi so me obdali; pa v imenu
Gospodovem sem se maščeval nad njimi.

Obsuli so me in oblegli; v Gospodovem
imenu pa sem se maščeval nad njimi.

Obsuli so me, ko bučele, in so se vneli,
kakor ogenj v ternji; v Gospodovem imenu pa
sem se maščeval nad njimi.

Sovan sem že omahnil, da padem ; pa
Gospod me je sprejel.

Moja moč in moja hvala je Gospod: in
on mi je bil v rešenje.

Glas veselja in rešitve (se razlega) v šo¬
torih pravičnih.

Gospodova desnica je moč skazala, Gospo¬
dova desnica me je povišala; Gospodova desnica
je moč skazala.

282

Ke bom umeri ampak živel bom; ia ozna-
noval bom dela Gospodova.

Gospod me je pokoril in tepel; smerti pa
me Di izročil.

Odprite mi vrata pravice; stopil bom skozi
uje in slavil Gospoda: to so vrata Gospodova,
pravični pojdejo skoz nje.

Slavil te bom, ker si me uslišal, in si
mi bil v pomoč.

Kamen, kterega so zavergli zidarji, on je
postal vogelni kamen.

Gospod je to storil in je čudovitno v na¬
ših očeh.

To je den, ki ga je Gospod naredil; ra-
dujmo se in veselimo se v njem.

O Gospod, reši me! o Gospod, daj dobro
srečo! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Go¬
spodovem.

Blagoslavljamo vas iz hiše Gospodove;
Bog je Gospod, in nam svčti.

-Napravite praznični den z gostimi venci
tje do voglov altarja.

Moj Bog si ti in hvalil te bom; moj
Bog si ti, in povzdigoval te bom.

Hvalil te bom,  ker si me uslišal, in s *
mi bil v pomoč.

Hvalite Gospoda, ker je dober; ker na
ve£e je usmiljenje njegovo.

Čast bodi Očetu i. t. d.

283

Ant.  Videl sem Todo, ki teče iz tempeljna
na desni strani, aleluja; in vsi, do kterih je
ta voda prišla, so bili ozdravljeni in kličejo:
aleluja.

F. Skazi nam, o Gospod i. t. d. z molitevjo
vred, kakor med letom.

Molitve za odvernenje hudega vremena.

Molijo se najpoprej litanije vseh svetnikov,
v kterih se prošnja: „Od treska in hudega vre¬
mena, reši nas o Gospod! “ dvakrat ponovi. Na
to se moli „Očenaš“ in potem naslednje molitve:

Psalm  147.

Hvali, Jeruzalem! Gospoda; hvali Sion!
svojega Boga.

Ker je poterdil zapahe tvojih vrat; tvoje
otroke v tebi blagoslovil.

Mir ti je dal od vseh strani; in te na-
situje s pšenično maščobo.

On pošlje stoje povelje na zemljo; hitro
teče njegova beseda.

On vsipa sneg, kakor volno; raztresa slano,
kakor prah.

Meče svojo točo , kakor drobtine; pred
njegovim mrazom kdo bo obstal?

Pošlje (zopet) svoje povelje, in jo raztopi;
B J e gova sapa zapiše, in vode tečejo.

284

On oznanuje svojo besedo Jakobu, svoje
postave in pravice Izraelu.

Tako ni storil vsem narodom, in svojih
pravic jim ni oznanil.

Čast bodi Očetu i. t. d.

V.  Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
B.  Ki je vstvaril nebo in zemljo.

V.  Skazi nam, o Gospod! svoje usmiljenje.
B.  In daj nam svoje zveličanje.

V.  Pomagaj nam, o Bog, Zveličar naš!

R.  In zavolj časti svojega imena, reši nas, o
Gospod!

V.  Nič naj ne opravi sovražnik zoper nas.

, °fr°k hudobije naj se ne loti nam ško¬
dovati.

V.  Tvoje usmiljenje, o Gospod! naj pride
rez nas. R.  Kajti v tebe smo zaupali.

V.  Reši svoje ljudstvo, o Gospod! R-
blagoslovi svojo dedščino.

... ^ -^ e  hoš odrekel dobrega tem, ki ho¬

dijo v nedolžnosti. R.  Gospod, Bog vojskinih
rum. blagor človeku, ki v te zaupa.

: • Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

' • Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki te greh žali in P°'
Kora tolaži, oglej se milostljivo na prošnjo i
em kličejočega ljudstva, in šibe tvoje j eZ0 i
ere za svoje grehe zaslužimo, odverni.

285

Odverni od svoje hiše, prosimo, o Gospod!
duhovne zlege, in naj se ji ne bliža nesreča
hudega vremena.

Vsegamogočni večni Bog! prizanesi bo¬
ječim in usmili se prosečih, da nevarno bli¬
skanje oblakov in sila nevihte potihne, in žu-
ganje hude ure preide v hvalo tvojega usmiljenja.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju
zapovedal, in je postala velika tihota, usliši
prošnje svoje družine in dodeli, da v tem zna¬
menji f svetega križa vse divjanje hudega vre¬
mena potihne.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s
tepe njem ozdravljaš in s prizanašanjem ohranjaš,
dodeli nam, ki te ponižno prosimo, da se tvoje
zaželjene tolažbe vselej veselimo in darove
tvoje milosti v miru vživamo. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Slednjič se poškropi na vse strani z žegnano

Molitve pri procesiji za dež.

Molijo se litanije vseh svetnikov, v kterih
Se  po prošnji: „da sad zemlja daš in ohraniš“
dvakrat moli: „Da svojim vernim potrebnega
deža podeliš, te prosimo, usliši nas! “ Po lita-

ni j a h se moli ,,Očenaš“ in potem naslednje

molitve:

289

Psalm 146.

Hvalite Gospoda, ker psalme peti, je dobro;
bodi našemu Bogu pesem vesela in lepa.

Gospod je, ki zida Jeruzalem; in raz-
škropljene (otroke) Izraelove zbira.

Ki v sercu spokorjene ozdravlja; in obezuje
njih rane.

Ki šteje množino zvezd; in jih kliče vse
po imenu.

Velik je naš Gospod, in velika nja moč;
in modrost njegova nema števila.

Pohlevne vzdigne Gospod; grešnika pa do
tal poniža.

Pojte Gospodu hvalno pesem; na citrah
igrajte našemu Bogu.

Ki zagrinja nebo z oblaki; in deža zemlji
pripravlja.

Ki daje, da trava raste po gorah, in ze¬
lišče ljudem v službo.

Ki daje živalim njih živež, in mladim
vranam, ki ga kličejo.

Nema veselja Gospod nad močjo konjikov,
tudi ne dopadenja nad čverstimi pešci.

Le nad njimi, ki se ga bojč, ima dopa-
denje Gospod; in nad njimi, ki v njegovo usmi¬
ljenje upajo.

čast bodi Očetu i. t. d.

287

V.  Zagerni o Gospod! nebč z oblati.
B.  In deža zemlji pripravi.

V.  Da po planinah raste seno. B.  In ze¬
lišče v službo ljudem.

V.  Od njih verhov rOsi bregove. B.  In
s sadom tvojih del se bo nasitila zemlja.

V.  Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

V.  Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog! v kterem živimo , se
gibljemo in smo, dodeli nam potrebnega deža,
da s časnimi pomočki zadostno p re videni, toliko
bolj zaupljivo večnih poželujemo.

Vsegamogočni Bog! dodeli, prosimo, da
ker v svoji britkosti v tvojo milost zaupamo,
zoper vse hudo pod tvojo obrambo varni
ostanemo.

O Gospod! daj nam, te prosimo, zdravega
'dežja, in suho obličje zemlje z nebeških stu¬
dencev dobrotno napoji. Po Kristusu, Gospodu
ftašem. Amen.

V.  Gospod bodi z vami. B.  In s tvojim
duhom.

V.  Poveličujmo Gospoda. B.  Bogu bodi

hvala.

P. Vsegamogočni in usmiljeni Bog nas
na J usliši. B.  Amen.

V.  In vernih duše naj po milosti Božji
v  miru počivajo. B.  Amen.

288

Molitve pri procesiji za lepo vreme.

Molijo se litanije vseh svetnikov in po proš¬
nji: ,.Da sad zemlje daš in ohraniš,“ se dvakrat

moli: »Da svojim vernim lepo vreme podeliš,
te prosimo, usliši nas 1 “ Po litanijah se moli
„Očenaš“ in naslednje molitve:

Psalm  66.

O Bog! usmili se nas, in blagoslovi nas;
razsvetli svoj obraz nad nami, in usmili se nas!

Da spoznamo tvojo pot na zemlji; med
vsemi narodi tvoje zveličanje.

Ljudstva naj hvalo ti dajo, o Bog! vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo.

Veselijo naj se in radujejo narodi; zakaj
ti sodiš ljudstva v pravici, in vodiš narode na
zemlji.

Ljudstva naj hvalo ti dajo , o Bog! vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo; (ker) zemlja je
dala svoj sad.

Blagoslovi nas Bog, naš Bog, blagoslovi
nas Bog; in naj se boje ga vesoljne pokrajine
zemlje.

čast bodi Očetu i. t. d.

F. Svojo sapo si dal veti, o Gospodi
črez zemljo. R.  In nalivi z neba so se ustavili-

F. Kadar bom nebo prevlekel z oblaki-
R.  Se bo prikazala moja mavrica in se bom
spomnil svoje zaveze.

289

V.  Razsvetli svoje obličje, o Gospod!
črez svoje služabnike. B.  In blagoslovi nje, ki
v te zaupajo.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

B.  Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki te greh žali in po¬
kora tolaži, oglej se milostljivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva, in šibe tvoje jeze,
ktere za svoje grehe zaslužimo, oiverni.

O Gospod! usliši nas, ki k tebi vpijemo,
na naše prošnje nam dodeli lepega vremena,
da akoravno nas po pravici zavolj naših grehov
tepeš, vendar od tvojega usmiljenja prehiteni,
milost občutimo.

Tvojo milost, vsegamogočni Bog! prosimo,
da deževne nalive ukrotiš in nam jasnost svo¬
jega obličja zopet dobrotno pokažeš. Po Kri¬
stusu Gospodu našem. Amen.

Molitve pri procesiji ob času lakote.

Molijo se litanije vseh svetnikov, v kterih
dvakrat prošnja ponovi: »Da nam sad zemlje
daš in ohraniš, te prosimo, o Gospod, usliši nas!“

0  litanijah se moli „Očenaš“ in naslednje molitve :

Psalm 22.

Gospod me vodi in nič mi ne bo manj¬
šo; na pašnik, tje me je postavil.

Nebeška hrana. II.

290

Ob vodi poživlja in redi me; in mojo dušo
varuje.

Yodi me po stezah pravice zavoljo svo¬
jega imena.

In da bi v sredi smertne sence hodil, se
ne bojim hudega; kjer z menoj si ti!

Tvoja šiba in tvoja palica: tolažite me (M

Mizo si pogernil pred mojim obličjem;
vkljub njim, ki me nadlegujejo.

Z oljem (veselja) si mazilil mojo glavo;
in kelih moj, vpjanljivi, kako veličasten je!

In tvoje usmiljenje (tako zaupam!) me
bo spremljalo vse dni mojega življenja.

In prebival bom v hiši Gospodovi mnoge
(večne) dni.

Čast bodi Očetu i. t. d.

F. O Gospod! ne stori nam po naših
grehih. B.  In ne vračuj nam po naših hu¬
dobijah.

F. Oči vseh na tebe gledajo, o Gospod!
B.  In ti jim daš jed o pravem času.

F Spomni se svoje družine. B.  Ki sij 0
v lasti imel od začetka.

F Gospod bo dal blagoslov. B.  In naše
polje bo dalo svoj sad.

F Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

F Gospod bodi z vami i. t. d. (

Molimo.  Skaži nam dobrotno, o Gospod'
svoje neskončno usmiljenje, da nam ob en® 111

291

vse grehe odpustiš, in od kazni, ktere zavoljo
njih zaslužimo, odrešiš.

Prosimo, o Gospod! daj srečen vspeh
našim ponižnim prošnjam in lakoto od nas od-
verni; da umerljivi človek živo spozna, da
tvoja jeza take šibe pošilja in jih tvoja milost
odjemlje.

Ljudstvo tebi podložno, ki zavoljo svojih
grehov lakoto terpi, milostno, o Gospod! k sebi
spreoberni, ki si obljubil, da bo vse naverženo tem,
kteri tvojega kraljestva iščejo. Ki živiš in kra¬
ljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Molitev pri procesiji ob času kužnih
bolezni.

Molijo se litanije vseh svetnikov, v kterih
Se  dvakrat prošnja ponovi: »Od kuge, lakote in
v °jske , reši nas, o Gospod! “ Po litanijah se
m °h „Očenaš a  in naslednje molitve:

Psalm  6.

Gospod ne strahuj me v svojem serdu,
In  ne tepi me v svoji jezi.

Usmili se me, o Gospod, ker sem slab;
ozdravi me, o Gospod, ker moje kosti se tresejo,

In moja duša je vsa omamljena; iu ti, o
Gospod, doklej še (odlagaš)?

Oberni se k meni, o Gospod, in reši mojo
du šo: zavoljo svojega usmiljenja pomagaj mi!

292

Ker ga ni ob smerti, ti bi na te mislil;
T peklu pa kdo bo tebe hvalil?

Utrudil sem se v svojem zdihovanji; vse
noči na svoji postelji prejokam, in s svojimi
solzami močim svoje ležišče.

Od žalovanja so moje oči otemnele; po¬
staral sem se med vsemi svojimi sovražniki.

Poberite se spred mene vsi, ki hudo de¬
late ; zakaj Gospod je glas mojega joka uslišal.

Gospod je mojo prošnjo uslišal; Gospod
je sprejel mojo molitev.

(Zato) se bodo sramovali in silno prestra¬
šili vsi moji sovražniki; na mah bodo odstopili
in na sramoti ostali.

čast bodi Očetu i. t. d.

F. O Gospod! ne stori nam po naših
grehih. B.  In ne vračuj nam po naših hu¬
dobijah.

F. Pomagaj nam, o Bog, Zveličar naš!
B.  In zavoljo časti svojega imena, o Gospod;
reši nas!

F O Gospod! ne spominjaj se naših
nekdanjih grehov. B.  Naj nam hitro dojde
tvoje usmiljenje, ker silno revni smo postali.

F. Prosi za nas sv. Boštjan! B.  Da vredni
postanemo obljub Kristusovih.

F Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

293

Molimo. Usliši nas, o Bog, Zveličar naši
in po priprošnji blažene in častite Božje po-
rčinice Marije, vselej device, in sv. Boštjana,
marternika, in vseh tvojih svetnikov, svoje ljud¬
stvo od straha tvoje jeze odreši, in mu po obil¬
nosti svojega usmiljenja mir in varnost dodeli.

Skaži se milostljiv, o Gospod! našim proš¬
njam, in dušne in telesne bolezni ozdravi, da
odpuščenje grehov zadobimo in se tvojega bla¬
goslova vselej veselimo.

Prosimo, o Gospod! daj zaželjenega vspeha
našim prošnjam, in kugo in merjenje milostno
odverni, da umerljivi človek živo spozna, da po
tooji jezi take šibe pridejo in po tvoji milosti
odidejo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

Molitve pri procesiji ob času vojske.

Molijo se litanije vseh svetnikov; na zadnje
t)Očenaš £<  in naslednje molitve :

Psalm  45.

Bog je naše pribežališče in moč; pomoč¬
nik v stiskah, ki so nas hudo zadele.

Zato se ne bomo bali, naj bi se tudi zemlja
gibala, in se gore prestavljale v serce morja.

Naj njegove vode šamč in trušč, in se
tresejo gore zavolj njegove moči.

Naskok voda (le) razveseljuje Božje mesto :
(tam) si posvečuje Naj viši svoje prebivališče.

294

Bog je v njegovi sredi, (zato) omahnilo
ne bede; že z ranim svitom mu je Bog na
pomoč.

Narodi razgrajajo in kraljestva omahujejo;
(ali:) on povzdigne svoj glas — in strese se zemlja.

Gospod vojskinih trum je z nami; naš
sprejemnik je Bog Jakobov.

Pridite in glejte dela Gospodova, ki jih
je za čudeže postavil na zemlji; on, ki do
krajev zemlje vojske odganja.

On, ki potera lok in lomi orožje, in škite
sežiga z ognjem.

Molčite in glejte; zakaj jaz sem Bog;
povikšan sem med narodi in povikšan na zemlji-

Gospod vojskinih trum je z nami; naš spre¬
jemnik je Bog Jakobov.

Čast bodi Očetu j. i. d.

F. Vzdigni se o Gospod! in pomagaj nam-
JR.  In reši nas zavoljo svojega imena.

F. Otmi svoje ljudstvo, o Gospod!
Ktero v tebe zaupa, o moj Bog!

F. Mir bodi v tvoji terdnjavi. U.  In obil¬
nost v tvojih stolpih.

F. Bodi nam, o Gospod! močen turn. m
Zoper sovražnika.

F Steri lok in zlomi orožje. JR.  In škite
sčžgi z ognjem.

F. Pošlji nam, o Gospod! pomoč iz sve¬
tišča. iž. In s Siona brani nas.

295

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

V.  Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog! ki vojste zatiraš, in
sovražnike teh, kteri v tebe zaupajo, z močjo
svoje brambe zmaguješ: pridi na pomoč svojim
služabnikom, kteri v tvoje usmiljenje zaupajo,
da divja sila naših sovražnikov pojenja, mi pa
tebe z neprenehljivo zahvalo častimo.

O Bog! od kterega izhajajo svete želje,
dobre misli in pravična djanja, daj svojim slu¬
žabnikom tak mir, kakor ga svet ne more dati,
da bodo naša serca tvojim zapovedim vdana,
in časi s tvojo pomočjo brez strahu pred so¬
vražniki varni in mirni.

Prosimo, o Gospod! steri ošabnost naših
sovražnikov, in zlomi njih terdovratnost z močjo
svoje desnice. Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Molitev pri procesiji v kterikoli potrebi.

Molijo se litanije vseh svetnikov; potem
«Očenaš“ in slednje molitve:

Psalm  19.

Naj te usliši Gospod ob dnevu stiske;
11 a j te varuje ime Boga Jakobovega.

Naj ti pošlje pomoč s svetišča; in naj
te  varuje s Siona.

296

Naj se spomni vseh tvojih daritev; in
naj mu dopade tvoj žgalui dar.

Naj ti stori po tvojem sercu; in naj do¬
polni vse tvoje namene.

Veselili se bomo tvojega odrešenja; iuse
ponašali v imenu svojega Boga.

Vse tvoje prošnje naj spolni Gospod! —
Zdaj vem, da srojega maziljenca varuje Gospod.

Uslišal ga bo s svojih svetih nebes; z
močjo ga bo rešila njegova desnica.

(Sovražniki pridejo) eni na vozovih in
drugi na konjih; mi pa zakličemo ime Gospoda,
našega Boga.

Oni se zamotavajo in padajo; mi pa se
vzdigujemo in stojimo po konci.

Gospod, ohrani (nam) kralja; in usliši nas
ob dnevu, kedar kličemo v te.

Čast bodi Očetu i. t. d.

F. Bog, naše pribežališče in moč! B.  Po¬
močnik v nadlogah!

F. Reši svoje služabnike, o Gospod! B.
Kteri v tebe zaupajo, o moj Bog!

F Sveti Bog, sveti Mogočni, sveti Ne-
umerljivi. B.  Usmili se nas.

F. Pomagaj nam, o Bog,  Zveličar naš!
B.  In zavoljo časti svojega imena nas reši, 0
Gospod!

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d,

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

297

Molimo.  Ne zaverzi, vsegamogočni Bog,
svojega ljudstva , ki v nadlogi zdihuje, temoč
zavoljo časti svojega imena pridi potolažen
stiskanim na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod, svojo
neizrečeno milost, da nas ne samo vseh grehov
odvežeš, ampak tudi šib, ktere za nje zaslu¬
žimo, odrešiš.

Dodeli nam,  tvojim služabnikom, te pro¬
simo, Gospod Bog, da se vednega zdravja na
duši in na telesi veselimo, in da bodemo po
častiti priprošnji blažene Marije, vselej Device, od
pričujoče žalosti rešeni in večnega veselja deležni.

Ozri se usmiljeno, prosimo, o Gospod, na
naše nadloge, in serd svoje jeze, ktero po pra¬
vici zaslužimo, od nas odverni.

O Bog,  naše pribežališče in moč! po¬
slušaj pobožne prošnje svoje cerkve , ti izvir
vse pobožnosti in dodeli, da kar z zaupanjem
prosimo, z vspehom dosežemo. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Molitve za popotnike.

Kedar se romarji v slovesni procesiji na
Božjo pot podajo in domu povernejo , moli
lešnik črez nje naslednje molitve. Sicer pa
jih ti moli sam za sebe, kedar na Božjo pot,

ali tudi na ktero drugo daljno pot odhajaš;
veliko je namreč na stezi nevarnosti za dušo in
telo, zlasti v sedanjem časi. Dobro ti bodo te
molitve tudi služile v pobožno premišljevanje
med potom , da se ti skušnjava hudega duha
ne približa, ampak te spremlja angelj Gospodov.

Pri odhodnji.

Ant.  Po stezi miru in sreče naj nas vodi
vsegamogočni in usmiljeni Bog, in angelj Rafael
naj nas spremlja po poti, da se v miru, zdravi in
veseli zopet vernemo domu.

Spev Caharijev. Hvaljen bodi Gospod, Iz¬
raelov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje
svojemu ljudstvu i. t. d. (stran 231).

Ant.  Po stezi miru i. t. d. (kakor spredej)

Gospod usmili se nas. Kristus usmili se
nas. Gospod usmili se nas. Očenaš i. t. d.

F. Varji, o Gospod, svoje služabnike. R-
Kteri v tebe zaupajo, o moj Bog!

F Pošlji jim, o Gospod, pomoč s sve¬
tišča. it. In s Siona varji jih.

F Nič naj ne opravi sovražnik zoper nje-
It.  In otrok hudobije naj se ne loti jim škodovati-

F. Vse dni bodi hvaljen Gospod. B.  Srečno
pot nam dodeli Bog, Zveličar naš! (

F Svoje poti nam pokaži, o Gospod-
B.  In svoje steze uči nas.

299

V.  O da bi se naše poti ravnale, B.  V
dopolnjevanje tvojih, postav!

V.  Kar je krivega, naj postane ravnina,
B.  In kar je bodečega, gladka pot.

F. Zavoljo tebe je Bog svojim angeljem
ukazal. R.  Da te varujejo na vseh tvojih potih.

V.  Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki si Izraelove otroke
s suho nogo po sredi morja peljal, in si trem
modrim na stezi do tebe zvezdo za voditeljico
dal;  dodeli tudi nam,  te prosimo , srečno pot
m zdravo vreme, da od tvojega angelja sprem¬
ljani, na kraj,  kamor si želimo, in slednjič v
zavetje večnega zveličanja srečno priti zamoremo.

O Bog,  ki si Abrahama, svojega služab¬
nika , 13 domovine peljal in po vseh stezah
njegovega potovanja zdravega ohranil, prosimo
H da tudi nas v svoje varstvo milostno sprej¬
meš. Bodi nam, o Gospod, pri odhodnji pomoč,
? a  Poti tolažba, v vročini ogrinjalo, pri dežu
111  mrazu odeja, pri utrujenji počitek, v nevar¬
nosti bramba, na polžki stezi palica, v nevar¬
nosti na vodi mirno zavetje , da pod tvojim
? arstvom srečno pridemo, kamor si želimo, in
Se  zdravi zopet domu povernemo.

. Prosimo, o Gospod, ozri se na naše po-
mžne prošnje, in ravnaj stopinje svojih slu¬
žabnikov po blaženi stezi tvojega zveličanja,

300

da v vseh spremembah našega potovanja in
življenja varnost tvoje obrambe vselej vživamo.

Vsegamogočni Bog, dodeli te prosimo, da
tvoja družina po stezi zveličanja hodi, nauke
sv. Janeza kerstnika posnema in tako srečno
do njega pride, kterega je on oznanoval, do
Gospoda našega, Jezusa Kristusa, tvojega Sina.

O Gospod , usliši naše prošnje, in svoje
služabnike milostno spremljaj po poti, da po
tvoji dobroti vsega hudega ovarovani, tebi ve¬
selo zahvalo obhajajo. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Poškropi se z žegnano vodo, rekoč:

Mir in blagoslov f vsegamogočnega Boga,
Očeta in Sina iu svetega Duha pridi črez
nas in vselej pri nas ostani. Amen.

Pri vernitvi.

V.  Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
Ii.  Kteri je vstvaril nebo in zemljo.

Ant.  Glej tako bo blagoslovljen človek,
kteri se boji Gospoda.

Psalm  127. Blagor vsem, ki se bojijo
Gospoda, ki hodijo po njegovih potih i. t. d.
(Glej stran 270.)

_ Ant.  Glej tako bo blagoslovljen človek,
kteri se boji Gospoda.

Gospod usmili se nas. Kristus usmili so
nas. Gospod usmili se nas. »Očenaš* i. t. d.

301

F. Blagoslovljeni, ki pridejo v imenu
Gospodovem! B.  Blagoslovljeni so od Gospoda,
ti je vstvaril nebo in zemljo.

F. Ozri se, o Gospod, na svoje služabnike
in na svoja dela. B.  In ravnaj jih na stezo
tvojih zapovedi.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Prosimo, o Gospod, dodeli do¬
brotno svojim služabnikom odpuščenje in mir,
da vseh madežev očiščeni z mirnim sercem tebi
služijo.

Vsega mogočni večni Bog, v tvojih rokah
so dnevi našega življenja: zato dodeli svojim
služabnikom pomoč vednega miru, da ki si jih
zdrave k vsakdenjim opravilom nazaj pripeljal,
Pod tvojo obrambo varno živijo.

O Bog, ki ponižne obiskuješ in nas. z
braterno ljubeznijo tolažiš, dodeli naši družini
tvojo milost, da po njih, v kterih prebivaš,
tvoj prihod v sebi občutimo. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Poškropi se z žegnano vodo, rekoč:

Mir in blagoslov f Boga vsegamogočnega,
Očeta, in Sina in svetega Duha pridi črez nas
ln  vselej pri nas ostani. Amen.

Ceterto poglavje,

Nauk.

1. Zaklad bolezni.  Ako zbolimo, radi
rečemo: Bog me je obiskal,  in bolezni
imenujemo obiskovanja Božja.  Ali si pa
ne boš v srečo štel, ako te Bog obišče ? Ti
li zamore Bug , ki je gola dobrota, kaj hu¬
dega prinesti? Ali ni veliko več gotovo, ako te
Bog obišče, da ti je veliko dragih zakladov
seboj prinesel ? Zato je pervo, kedar zboliš,
da vero v sebiobudiš, da je v tvoji bolezni
skrit velik zaklad,  ter oberni vso skerb
na to, da ga tudi zares vzdigneš.

2. Kako se zaklad bolezni vzdigne.  Ako
zboliš, in ti vest očita, da nisi v stanu gaade
Božje, pred vsem drugim obudi popolno ke¬
sanje črez svoje grehe s terdnim sklepom, p re J
ko mogoče, po dobro storjeni spovedi se spra-

303

viti z Bogom. Kajti ako v smertnem grehu
terpiš, terpiš več iu težeje in vendar brez za-
služenja za večno življenje: ako pa terpiš v
gnadi Božji, ter te sv. Duh v sercu razsvet¬
ljuje , krepča in tolaži, terpiš menje in ležej
iu tvoje bolečine se ti zaporedoma spreminjajo
v nezvenljive cvetlice nebeške krone.

Da te ne bodo posvetne skerbi v bolezni
mučile in na smertno uro motile, napravi
brez odloga svoj testament,  ako ga
uisi napravil že v zdravih dneh, kar se ve da
je vselej najbolje. Ako nemaš v postavah
zuajdenega človeka, da bi testament pisal, je
najbolje, da pokličeš tri zanesljive može, —
morajo pa vse tripričebiti ob enem
Pričujoče,  — ter jim naznaniš svojo po¬
slednjo voljo. Pri naredbi testamenta naj te
vodi pravičnost, ljubez en inmodrost.
— Pravičnost;  da po tvoji smerti dobi
v sak, kar mu po pravici gre. Najprej dolžniki;
Povej tedaj vestno, komu in koliko si dolžen,
iu ako je še ktera krivica poravnati. — Lju¬
bezen;  temu, kar pravičnost tir j a, sme še lju¬
bezen kaj dodati pri onih, za ktere imaš dolžno
s kerb,  n. pr. za otroke, ženo, možd; —

304

slednjič pri onih, do kterih te veže dolžna
hvaležnost,  n. pr. do staršev, dobrotnikov.

— Modrost;  ne bodi drugim bolji, kakor
sam sebi! Ne misli na druge tak6, da bi sam
na sebe in na svojo ubogo dušo pozabil! Tudi
se na druge nikar ne zanašaj, rekoč: bodo že
erfei za mojo dušo kaj storili; tak6 so se mnogi
že prav britko goljufali! Ako si tedaj drugim
poročil, kar pravičnost in ljubezen tirja, —
dosti je: zdaj misli na svojo lastno ubogo
dušo. Naroči natanjko, ktera duhovna opravila

— začasna ali večna — naj se za teboj ob¬
hajajo , in ne pozabi tudi domačih ubogih,
in domače cerkve, če je potrebna, — in ako si
premožnejši, tudi drugih dobrodejnih in pobož¬
nih naprav, n. pr. za sv. misjone, za izrejo
pridnih, mladih duhovnikov, za pomoč one¬
moglim dušnim pastirjem i. t. d.

Ko si posvetne skerbi odpravil, potem
bodi skerb za dušo tvoje edino opravilo. Terpi
v duhu pokore in vdanosti v voljo Božjo, in
imej tolažljivo misel na Božjo pričujočnost
vedno v svojem sercu. Je slabost velika in so
bolečine hude: ne muči se z dolgimi molitvami;
takrat zadostujejo kratki zaupljivi zdihljeji do

305

presv. Trojice, do Jezusa, Marije in Božjih
Svetnikov, kteri dušo krepčajo in telesa ne
utrudijo. Kedar bolečine pojenjajo in se moči
povernejo, naj bodo tvoje pobožne vaje: bra¬
nje, premišljevanje in molitev.

Za branje  se ti priporoča »življenje
svetnikov" in »hoja za Kristusom", zlasti nje
tretja knjiga. — Za premišljevanje  se
najbolje poda terpljenje Kristusovo; prav dobro
pa ti bodo tudi služila premišljevanja, ki smo
jih tukaj v »neb. hrani" podali. — Zastran
m o lit ve se derži na voda, ki ga najdeš v 1.
delu »neb. hrane," ter opravljaj po zmožnosti
tamkaj stoječe pobožnosti od nedelje do sabote,
kterim pa tukaj še nekoliko posebnih, za bol¬
nike primernih molitev dodamo. — Terpf
bolezen dalje, prejmi večkrat sv. zakramente;
ako pa to po okoliščinah , n. pr. zavoljo da¬
ljave ali težave pota ni lehko mogoče, oprav¬
ljaj toliko pogoje duhovno obhajilo, obiskuj
den na den v duhu sv. Rešnje telo v farni
cerkvi, in se vdeleži tudi vsak den v duhu
daritve sv. meše; vsaj veš , ob kterih urah
dušni pastirji sv. meše služijo.

Nebeška hrana. II.

20

306

Ako te sosedje obiščejo, dajaj jim lep
zgled pobožnosti, poterpežljivosti in vdanosti
v voljo Božjo. Obračaj govorjenje na duhovne
reči in sv. verske resnice. Prosi jih, naj ti
kaj povejo od nedeljske pridige ali kerščan-
skega nauka; naj ti kaj pobožnega berejo ali
sv. molitve s teboj molijo. Tako bodo njih
obiskovanja njim in tebi v dušni dobiček.

Ne odlagaj slednjič, ako bolezen kolikaj
nevarna postaja, prejeti zakrament sv.
poslednjega olja;  kajti kakor sv. vera
uči, pomnoži te zakrament v nas gnado Božjo,
pospešuje telesno ozdravljenje, ako je duši
v zveličanje, krepča v terpljenji, daje moč
v skušnjavah, in ako nam je smert odlo¬
čena, tolaži smertni strah in je najmočnejše
orožje zoper slednje napade hudega duha na
smertno uro.

Ako v bolezni takč ravnaš, boš gotovo
vzdignil zaklad, ki ga je dobrotljivi Bog skril
med njene težave. In kakor hitro je te zaklad
vzdignjen, — bodi prepričan! — bo zginila
tudi bolezen. Bo zginila ; ali da ti Bog zopet
podeli ljubo zdravje, — ali da ti srečna smert

307

mirno in rahlo zatisne trudne oči in ti odpre
vrata nebeška.

3. Obiskovanje in strežba bolnikov.  Že
v starem testamentu nam sv. Duh obiskovanje
bolnikov nujno priporoča rekoč: »Bolje je iti
v hišo žalovanja, kakor v hišo gostije; ker v
eni se spomnimo konca vseh ljudi in kaj da
bode prišlo." (Pridg. 7, 3.) »Ne puščaj joka¬
jočih brez tolažbe; naj se ti ne toži bolnika
obiskati, in tolaži ga, kedar gre duh iz njega;
ker s tem se boš v ljubezni uterdil." (Sir. 7,
38.-39.-38, 24.) Kristus pa bo na sodni den
to dobro delo visoko povzdignil in nam ga
tako povernil, kakor da bi ga bili njemu sa¬
memu izkazali, rekoč: »Bolen sem bil, in vi
ste me obiskali!" (Mat. 25, 36.) Na podlagi
ieh izrekov je sv. cerkev obiskovanje bolnikov
od nekdaj štela med telesna dobra  dela,
je vernike k temu opominjala, in je vpeljala
za strežbo bolnikov in umirajočih veliko po¬
božnih družb in bratovščin, dd, celo posebnih
moških in ženskih duhovnih redov,  n. pr.
usmiljene brate in sestre, Elizabetinke i. t. d.
— Bodi toraj tudi ti poseben prijatelj bol-
uikov in umirajočih! Obiskuj jih rad; in po-

20 *

308

sebno po nedeljah in praznikih hodi rajše v
hišo žalovanja, kakor y  hišo gostije. Tvoje
obiskovanje pa ne bodi prazno in nečimerno,
ampak sklenjeno s telesno in dušno po¬
strežbo. S telesno postrežbo:  Ako je
bolnik ubog in zapuščen: zrahljaj mu posteljo;
operi mu perilo; očedi mu glavo; umij mu
lice, roke; pometi in posnaži in prezrači mu
izbo; pripravi mu jed ali pijačo, če ne zmoreš
sam, pa pri dobrih ljudeh za-nj prosi. Po-
skerbi mu po moči tudi za zdravnika in zdra¬
vila. — Z dušno postrežbo:  Opominjaj
ga zgodaj, da prejme sv. zakramente, in če je
sila, stopi sam po dušnega pastirja, in vse po¬
trebno za to sv. opravilo v hiši priredi. Ako
ima bolnik premoženje, opominjaj in priganjaj
ga, da napravi testament in stoj mu pri tem
poslu, če želi, z dobrim svetom na strani. Ako
ti je znano, da je imel bolnik ktero sovraštvo,
ki po tvoji misli še ni zadosti poravnano, ne
jenjaj poprej ne pri bolniku, ne pri njegovem
nasprotniku s prošnjami in svarjenjem, dokler
ni sprava popolnoma doveršena. Isto bi bilo
storiti, ako bi ti bila znana ktera še ne dosti
poravnana krivica. Sicer ako je bolnik v

309

hudih dvomih, poduči ga; ako je v žalosti iu
obupljivosti, tolaži ga; in rahlo iu previdno
ravnaj njegove misli in želje na duhovne reči:
na večnost, na Boga, na terpljenje Kristusovo.
Zato imej rad z bolnikom pobožne pogovore,
beri mu pobožne knjige in moli ž njim sv.
molitve. Verh tega, ako si v več bratovščin
zapisan, boš gotovo pri vsakem obiskovanji še
tudi prejel eden ali še več nepopolnih od¬
pustkov; kajti pri mnogih bratovščinah je po¬
deljen odpustek od 60 , 100 in tudi 300 dni
za vsako dobro delo kerščanske ljubezni; obis¬
kovanje bolnikov pa je, kakor si slišal, eno
najimenitnejših del ljubezni do bližnjega. —
■Glej, ljubi brat! tako je tudi v obiskovanji in
strežbi bolnikov skrit velik in bogat zaklad
nebeškega plačila; prizadevaj si toraj, da ga
vzdigneš.

4. Kinč bolnikove hiše.  Najlepši kinč je
ritka martra  (razpelo), ki bodi tako po¬
stavljena, da jo ima bolnik vedno pred očmi.
Tudi podoba Matere Božje  daje bolniku
veliko tolažbe in zaupanja. Če ga še nema,
pripravi ali vsaj posodi bolniku sv. rožen-
k r a n c in žegnani križec, ki naj ga ima

310

redno pri sebi na postelji, in naj pogosto po¬
ljubi , zlasti v hudih bolečinah, pet kervavih
ran Kristusovih. — Poskerbi ali posodi mu
eno ali tudi več pobožnih knjig,  da sam
bere in da mu tudi oni lehko z njih berejo in
molijo, ki ga obiskavat dohajajo. — Poleg
postelje bodi tudi žegnana voda,  da se bol¬
nik v jutro, na večer, ali tudi sicer zlasti v
skušnjavah ž njo poškropi, ali ga drugi po¬
škropijo. — Slednjič, ako se vidi, da se smert
bliža, naj se še pripravi žegnana voščena
sveča,  ktera naj se, kedar smertne težave
nastopijo, poleg postelje bolnikove prižge v
prelepo znamenje, da je bolnik v pravi veri
živel, da v pravi veri umira, in da terdno za¬
upa, da mu bode tudi unkraj groba svetila
večna luč v nebesih.

311

I. Vsakdenje molitve bolnikov.

Juternja molitev.

Hvaljen bodi predobrotljivi Bog, Oče, Sin
in sv. Duh, da si mi ljubega dne zopet uča¬
kati dal! Bodi ti zahvala za vse milosti in
dobrote, ki si mi jih to noč izkazal na duši
in telesi. — Sprejmi, Oče nebeški, kakor mojo
juternjo daritev, bolečine in težave pretekle noči;
in odpusti mi, ako jih nisem tako voljno pre¬
našal , kakor mi je tvoj Sin, moj presladki
Jezus, v svojem terpljenji zgled zapustil. —
Ljubi Oče! zopet se izročim v tvoje milostne
roke za denešnji den. Kakor se ti je Jezus na
terdem lesu sv. križa daroval, tako ti jaz na
hritki postelji svojih bolečin bolno truplo in
dušo darujem. Ti si vstvaril in sebi posvetil
mojo dušo in telo: s tori tedaj ž njima, kar¬
koli je tebi dopadljivo. — Iz vsega serca sem
pripravljen, vse terpeti, karkoli si mi za deneš¬
nji den odločil; le svojo pomoč mi daj, s ktero
vse, in brez ktere nič ne zamorem.

O moj Bog! ti veš, da zavoljo slabosti
zdaj veliko moliti ne morem; zato mi dovoli,
da sklenem s teboj za denešnji den naslednjo
zavezo. Kolikokrat bo denes moja žila utrip-
D ila, tolikokrat želim tebe pobožno počastiti

312

in ponižno moliti. — Kolikorkrat bodo denes
moje persi izdihnile, tolikokrat želim svoje grehe
pred teboj obžalovati. — Kolikorkrat bom
denes bolečine občutil, tolikokrat želim za svoje
grehe vredno pokoro storiti. — Kolikorkrat
bo denes moje serce udarilo, tolikokrat želim
najgorečnejšo ljubezen do tebe obuditi. O moj
Bog! to mojo zavezo sprejmi, poterdi in bla¬
goslovi po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Oče nebeški! ker mi bolezen brani, dolž¬
nosti mojega stana dopolnjevati, zato te po¬
nižno prosim: daj mi zopet ljubo zdravje, ako
je tebi v čast in meni v zveličanje; ako je
pa tvoja volja, da še dalje terpim, te prosim, bla¬
goslovi one. ki namesti mene delajo, — one, ki za
moj živež in moje potrebe skerbijo, — one,
ki me prijazno obiskujejo in pobožno tolažijo.
Blagoslovi vse moje dušne in telesne dobrotnike
in dodeli, da bo služila moja bolezen meni in
njim v pomnoženje zasluženja za večno živ¬
ljenje. Amen.

O Marija! kako me tolaži, da si ti moja
mati, ki si sama bolečine najbolj skusila in si
pila kelih najgrenkejšega terpljenja, ter naj¬
bolj veš , z menoj v moji bolezni usmiljenje
imeli. Vlivaj toraj, žalostna Mati! moč, mir
in tolažbo v moje revno serce in dovoli, da
sklenem svoje solze s tvojimi solzami, svojo

313

žalost s tvojo žalostjo, svoje bolečine s tvojimi
bolečinami, da moje terpljenje, v tvojem pre¬
svetem sercu očiščeno, in po tebi s Kristu¬
sovim terpljenjem sklenjeno, vredna daritev
pred Božjim obličjem postane. Amen.

O moj angel j varh in vsi angelji Božji,
ki ste Jezusu v njegovem terpljenji stregli,
tudi mojo posteljo denes milo obstopite! Ču¬
vajte nad menoj s svojim mogočnim varstvom,
branite me zoper napade hudega duha, nosite
pred Božje obličje moje molitve in težave, in
ohranite moje misli v Božji pričujočnosti, moje
serce pa v vdanosti v voljo Božjo. Amen.

Blagoslovi me vsegamogočna in presveta
Božja Trojica, Oče, f, Sin f in sveti f Duh.
Amen.

Večerna molitev.

Oče nebeški! den se je nagnil in noč se
je približala. Sprejmi toraj mojo zahvalo za
T se milosti in dobrote, ki si mi jih denes skazal
duši in na telesi. Sem jih pa tudi po tvoji
sv - volji obračal ? Sem bil celi den poterpežljiv,
v Božjo voljo vdan, — s terpljenjem in s
Postrežbo zadovoljen, — za vse hvaležen —
111  v Bogu zbran? Ali se nisem morebiti zoper
Vse  te čednosti pregrešil, — in verh tega še
črez bolezen in svoje domače ljudi godernjal,

314

se jezil, jih ogovarjal in slab zgled dajal onim.
ki so me obiskali? O sv. Duh! razsveti me,
da svojo vest prav pregledam in svoje grehe
prav spoznam. Tu izprašuj svojo vest, in potem
naprej moli: O moj Bog, le malo sem se denes
vreden izkazal tvoje ljubezni! — V mnogih
rečeh sem ti bil nepokoren in sem žalil tvoje
očetovsko serce! — Le slabo sem v svojem
terpljenji nasledovabtvojega Sina, za mene križ
nosečega! — Ljubi Oče! odpusti in prizanesi
mi, kar sem te po svoji slabosti in nestano¬
vitnosti denes razžalil. Naj se razlije črez mojo
grešno dušo tista presveta kri, ktero je Jezus
Kristus pri svoji večerni molitvi na oljski gori
za me prelil, da jo očisti, ozdravi in s teboj
spravi. Amen.

Noč ima svojo moč. Prav zato te prosim,
ljubi Oče! za mirno noč in zdravo spanje, da
si moje utrujeno truplo počije: ako si pa dru¬
gače sklenil, in se utegnejo po noči še pc*
množiti težave, bolečine in skušnjave, te pa
ponižno prosim, pomnoži tudi ti v meni dar
poterpežljivosti in vdanosti v tvojo sv. voljo,
in mi milostno dovoli, da smem terpljenje te
noči skleniti z onim terpljenjem, ki ga je Jezu»
v ječi prestal tisto noč pred svojo smertjo u a
križiko  ga je Judež izdal, sv. Peter zatajil,
učenci zapustili, in so ga sovražniki zasramO'
vali, preklinjevali, mu v presveto lice pljuvali,

315

in ga s pestmi neusmiljeno bili. O terpeči
Jezus! bodi to noč ti moj tovarš na bolestni
postelji in jaz tvoj tovarš v grenki ječi. Amen.

0 Marija, žalostna Mati, in tolažnica ža¬
lostnih in pomoč kristjanov! razgerni to noč
Jrez mene materni plašč tvojega mogočnega
varstva, in odpri mi zavetje sv. pet kervavih
ran tvojega Božjega Sina. Daj, da tvojega Sina
rane, — bodo v moje serce vžgane, — Njega
tri očisti me! — Da se pekla nemam bati,
— Varji ti me, ljuba Mati, — Kedar z menoj
v sodbo gre! Amen.

In ti moj ljubi angelj varh, in vi vsi,
ljubi angelji Božji, ki ste Jezusa v večerni mo¬
litvi na oljski gori obdajali, in njegovo do
smerti žalostno dušo tolažili: pridite to noč
tudi k moji postelji in prinesite moji žalostni
duši sladki kelih Božje tolažbe! Odganjajte
°d mene ponočne strahove, branite me zoper
zalezovanja hudega duha, in budite v mojem
serci nebeške misli in želje, da ogenj Božje
ljubezni ogenj telesnih bolečin premaga. Amen.

O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umer-
Jem! O Jezus, tvoj sem živ in mertev. Amen.

O Jezus, Marija in sv. Jožef, v vaše roke
izročim za to noč in za smertno uro svojo
in telo. Amen.

316

Domača meša

▼ čast Esristassvega t®rplj@aja.

Sicer za bolnike zložena, vendar tudi zdravim,
zlasti kedar v cerkev ne morejo, v koristno rabo
pripravljena. Ce je mogoče, naj se moli ob uri,
ko dušni pastir v farni cerkvi sv. mešo služi.

Pripravna molitev.

O Jezus! ker si nas ljubil, si nas ljubil
do konca in zato nisi le na križi kervave da¬
ritve za odrešenje sveta opravil, ampak kotel
si v skrivnostnem stanu svojega darovanja do
konca sveth kakor mešnik in daritev v svoji
cerkvi ostati: naj bi tvoji verni otroci vsak den
spomin tvojega britkega terpljenja obhajali,
ter vsak čas dostojno daritev imeli, po kteri
bi tvojega Očeta vredno častili in hvalili, ' /A
svoje grehe zadostovali in si vseh potrebnih
milosti izprosili.

O moj Jezus! kdo pa bolj potrebuje to¬
lažbe in blagoslova sv. meše, kakor revni bol¬
nik na postelji svojih bolečin; — ali ravno
bolnik k sv. meši ne more! Zato, o moj Zve¬
ličar ! sprejmi milostno mojo dobro voljo m
serčno željo: Glej! na vseh krajih, kjerkoli
se bo denes sv. meša brala, povsod želim p rl '
čujoč biti in z vso kat. cerkevjo tebe častiti.

317

Posebno pa se zdaj v duhu v domače farno
cerkev podam, ki je moja duhovna mati, in
kjer ravno zdaj moj dušni pastir sv. meso
opravlja. V duhu se sklenem ž njim in z vsemi
ljubimi farmani, svojimi znanci in prijatelji,
kteri te zdaj v cerkvi molijo in častijo.

O moj Jezus! ti veš in vidiš, kako moja
duša hrepeni in koperni po tvoji hiši, po tvo¬
jem altarju, kjer sem že tolikokrat sv. Rešnje
telo prejel, in ga s tvojo gnado še prejeti
upam in poželim. Daj mi toraj, da v čast tvo¬
jega britkega terpljenja to mešno pobožnost
dostojno opravim in vse milosti dosežem, ki
so mi v moji bolezni potrebne na duši in na
telesi. Amen.

O Marija, žalostna Mati! ki si pri ker-
luvi daritvi Jezusovi stregla pod križem, uči
tudi mene, to mešno daritev dostojno obhajati.
Amen.

O sv. angelji, ki pri vsaki sv. meši ne¬
vidno strežete in Božjega Sina molite, tudi moje
serce z ognjem Božje ljubezni in goreče po¬
božnosti podžigajte. Amen.

Začetek.

Mešnik moli pristopno molitev pred altar-
Jea in obžaluje v očitni izpovedi svoje grehe.

To me spomina, o Jezus! na tvojo molitev

318

na oljski gori, s ktero si se tudi ti pripravljal
na kervavo daritev sv križa, ko si s kervavimi
solzami objokoval grehe celega sveth, terpel
smertne težave, se Očetu v daritev za naše
grehe ponudil in po augelju prejel nebeško
tolažbo.

O moj Jezus! takrat so ti pred očmi stali
tudi moji grehi; tudi nje si objokoval, in tudi
zavoljo njih si terpel smertne težave. — S to
tvojo žalostjo sklenjen, obudim tudi jaz, ali želim
vsaj obuditi najpopoluejše kesanje črez vse grehe
svojega življenja, vedne in nevedne, ktere sem
sam storil, ali sem kriv bil, da so jih drugi
storili; — črez vse zamude dobrih del, in vsa
zanemarjenja dolžnosti svojega stana; — in
zlasti še črez to, da sem te v tej bo¬
lezni že tolikokrat skoz nepoterpežljivost, ne¬
zadovoljnost in občutljivost, otožnost in obup-
Ijivost žalil.

O moj Jezus! pod težo svojih bolečin
zdihajoč molim sicer tudi jaz s teboj: »0 Je >
ako je mogoče, vzemi mi te kelih terpljenja>
brez da ga pijem! * — ali po tvojem zgleda
tudi jaz pristavljam: — „Vendar, ne m#
ampak tvoja volja naj se zgodi!* —- Edino
tega te prosim, o Jezus! pošlji tistega angelj%
ki je tebe na oljski gori tolažil, tudi k meni s
sladkostjo tvoje tolažbe. Amen.

319

V vertu tam na oljski gori — Izveličar
naš kleči; — Luna sije v bledi zori, — On
lenari pčt poti. — Ga obdajejo težave, —
Gleda strašno Golgato; — V tem ko poleg
trudne glave — Učencev mirno spavajo.

Mešnik gre v molitvi po stopnicah k altarju,
in zdaj na straneh in zdaj v sredi altarja moli.
To me spomina, kako so tebe, o Jezus! na
oljski gori zvezali in te potem vlačili od enega
sodnika do drugega in gori in doli po stop¬
nicah pred Pilatovim dvorom; ti pa, kakor
jagnje, svojih ust nisi odperl: — si molčal,
molil in terpel.

O Jezus! v duhu poljubim tiste vezi in
okove, s kterimi so te sovražniki zvezali in
uklenili; — poljubim tiste stopinje, ki si jih
na tej pretežavni hoji storil za mene. — Glej!
tvoj nebeški Oče je tudi mene zvezal s terdimi
vezmi hude bolezni, in me priklenil na posteljo
bolečin, s ktere sesam povzdigniti ne morem:
dodeli mi toraj, da britke vezi svoje bolezni
tako tiho in voljno nosim, kakor ti; — in da
me vezi časnega terpljenja rešijo vezi večnega
Pogubljenja, ter si mi na smertno uro spre¬
menijo v blažene vezi večne ljubezni. Amen.

Iz ljubezni do Očeta — Trinogom pusti
se vjet’, — In za grehe cel’ga sveta — Hoče

320

kakor jagnje vmret’. — Koga iščete?" jim
reče, — Vse propada in leži; — Ker se jim
pa branit neče, — So ga križem zrezali.

Evangelj.

Sr. meše pervi poglavitni del je sv. evan-
gelj, ki nas uči, da si ti, o Jezus! naš edini
pravi učenik, kterega naj poslušamo, kakor si
se sam proglasil, rekoč: „Eden je vaš učenik,
Kristus." (Mat. 23, 10.) Tvoja perva pridiga
je bila na gori v puščavi, kjer si množicam osem
zveličanskih čednost oznanil, in tvoja slednja
pridiga je bila zopet na gori, — pa na strašni
gori Kalvariji, ko si s križa doli sedem zlatih
besedi spregovoril, ki so zlasti za bolnike pod-
učljive, in ktere zdaj premišljevati želim. —
Govori, o G-ospod! tvoj hlapec posluša.

1. Oče! odpusti jim; vsaj ne vejo, k (l J
delajo .“ (Luk. 23, 34.) O moj Jezus! terdno
verujem, da si pri tej molitvi tudi mene imel
v mislili, in da si tudi meni odpuščenje iz¬
prosil pri Očetu. Bodi ti najserčnejša zahvala!
Iz ljubezni do tebe tudi jaz iz serca odpustim
vsem, ki so me kedaj razžalili, in jih tvoji
milosti priporočim. Odpusti jim tudi ti, bla¬
goslovi jih, in poverni jim na tem in onem
svetu vse dobro za hudo, kar so meni storili-
Amen.


321

2. „ Resnično, ti povem, denes boš z menoj
v paradiži.  “ (Luk. 23, 43.) O moj Jezus! s to
besedo si vsem, tudi naj ve čim grešnikom, ako v
pokori umerjejo, nebesa obljubil; — obljubil si
jib tudi meni. Dodeli mi toraj, pokoro tako
dostati, da ročno, ko mi smert oči zatisne, se
mi odprejo vrata svetega raja. Amen.

3. „Žena, glej tvoj sin!  (Potem reče
učencu): G lej, tvoja mati!“  (Joan. 19, 26—27.)
0 sladki Jezus! ozri se v tej uri tudi na mene
revnega bolnika in reci Mariji: »Žena, glej,
tvoj sin!“ potem oberni moje oči na Marijo
in reci meni: „Sin, glej, tvoja mati!“ DA; jaz
zaupam: Marija je moja mati in jaz sem Ma¬
rijin sin! Jezus tako hoče; in Marija besede
svojega umirajočega Sina ne bo pozabila. Česa
mi se je tedaj bati ? Marijin otrok še nikoli ni bil
pogubljen; zato tudi jaz ne bom zaveržen. O
Marija ! da bi te le prav ljubiti, in v tebe prav
zaupati zamogel; potem bo gotovo srečna moja
zadnja ura. Amen.

4. „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me
zapustil? 11  (Mat. 27, 46.) Pri tej besedi mi serce
trepeče in me groza sprehaja. Tedaj ti, o moj
Jezus, najnedolžnejši! ki si črez vse ljubil
Očeta in nas ljudi, — ti si zdaj v smertni
uri zapuščen ne le od ljudi, ampak od Boga
samega! — In ves si zapuščen, — zapuščen
Pa zavoljo nas, ki smo po svojih grehih za-

Nebeška hrana. II.

322

služili, od Boga vekomaj biti zapuščeni! —
Grlej, o Jezus! tudi jaz sem v svoji bolezai
mnogokrat ne le od ljudi ve3 zapuščen, ampak
tudi moja duša je dostikrat v tolikih britkostih,
da se mi dozdeva, da me je tudi Bog celč za¬
pustil. Bodi si! od zdaj zanaprej črez zapušče¬
nost nočem več toževati. Kolikokrat sem tudi
jaz bližnjega zapustil v njegovih potrebah! —
in kolikrat sem zapustil Boga samega po svojih
grehih! Zdaj se mi plačuje in vračuje! Bad
terpim v duhu zaslužene pokore, sklenem svojo
zapuščenost s tvojo zapuščenostjo, in te edino
tega prosim, da po smerti od tebe vekomaj
zapuščen ne bom. Amen.

5. „Žejin sem!“  Lehko si žejin, o moj
Jezus! ker si toliko kervi prelil, po noči
si ne počil, in od prejšnjega večera ničesar
vžil! Ali nikogar ni, ki bi ti bil le ko¬
zarec hladne vode podal; slednjič pride voj¬
ščak, in ti na gobi jesiha poda! O terdoserč-
nost, o grozovitost! — Tak6 se meni v moji
bolezni še nikoli ni godilo; — tako slaba Šo
nikoli ni bila moja postrežba; tolike terdoserč-
nosti si še nisem izkusil! In vendar koliko;
krat sem bil nezadovoljen! Sram me je p rei ^
teboj, in prosim te: odpusti mi! Rad hočem
tukaj terpeti vsako pomanjkanje, lakoto in žejo,
da le po smerti povabljen bom na nebeško g°'
stijo. Amen.

323

6.  „Dopolnjeno je!“  (Jan. 19, 30.) Ti
edini, o Jezus! si zamogel na smertno uro s
popolno pravico reči: „Dopolnjeno je!“ ker
si do pičice vse dopolnil, kar so preroki
od tebe prerokovali, in kar ti je nebeški Oče
naročil. Ali bom zamogel tudi jaz na smertno
ero z dobro vestjo reči: dopolnjeno je! kosem
toliko v celem življenji pri svojin dolžnostih
zamudil? O moj Jezus! dostavi ti po tej da¬
ritvi sv. meše iz zaklada svojega neskončnega
zaslužen j a, kar meni primanjkuje , in daj mi
zanaprej z vso natanjčnostjo dopolnjevati voljo
Božjo, da po tvoji milosti in dobrotljivosti tudi
jaz pri smertiporeči zamorem: dopolnjeno je!
Amen.

7.  „ Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo. “
(Luk. 23, 46.) Tak6 umira Božji Sin! Z otroškim
zaupanjem se poda v smert, in se poverne s
hrepenečo ljubeznijo v naročje svojega Očeta.
O moj Jezus! da bi bila tudi moja smert tvoji
podobna! Zato te prosim, o Jezus! dodeli mi,
da bom tvojemu Očetu v celem življenji po¬
koren, kakor ti, — pokoren v vseh rečeh, —
pokoren do smerti! Le potem bom tudi jaz,
kedar me bodo smertne težave obdale, z otroškim
zaupanjem izklicati zamogel: Oče! v tvoje roke
'izročim svojo dušo. Amen.

Vse, kar si me ti, o Jezus! na križi učil
2  besedo in z djanjem; vse to terdno verujem.

21 *

324

in v tej veri hočem živeti, terpeii in umreti.
Amen.

Darovanje.

Pri darovanji mešnik kelih razkrije, vira
in vode v kelih nalije, si roke umije, in kruh
in vino Bogu posveti in daruje. — Jaz pa v
duhu premišljujem, kako so na Pilatovem dvoru
tebi, o Jezus! ki si živi kelih zveličanja, obla¬
čila s telesa tergali, kako je Pilat si roke umil
in v smertno daritev te obsodil, kako so te
na steber privezali, neusmiljeno s šibami pre¬
tepali in s ternjem kronali, da je iz sto stu¬
dencev tvoja presveta kri v kelih tvoje svete
cerkve se stekala. Bil si od nog do glave le
eden udarec, le ena rana.

Dovoli mi, o Jezus! da se v duhu pri¬
bližam in klečč poljubim steber, na kterega si
priklenjen, šibe, s kterimi te bičajo, ternje, s
kterim te kronajo, tvoje presveto telo, ki v
neznanih bolečinah za mene kervavi, in vse
kaplje kervi, ki tečejo na zemljo. —- D o voh
mi, da denes vse to tvoje terpljenje v kelih
na altarji položim, in ga z mešnikom vred ne¬
beškemu Očetu darujem.

Na tvoje nedolžno presveto telo padaj 0 j 11
udarjajo tako grozovite šibe: in jaz se čudi®
in sem nevoljen, ako Bog moje zagrešeno i°

325

omadeževano meso tepe in z bolečinami napol-
nuje? O mehkužnost, o slepota! Zato, o moj
Jezus! se od zdaj zauaprej podveržem vsem
šibam Božje pravice, z Davidom prerokom
rekoč: „Na šibe sem pripravljen; in moja bo¬
lečina mi je vedno pred očmi." (Ps. 37.) Le to
mi dovoli, Zveličar moj! da sklenem svoje šibe
s tvojimi šibami, bolečine svojega grešnega te¬
lesa z bolečinami tvojega nedolžnega telesa, in
tudi svoje bolenje v kelih na altarju položim
iu nebeškemu Očetu darujem. Oče nebeški! za¬
voljo Jezusovega kervavega bičanja sprejmi da¬
ritev moje bolezni, da mi služi v pokoro in
očiščevanje. Na tem svetu me tepi, le na onem
mi prizanesi! Amen.

Mešnik moli z vernim ljudstvom s a n k t u s,
rekoč: Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!..
iu s to pesemjo gre Jezusu naproti. — To mi
Pomeni, o Jezus! da se že bližaš kervavemu
Sitarju svetega križa. Že te v duhu gledam v
smert obsojenega , s težkim križem »obloženega,
imko proti Golgati gredoč pod križem omaguješ,
pod križem padaš, svojo prežalostno mater
srečaš; kako te pobožne žene objokujejo, Ve¬
ronika ti potni pert podaja, in ti Simon Cire-
uejski križ nositi pomaga.

O moj Jezus! v tem prebritkem stanu ti
tu <di jaz z  mešnikom in vernim ljudstvom na¬
proti grem, rekoč: Svet, svet, svet Gospod,

326

Bog Sabaot! nebo in zemlja sta polna tvoje
časti. Hosana po višavah! Blagoslovljen bodi,
M prideš v imenu Gospodovem. Hosana po vi¬
šavah !

Ti najnedolžnejši omaguješ pod križem;
ali smem jaz grešnik toževati? — Ti, o Ma¬
rija ! prideš Sinu na križevem potu naproti: o
pridi tudi k meni na križevem potu moje bo¬
lezni! — Veronika ti je, o Jezus! potni pert
podala; jaz pa ti zdaj svoje serce ponujam in
prosim: vtisni milosti polno podobo svojega
terpljenja prav globoko in neizbrisljivo v moje
serce! — Za enako milost prosim za vse druge
bolnike, posebno domače fare, in tudi za vse
kristjane sploh, kteri se v hudem terpljenji
znajdejo, in pod težo križa omagujejo. — Da¬
rujem tudi to mešno daritev, tebi, večni Bog!
za vse svoje duhovne in telesne dobrotnike, po¬
močnike in tolažnike. Naj pride črez nas ves
blagoslov sv. križa in daritve na križi.

Boke si Pilat umije, — Križat’ Jezusa
pusti; — Grozno breme hudobije — Njemu
ljudstvo navali. — Gora sterma je in britka,
— Težek križ in pot je terd: — Jezus ide
brez počitka — Za nas voljno v grozno smert.

327

Povzdigovanje.

Najsvetejši del sv. meše se je približal.
Mešnik vzame v roke kruh in vino, spremeni
oboje v telo in kri Božjega Sina, in vernemu
ljudstvu v počeščenje visoko povzdigne. — To
me spomina, da se je kervava daritev na sv.
križu začela. V duhu poslušam strahovite udarce,
ko Jezusa na križ pribijajo, gledam, kako ga
med dvema razbojnikoma na križi povzdigujejo;
poslušam njegovih sedem slednjih besedi: gle¬
dam, kako glavo nagne, dušo izdihne, in voj¬
ščak prihiti, ki mu serce prebode, iz kterega
se vlije voda in zadnje kaplje presvete kervi.

O Jezus! z Marijo, tvojo žalostno Materjo,
s  sv. apostolom Janezom in s spokorno Mag¬
daleno pokleknem tudi jaz pred tvoj sv. križ,
iu udarim na svoje grešno serce, rekoč: O
Jezus, ti si v resnici Božji Sin; hodi češčen
m hvaljen vekomaj! — O presveta duša Je¬
hova, ki se zdaj telesa ločiš, in v predpekel
§ re š, bodi češčena in hvaljena vekomaj! — O
Presveto Telo, Jagnje Božje, od začetka sveta
^a nas zaklano, in v jed nam dano, bodi
dešfeno in hvaljeno vekomaj! — O presveta
Kri Jezusova, do slednje kaplje za nas pre¬
dla, in črez vse izvoljene na tem in onem
SVe tu razlita, bodi češčena in hvaljena vekomaj!

O presvete rane Jezusove, vsem skušanim

328

in terpečim v varno zavetje pripravljene, bo¬
dite češčene in hvaljene vekomaj! — O pre¬
sveto serce Jezusovo, ti sladki paradiž vseh
ljubečih duš, bodi češčeno in hvaljeno ve¬
komaj !

Ti si rekel, Zveličar moj! kedar boš na
križi povzdignjen, da boš vse k sebi potegnil
(Jan. 12.), tedaj potegni tudi mene revnega si¬
romaka k sebi na sv. križ; zedini moje serce
s tvojim presvetim sercem, in dodeli, da me
nijena moč, nijena skušnjava, nijeno terpljenje
od tebe več ločilo ne bode.

Ti pa, o presveta duša Jezusova! kakor
si se takrat dušam pravičnih v predpeklu mi¬
lostno prikazala: tak® obišči tudi denes kraj
terpljenja in se prikaži vsem vernim dušam v
vicah, ki toliko po tebi hrepenijo. Pogasi ogenj,
ki jih peče, utolaži žalost, ki jih tare, obriši
solze, ki jih pretakajo, in v čast svojega brh¬
kega terpljenja jim odpri vrata nebeška.

In kakor si ti na križi glasno molil k
Očetu: molim tudi jaz, zedinjen z angelji v
nebesih, z vernimi dušami v vicah in z vsemi
pravovernimi kristjani na zemlji, sveti očenaš,
rekoč : Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d.

Yes nedolžen Jezus umira, — Ljudstvo
njemu se smeji, — Le k Očetu se ozira, —*
In mu dušo izroči. — Pokati začele skale,

329

— Se tresti zemlja in nebo; — Grešne trume
so spoznale: — „Pravi Božji Sin je to!“

Obhajilo.

Daritev sv. ineše je končana. Mešnik s sv.
hostijo in s kelhom črez sebe sv. križ stori in
potem sv. Rešnje telo in kri zavžije. — Jaz
pa v duhu gledam, kako tebe, o Jezus! s križa
snamejo, Mariji, tvoji Materi, v naročje pola¬
gajo, ti lepi grob pripravljajo, in te z duhte-
čimi mazili častito pokopljejo.

O moj Jezus! tisti grob ni za tč; kajti
smertna gnjiloba in trohnoba nema oblasti
črez te! Čista serca tvojih vernih otrok so tisti
grob, v kterega pokopan biti, v kterem mirno
počivati, in jim svoje lastno življenje deliti želiš.

O Jezus! ti vse veš; ti tedaj tudi veš,
kako silno moje serce hrepeni, tebe prejeti in
te v sebi pričujočega imeti. Ker mi pa moja
bolezen ne pripušča, se približati tvojemu altarju,
te od daleč v rokah mešnikovih pozdravim,
rekoč: Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas! (trikrat)

Dobro vem, da moje serce ni čisto za¬
dosti za tvoje obiskovanje. Zato obžalujem še
8Q krat, bolj" ko morem. vse svoje grehe, ob¬
ljubim popolno poboljšanje svojega življenja,
udarim na svoje serce in kličem s ponižnim

330

stotnikom rekoč: O Gospod! jaz nisem vreden,
da pod mojo streho greš, ampak reci le be¬
sedo in ozdravljena bo moja duša. (trikrat) —
Zdaj pa pridi, sladki Jezus! in se z menoj
zedini: tvoja duša z mojo dušo, tvoje serce z
mojim sercem; in tvoja Božja moč naj me na¬
polni in prenovi, da prejšnji grešni človek v
meni premine, in v tebe, presveti Bog in človek!
presajen, nova stvar postanem, tako, da zana-
prej ne živim več jaz, ampak ti v meni: ti,
moj Bog in moje vse!

Njega duša obiskuje, — Vernih duš po-
čiten kraj, — In pred peklom oznanuje — Se
cčakom sveti raj. — Truplo v skalo pokopali
— Žalostni prijatelji; — Grob njegov zava¬
rovali — Skerbno so sovražniki.

Sklep.

Mešnik še moli za vredni sad svetega ob¬
hajila; povzdigne potem roke in oči v nebb,
blagoslovi verno ljudstvo in ga razpusti. —■
Jaz pa v duhu gledam, kako se ti o Jezus!
skoz lastno moč iz groba vzdigneš, in tam n a
oljski gori, kjer si terpljenje začel, tudi svojo
večno slavo začneš, ko še enkrat Marijo, sT>
aposteljne in vse okoli klečeče blagosloviš, se
potem na svetlem oblaku k nebesom povzdigni

331

kjer zdaj kakor Bog in človek na Očetovi
desnici sediš, češčen in hvaljen vekomaj 1

Glej, o Jezus! po tvojem navodu te do-
sihmal še nisem prosil za nič časnega in te¬
lesnega, ampak za zgolj duhovske in večne
dobrote, zaupajoč v tvojo besedo, da kdor išče
le Božjega kraljestva, njemu bode vse drugo
naverženo. Dovoli mi toraj, da ti k sklepu sv.
meše še v časnih zadevah ponižno prošnjo iz¬
ročim. Tvoji sklepi so meni neznani; in prav
zat6 te prosim skozi moč te sv. daritve: Yzemi mi
grenek kelih moje bolezni, in poverni mi zopet
pbo zdravje. Terden je moj sklep: ako mi
to milost izkažeš, da hočem svoje zdravje obra¬
čati le tebi v čast, v svoje in svojega bližnjega
zveličanje. Zvesto hočem vse dolžnosti svojega
stana dopolnjevati, poterpljivo vse težave tega
življenja prenašati, svoje prejšnje grešne navade
popolnoma zapustiti, tvojih svetih zapovedi se
zvesto deržati, v duhu prave pokore živeti in
k za večnost skerbeti. — Ako si pa drugače
sklenil, o moj Bog! in si mi to bolezen po-
stal za potinjo, ki mi bližnjo smert naznanuje:
Se  pa tudi z otroško pokorščino podveržem tvoji
ST - volji, in te prosim, naj mi služi ta sv. meša
\  vredno pripravo na srečno smert, da s sve-
t ] 'nii zakramenti vredno previden , spravljen s
* e boj in z vsemi ljudmi, in spremljan s po-

332

božnimi molitvami sv. cerkve, se v miru tega
sveta ločim, in v tvoje naročje preselim.

Ali pa ozdravim, ali še dolgo terpim, ali
celo umerjem; zdaj se ponižam ubogi grešnik
v prab te zemlje in te prosim: Blagoslovi f
me, o Jezus moj! blagoslovi me na duši, blago¬
slovi me na telesi; — blagoslovi moje bole¬
čine, blagoslovi vse moje zdihljeje in molitve;

— blagoslovi moje pohištvo in vse moje pre¬
moženje; — blagoslovi vse, ki so moji skerbi
izročeni, za ktere pa zdaj skerbeti ne morem;

— blagoslovi vse, ki mi strežejo, me tolažijo,
in mi na duši ali na telesi dobro storijo. In
te tvoj presveti blagoslov pridi črez nas in
vselej pri nas ostani! Amen.

Jezus scer je moral umreti, — Da bi nam
življenje dal; — Vendar v zemlji ne strohneti,

— Sam je od smerti zopet vstal. — Dvigne
se iz tega sveta, — Blagoslov še podeli;

V časti svojega Očeta — Zdaj Zveličar nas
živi! Amen.

333

Spovedne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Sv. vera nas uči, da more človek zmirom
tako živeti, da je vsak denpripravljen umreti;
da se ne sme nijeden den v takem stanu k
počitku podati, v kterem bi se ne upal pred
Božjim Sodnikom obstati; — da je toraj dobro
in potrebno, sv. zakramente pogosto prejeti,
naj bi bila duša vedno tako čista, da bi se
vsako uro smela prikazati pred obličjem Kri¬
stusovim in se nadjati blažene sodbe: „ Še denes
boš z menoj v svetem raji!“ — Ako to že
zdravim velja, koliko bolj meni revnemu bol¬
niku , ki ne vem, ali se bo moja bolezen še
v zdravje spremenila, ali pa s smertjo končala,
in me že v kratkem postavila pred sodni stol
Kristusov. Oj koliko bolnikov je spoved od¬
lagalo v goljufjivem upanji, da nevarnost še
ni velika, da bodo gotovo še ozdravili: ali
smertne težave so jih nenadoma posilile, in ni
bilo več ne moči in ne časa, ne za spoved, ne za
°bujo popolnega kesanja, in uboga duša je
morala nepripravljena stopiti pred sodbo! Ne
daj, o usmiljeni Bog, da bi mene ta nesreča
zadela!

Zato se hočem brez odloga, — še denes
s Povedati; denes mi je še mogoče, ali mi jutre

334

še bo, ne vem? In akoravno je kristjan dolžen,
vsako spoved tako opraviti, kakor da bi bila
zadnja njegovega življenja, je toliko bolj moja
dolžnost, da se deaes tako spovem, kakor da
bi za gotovo vedel, da se več izpovedati mogel
ne bom. — Bolj tedaj, kakor kedaj poprej v
svojem življenji, kličem denes iz globočine serca
k tebi, sv. Duh, ti luč in tolažnik naših duš!
Razsveti mojo pamet,  da stan svoje vesti
prav spoznam; da pred vsem spoznam, ali sem
svoje spovedi dosihmal dobro opravljal, ali pa
mi je treba, spovedi od več let, ali celo od
celega življenja ponoviti; da še posebej spoznam,
ali sem po moči dano pohujšanje popravil,
storjeno krivico poravnal, s sovražniki resnično
se spravil in jim iz serca odpustil, tudi pošteno
preklical, če sem komu škodo storil na dobrem
imenu. — Poterdi in poostri moj spomin,
da se vseh grehov, kterih sem se izpovedati
dolžen, na tanjko spomnim, posebej še tistih,
kterih sem poprej morebiti pozabil, ali se jih
le nepopolnoma izpovedal. — Daj mi voljo
in moč,  se odkritoserčno, čisto in ponižno spo¬
vedati, in terden sklep resničnega poboljšanja
storiti. — Omehčaj tudi in užgi moje serce,
da svoje grehe iz čiste ljubezni do Boga ob¬
žalujem in se vsem težavam bolezni v duhu
pokore podveržem. — O Marija, mati dobrega
sveta, pomagaj mi! — O sv. angelj varh, p 0 ^'

335

piraj me! — O vsi patrom umirajočih, prosite
za me!

(Navod za izpraševanje vesti najdeš v I. delu
nebeške hrane stran 329.)

Molitev po izpraševanji vesti.

O Bog, moj Bog, moje edino upanje je
tvoje neskončno usmiljenje! — Moja edina to¬
lažba so tvoje rane in tvoje razpete roke, o
križani Jezus! — O kako vse drugače stoji
zdaj pred menoj pretečeno življenje, kakor sem
ga poprej sodil v zdravih dneh! — Zdaj spo¬
znam, koliko zlatega časa sem zamudil, sem
zapravil. O zgubljene ure in dnevi in leta, —
da M vas zamogel nazaj poklicati! Ker pa to
Jii mogoče, ti v zadostenje darujem, Oče ne¬
beški! onih presvetih 33 let, ktere je Jezus
Kristus tukaj na zemlji za mene preživel, pre¬
molil in preterpel. Obudim tudi terdni sklep:
ali ozdravim, ali umerjem, zanaprej nijene ure
ne več zapraviti, ampak edino za Boga in mojo
dušo živeti. — — O nesrečna mehkužnost do
mojega trupla, — o nesrečna sužnost pod
jarmom mojega grešnega poželjenja, — o ne¬
srečna grešna ljubezen do tega sveta in nje¬
govih sladnosti! Zdaj spoznam, da je vse neči~
mernost in goljufija in slepota! Vse je minulo,
vse je prešlo; ostal mi je le pregrenki spomin
na moje zamude in grehe, in strah pred tvojo

336

sodbo. V zadostenje se rad podveržem šibi, s
ktero moje grešno truplo tepeš, Oče nebeški!
in bolečinam, s kterimi moje omadeževane po-
čutke očiščuješ. Sklenem jih z bolečinami ne¬
dolžnega telesa Jezusovega in kličem: Oče ne¬
beški! ozri se na svojega nedolžnega Sina, in
grešnemu hlapcu prizanesi.-Kje so pre¬

lepi opomini mojih staršev in odgojiteljev; —■
kje lepi zgledi in svaritve mojih dobrih pri¬
jateljev; — kje toliko lepih pridig in kerščan-
skih naukov mojih predobrih dušnih pastirjev!
Moja lehkomišeljnost in ošabnost in samoglav-
nost je storila, da v mojem sercu niso sadu
obrodili, ampak da jih je teraje mojih grešnih
navad in strasti zadušilo. Lehko bi bil pri to¬
likih pomočkih svetnik postal, in zdaj sem na
konci svojega življenja še tako velik grešnik!
Ves potert in osramoten zdihujem pod težo
svojih grehov, obračam svoje oči na tvoj križ,
o Jezus! in kličem: Odpusti in prizanesi mi,
da sem tebe in tvoj sv. nauk tolikokrat zani¬
čeval. Le enkrat mi še daj zaslišati presladki
glas tvojih ust! Govori, o Gospod! tvoj hlapec
posluša; od zdaj zanaprej bo tvoja beseda sve-
tilnica mojim nogam, in tvoj nauk voditelj
mojega življenja.

Kakor velik grešnik pa sem; vendar nj'
kakor ne obupam. Ti, o Jezus! ki si razboj¬
niku na križi še na smertno uro odpustil, tu ' 1

337

mene ne boš zavergel. 0 kako že gori moja
duša od serčne želje, da skoraj pridejo na¬
mestnik Kristusov, da jim čisto in popolnoma
razkrijem svojo vest in iz njih ust zaslišim
sladko besedo tvojega odpuščenja.

Da bom pa to spoved, oh morebiti po¬
slednjo svojega življenja, toliko bolje opravil,
si izvolim za patrone in kličem na pomoč: tebe,
sv. Peter, ki si Jezusa v njegovem terpljenji
trikrat zatajil, pa vendar od njega prejel ključe
nebeške; — tebe, sv. Dizmas, ki si med raz¬
bojniki živel, pa vendar na smertno uro prejel
sladko obljubo svetega raja; — in tebe, sv.
Magdalena, ki si nekdaj za očitno grešnico
Mela, pa si vendar smela ljubovati Jezusove
uoge, in z Marijo in nedolžnim Janezom pre¬
segati Košnjo kri, tekočo s križa Jezusovega.
Ponižno vas prosim, da med mojo spovedjo za
Mene molite in me usmiljenju križanega Jezusa
Priporočate. Ti, o sv. Peter, mi izprosi tvoje
britko kesanje; — ti , sv. Dizmas, tvojo živo
Ve ro in ponižno izpoved; — ti, sv. Magdalena,
rioje spokorne solze, ki so izvirale iz najči-
riejše ljubezni do Boga. — O križani Jezus,
Usmili se me, — tvoja Kešnja kri očisti me,
~~~ na svoje rame zgubljeno ovčico zadeni me
in med svoje izvoljene postavi me, da ve-
P°Oiaj ljubim in hvalim te. Amen.

Nebeška hrana II.

22

338

Molitev po spovedi.

Moja duša, hvali Gospoda, in vse, kar je
v meni, njegovo sveto ime! — Terdno verujem,
da si ti, preusmiljeni Bog! mešnikovo odvezo
poterdil tudi v nebesih, in me zgubljenega sina
zopet sprejel za svojega otroka. — Terdno ve¬
rujem, da je moja duša skozi moč sv. Kešnje
ker d Jezusove zdaj očiščena vseh grehov ce¬
lega življenja, in da je Kristusovo terpljenje
zdaj moje zadostenje za kazen večnega pogub¬
ljenja, ktero sem zaslužil. — Terdno verujem,
da so rane moje duše ozdravljene skozi pre¬
svete rane Jezusove, in da je posvečujoča gnada
Božja zopet razlita v moje serce. — Terdno
verujem, da ne bom pogubljen, ampak da bom
živel, in v družbi spokornih grešnikov Boga
gledal, hvalil in vžival vekomaj. V tej veri se
ne dam motiti nijeniskušnjavi; v tej veri hočem
živeti in umreti. Amen.

Terdno upam, da mi boš, o moj Bog!
zdaj ko sem s teboj spravljen, vse potrebne
gnade dodelil, da bom zamogel bolečine svoje
bolezni voljno prenašati, skušnjave srečno P r ®'
magovati, storjene dobre sklepe zvesto izpol'
nje vati, in v tvoji ljubezni do smerti stanoviten
ostati. Upam tudi, da od zdaj zanaprej ne bo
nijena bolečina in težava, solza in britkost
mene zgubljena; ampak ker sem v gnadi Božjb

339

da mi bode vsaka zmed njih služila y zadostenje,
zasluženje in pomnoženje nebeškega plačila. V
tem upanji se ne dam motiti nijeni skušnjavi;
v tem upanji hočem živeti in umreti. Amen.

Ljubim te, o moj Bog in Oče! najpoprej
zatč, ker si po svojem neskončno svetem bitji
iii po svojih svetih in čudovitih lastnostih vse
ljubezni vreden. Ljubim te pa tudi zatč, ker
si iz gole ljubezni me vstvaril, — me vstvaril
po svoji podobi, — me k pravi veri poklical,
iu za večno življenje odločil. — Ljubim te, o
Kristus, Jezus, Božji Sin! ker si iz ljubezni
do nas grešnikov na sv. križu terpel in umeri,
iu ravno zdaj pri tej sv. spovedi zopet premi-
lostno plačal neskončni dolg mojih grehov, kte-
re ga bi jaz sam nikdar ne bil plačati zamogel.
— Ljubim te, o sv. Duh, pravi in resnični
! ker ti si mojo grešno dušo nagnil k po¬
kori; ti si razsvetli mojo pamet in mi dal
8 poznanje mojih grehov; ti si omehčal mojo
ot erpnjeno voljo; ti si odperl v mojem terdem
Serr 'u studenec svetih solz pokore in ljubezni;
K si obudil v meni zaupanje na Božjo milost;
ti si mi dal premagati strah in napačno sra-
m °žljivost in si mi moč dodelil, se čisto spovedati.,
~~ Iz ljubezni do tebe, o presveta Trojica 1 se
rad tvegam minljivega sveta in vseh nje¬
govih dobrot; rad zapustim vse, karkoli mi je
‘^ 8  tako ljubo in drago na zemlji; pripravljen

22 *

340

sem vse in tako dolgo terpeti, kakor je tvoja
najsvetejša volja, kteri se zdaj za vselej in
zlasti za smertno uro ponižno in popolnoma
podveržem. V tej ljubezni se ne dam motiti
nijeni skušnjavi; v tej ljubezni hočem živeti
in umreti. Amen.

Obhajilne molitve.

Molitev pred svetim obhajilom.

O moj Jezus! kako neskončna je tvoja
ljubezen do nas! Dokler zamoremo k tebi priti,
nas milo vabiš in kličeš, rekoč: „Pridite k meni
vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas
bom poživil* (Mat. 12, 28.) J kedar pa k tebi
več ne moremo , se ti ponižaš in nas obiščeš,
in zapoveš svojim namestnikom, da te nesejo
po dnevi in po noči, v mrazu in vročini, črez
hribe in doline v hišo, kjer ubogi bolnik po
tebi zdihuje. Tak srečen den je denes tudi za
mene in mojo hišo! O da bi ti zamogel pri'
praviti dostojin sprejem v svoji hiši in dostojno
stanovanje v svojem serci! — Bežite tedaj dalječ
proč od tega stanovanja vse sovražne moči,
in pridite vi angel ji var hi in sveti patroni vseh
v tej hiši prebivajočih: pojdite naproti Kralj 11

341  -

nebes in zemlje, spremljajte ga z nebeškim
petjem pod našo streho, molite in hvalite ga
zlasti v mojem imenu in izprosite mi milost
vrednega svetega obhajila.

Pridi tedaj, o Jezus, pridi! moje serce
gori od ljubezni do tebe in od hrepenenja po
tebi. Pridi in nikar se ne mudi! Pričakujem
te, kakor bolnik na duši in na telesi, da me
ozdraviš; — kakor ubogi slepec, da me raz-
svetiš; — kakor revni siromak, da me z bo¬
gastvom svoje milosti napolniš. — Pričakujem
te, o Jezus! v svoji žalosti, da me potolažiš,
— v svoji zapuščenosti, da me razveseliš, -— v svoji
slabosti, da me pokrepčaš, — v svoji žeji in
lakoti, da me s svojim sv. Rešnjim telesom na¬
sitiš in s svojo sv. Rešnjo kervjo napojiš.

Sicer je dolžen vsak kristjan vsako ob¬
hajilo tako pobožno prejeti, kakor da bi bilo
poslednje njegovega življenja: ali zdaj, o moj
Jezus! me moja slabost opominja, da te prosim,
naj mi služi — ako je pri Bogu tako skle¬
njeno — to obhajilo za popotnico  v več¬
nost in v zastavo  večnega življenja.

Že se od dalječ mili zvonček glasi, ki mi
Prihod Jezusov oznanuje. O duša moja, vzdigni
Se '- o serce moje, pripravi se! Y duhu ti hitim
naproti, o moj Bog in Zveličar! in kličem:
Svet, svet, svet si ti Bog Sabaot; nebo in
zemlja sta polna tvoje časti. Blagoslovljen, ki

342

prideš v imenu Gospodovem. Hosana v višavah!

— Pridi, o Gospod! glej , kterega ljubiš, je
bolen; ali reci le eno samo besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša.

O Marija, tolažnica žalostnih! o sv. Jožefi
mogočni patron bolnikov in umirajočih, ki si
umeri v naročji Jezusa in Marije: pridita in
pripravita mojo dušo, in ker sem jaz toliko
neveden in neukreten, vidva pred Jezusom za
mene govorita in presveto popotnico  po¬
božno v moje serce položita, ter za mene pro¬
sita, da bo tak sad v meni obrodila, kakor ga
je obrodila v tvojem serci, o Marija! ko si jo
na smertni postelji iz rok sv. aposteljna Janeza
prejela. Amen.

Molitev po svetem obhajilu.

Zdaj ga imaš, duša moja, kterega ljubiš;

— serce moje, zdaj prebiva v tebi, po kterem
si kopernelo! — Pridite toraj vse dušne moči
in telesni počutki, zberite se okoli svojega Stvar¬
nika in Odrešenika, pokleknite in molite ga in
recite: Svet, svet, svet si ti, Bog Sabaot; nebo
in zemlja sta polna tvoje časti. Blagoslovljen?
ki prideš v imenu Gospodovem!

Prosil sem te, o Jezus! da prideš denes
k meni, in se mi podariš kakor popotnica
za smertno uro in kakor zastava  večnega živ-

343

1 jen ja. Terdno verujem, da si mojo prošnjo
uslišal, in iz celega serca upam, da mi boš,
ne glede na moje zasluženje, ampak zavolj moje
terdne vere popolni sad tega sv. obhajila do¬
delil. — Kaj je Bog z menoj sklenil, ne vem;
in neznano mi je, kedaj in v kakošnih okoli¬
ščinah bom umeri; to pa vem, da sem dolžen,
brez odloga na dobro in srečno smert se pri¬
praviti. In ti, o moj Jezus, si popotnica
umirajočih!  In prav zato zaupam, da mi
boš podelil vse gnade, zdaj in na smertno uro
meni potrebne; da mi boš dal popolno vda¬
nost v voljo Božjo in stalno poterpežljivost v
bolezni; — da boš odganjal smertne strahove
in mi lajšal smertne britkcsti; — da me boš branil
v slednjem boju s peklenskim sovražnikom in
mi dal gnado stanovitnosti do kor ca; — da
bcš moje serce varoval vse obupljivosti na
Božjo milost in me ohranil v terdnem zaupa¬
nji na Božje usmiljenje; — da boš sladek m;r
v moje serce vlival, kedar bo ura ločitve na¬
stopila in mi milost dodelil, še enkrat, preden
sklenem, svoje grehe iz celega serca obžalovati,
še enkrat najgorečnejšo ljubezen do tebe obu¬
diti, in umiraje še izdihniti presladka imena
Jezus, Marija, Jožef! ter vse odpustke zado-
biti, ki so umirajočim na klicanje teh presvetih
imen podeljeni.

344

Ako mi je pa tako odločeno, da se na
smertno uro več zavedel ne boni, se tudi tvoji
sv. volji podveržem in storim zdaj, kar bi ta¬
krat želel storiti, ter kličem: O moj križani
Jezus! iz celega serca in cele duše in iz vseh
svojih moči obžalujem, da nisem kerstne ne¬
dolžnosti tako, kakor sem bil po svojem stanu
dolžen, ohranil, in kerstne in birmske obljube
tako, kakor sem se zavezal, dopolnil, da ti
nisem zvesto služil od mladih nog, in da sem
tolikokrat na tebe pozabil in tako hudo te
žalil! — Iz serca odpustim vsem, kteri so me
kedaj razžalili, ali mi na premoženji ali dobrem
imenu škodo storili; pa tudi jaz iz celega serca
prosim tebe in vse ljudi za odpuščenje, ktere
sem jaz kedaj razžalil, ali poškodoval ali po-
hujšal. — Spoznam vpričo nebes in zemlje, da
si ti moj edini Bog in Gospod, kteremu sem
služiti dolžen. — Zahvalim se ti za gnado sv.
kersta in sv. birme, za vse sv. spovedi in ob¬
hajila celega življenja iu še posebej za deneš-
nje sv. obhajilo. Zahvalim se ti za neskončno
poterpežljivost, s ktero si moje grehe in hu¬
dobije od mladosti do sedanje ure prenašal.
Zahvalim se ti, da si na sv. križi za mene
terpel in umeri, in mi skoz svojo smert od¬
puščenje grehov in večno življenje zaslužil. -7"
Ljubim te, o moj Jezus! iz celega serca in
črez vse; o da bi te zamogel še tisoč in tisoč-

345

krat bolj ljubiti! Ako bi imel toliko jezikov,
kolikor je rožic na polji, in toliko sere, ko¬
likor je zvezd na nebi: še bi ne mogel do -
stojno te hvaliti in vredno te ljubiti zavoljo
vsega, kar si mi dobrega storil. Sprejmi za
dobro vsaj mojo resnično voljo, tebe tako lju¬
biti, kakor si vreden ljubljen biti, in kakor
sem jaz dolžen, te ljubiti. Iz ljubezni do tebe
rad zapustim svet in vse, kar imam na sveti,
se odpovem vsem minljivim dobrotam in slad¬
kostim, in se povernem k tebi, ki si studenec
in zapopadek vse svetosti, vse ljubezni, vse
blagosti, vsega zveličanja. — Pobožno izrečem
presveta imena Jezus, Marija, Jožef, in želim
vse sv. odpustke zadobiti, ktere kakor.katolišk
kristjan sploh in kakor ud raznih bratovščin
^ posebej po klicanji teh imen na smerfcno
uro zadobiti zamorem. — Priporočim ti sied-
njič vse, kteri so mi kedaj v življenji ali zdaj
v bolezni dobro storili; poverni jim sto in
tisočkrat in bodi enkrat tudi njim milostljiv
na smertno uro. In s posebno pobožnostjo ti
priporočim še nje, ktere moram zdaj zapustiti.
Bodi jim ti oče, varh in voditelj in bramba
nevarni stezi tega življenja; meni pa daj
milost, da bom skoraj že za nje molil pred
tv pjim sv. obličjem in da se enkrat srečni in
Te seli zopet vidimo v tvojem kraljestvu.

346

In kedar mi bo smeri stojo merzlo roko
na serce položila, takrat mi pridite na pomoč
z Marijo in sv. Jožefom vsi ljubi a n gel ji in
svetniki; sprejmite mojo dušo, in spremite jo
pred sodnji stol Gospoda našega, Jezusa Kri¬
stusa, in tamkaj za mene molite, da najdem
usmiljeno sodbo. — Da; jaz verujem in terdno
upam, da jo bom našel; vsaj je sv. popotnica
ob enem tudi zastava večnega živ¬
ljenja.  To je : duša, kteri je znamenje sv.
popotnice vtisnjeno, ne bo in ne more biti po¬
gubljena; ampak ona ima po neskončnem za-
služenji Kristusovem pravico do večnega živ¬
ljenja, kakor nas je Kristus sam učil, rekoč!
„Ako kdo jb od tega kruha, bo živel vekomaj.*
(Jan. 6, 52.) Da; živel bom, o moj Jezus! —
ta vera je globoko shranjena v mojem sercu:
—- živel bom, živel v nebesih, živel v družbi
angeljev in svetnikov, živel pri tebi, o Jezus!
živel v naročji presvete Trojice, živel na večne
čase! — In ker sveto popotnico v večnost
seboj vzamem, mi je ona tudi zastava,  da
moje truplo ne bode vekomaj v grobu troh¬
nelo , kakor nas je Kristns sam zagotovil,
rekoč: „Kdor jb moje meso in pije mojo kri,
ima večno življenje in jaz ga bom obudil po -
slednji den.“ (j aD . 6, 55.) O sladko upanje, o
nezmerna tolažba! Tedaj to revno truplo, k'
zdaj v slabosti in bolečinah omaguje, boš ti>

347

o Jezus! prav zato, ker ga zdaj tako milostno
v sv. zakramentu obiščeš, ua sodni den zopet
obudil, ga oblekel z večnim zdravjem in z
rečno mladostjo, in ga zopet sklenil z mojo
dušo, tako da bom tudi po svojem telesu,
kakor pobožni Job govori (Job 19, 26.), Božje
obličje gledal in plačilo vžival za vse, karkoli
sem kedaj v življenji tudi s telesom se za Boga
trudil, delal in terpel, ali kar sem iz ljubezni
do Boga telo prostovoljno pokoril, zatajeval
in križal. Takrat bodo, kakor sv. Duh uči
(Skr. raz. 21, 4.), vse solze obrisane od naših
oči, in smerti ne bo več, in žalovanja in bo¬
lečine ; kajti vse to je minulo, in nov svet
in novo življenje je začelo. To vse, o moj
Jezus! verujem, ker si ti razodel; — to vse
npam, ker si ti nam obljubil; -— in zavoljo
lega te ljubim iz celega serca in čez vse, —
tebe, o Jezus! ki si hvaljen in češčen v ne¬
besih in na zemlji in pod zemljo, in kteri z
Očetom in sv. Duhom enaki Bog živiš in kra¬
ljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Tri l©ij® čednosti.

Vera.

Oče nebeški! verujem, da si neskončno,
neizrekljivo, presveto bitje, sam od sebe od

348

vekomaj; da si pa tudi moj Stvarnik, in da
si za večno življenje me vstvaril. — Verujem,
da tiste ljubiš, ktere tepeš, in da si tudi meni
bolezen le zato poslal, da bi prejšnjih grehov
me očistil, novih zmot me ovaroval, in mi
toliko lepšo krono za nebesa pripravil. -
Jezus Kristus! verujem, da si Sin Božji, od
Očeta rojen od vekomaj. — Verujem, da si
ti edini pot, resnica in življenje, da ne pride
nihče k Očetu, kakor le skoz tebe, in da je
križeva pot edina steza v nebesa. — Verujem,
da si za vse ljudi, tedaj tudi za mene terpel
in umeri na križi. — Verujem, da tudi naj-
večega grešnika ne zaveržeš, ako se ves skesan

na smertno uro k tebi zateče.-Sv. Duh!

verujem, da si pravi živi Bog, ki se iz Očeta
in Sina izhajaš od vekomaj. Verujem, da si
oče ubogih, tolažnik žalostnih, začetnik prave
pokore, studenec ljubezni, luč umirajočih in
duh resnice, ki sv. Jezusovo cerkev učiš,
vodiš in vladaš, in jo vse zmote varuješ. Zato
verujem vse, karkoli sv. cerkev uči in verovati za¬
poveduje. V tej veri hočem živeti in umreti. Amen.

Upanje.

Upam v tebe, o moj Bog! ker si ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen, nespremenljiv
in zvest v svojih obljubah/ Zato terdno za¬
upam, da mi boš podelil vse gnade, kterih v

349

svoji bolezni potrebujem, da boš to bolezen
obernil meni in mojim ljudem v dušno zveli¬
čanje, da mi boš zopet podelil ljubo zdravje,
ako je tebi v čast in meni v dobro, — če ne,
da mi boš pa dal srečno smert, usmiljeno
sodbo in večno življenje. — Terdno tudi upam,
ako se jaz tvoji sv. volji podveržem, da tudi
onih, ki so moji skerbi izročeni, po moji smerti
ne boš zapustil; da boš ti njih varh in vo¬
ditelj, ki se sam v sv. pismu oče udov in za¬
puščenih otrok imenuješ. V tem upanji hočem
živeti in umreti. Amen.

Ljubezen.

Oče nebeški! ljubim te iz celega serca
in čez vse, ker si neskončna dobrota in lepota
in tudi do mene neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen. Ljubim te pa ne le v tvojih dobrotah,
M mi jih skazuješ, ampak tudi v križih in
težavah, s kterimi me obiskuješ, in hvaležno
Poljubim šibo, s ktero me tepeš. In bolj me
tepeš, le še bolj te ljubim in po tebi hrepenim,
ker tvoje udarce za znamenja tvoje očetovske
ljubezni spoznavam. — Križani Jezus! ljubim
te iz celega serca in črez vse, ker si ti mene
P°Pnej in tako ljubil, da si iz ljubezni do mene
naročje Očetovo, veselje nebeško in češčenje
nngeljev zapustil, na zemljo prišel, podobo greš¬
nega človeka na se vzel in na križi za mene

350

terpel in umeri. Zato objamem z vso ljubeznijo
svojega serca tebe, o križani Jezus! in troj
sv. križ. Iz ljubezni do tebe sem pripravljen
še več terpeti in tudi umreti, kakor koli je
tvoja sv. volja, — Sv. Duh! ljubim te iz ce¬
lega serca in črez vse, ker si že pri sv. kerstu
v tvoj živi tempelj me posvetil, za erba ne¬
beškega kraljestva me postavil, od kerstne do
sedanje ure me očetovsko vodil, pred hudim
svaril, na stezo pokore me ravnal, in ki zlasti
zdaj v bolezni presladki mir v serce mi vlivaš,
z nepopisljivo tolažbo mojo dušo napolnuješ,
in blaženo hrepenenje po nebesih v mojem ne¬
vrednem sercu budiš. — Ljubim te, o presveta,
neizrekljiva, vekomaj hvaljena Božja Trojica!
iz celega serca te ljubim in črez vse! Od te
ljubezni se ločiti ne dam; ampak v tej lju¬
bezni hočem živeti in umreti. Amen.

Molitev v čast Matere Božje

„ed vedita pemeei 11 ,

(V Rimu v cerkvi sv. Alfonza Liguorija se
nahaja starodavna podoba Matere Božje, s F' 1-
imkom „od vedne pomoči“, pri čije češčenji so
nekdaj in v najnovejšem času zopet že premnogi
čudovito Marijino pomoč dosegli. Zato se je p°'
božnost do Matere Božje pod imenom „o d v e dn°

351

p o m oči”  hitro po katoliških deželah razširila;
in tudi na Slovenskem se nahajajo že prav po¬
gosto lepe podobe in svetinje tega češčenja. —
Tudi bolnikom priporočamo češčenje Matere Božje
od vedne pomoči, in jim v te namen naslednje
tolažljive molitve podamo.)

O Devica, Božja Mati!

Naj se smem v last  ti dati:

Živ in mertev naj bom tvoj!

Tvoj v veselji in radosti,

Tvoj v terplenji in britkosti,

Tvoj v slednji smertni sili,

Tvoj v groba hladnem krili:

Živ in mertev naj bom tvoj!

O Devica, Božja mati !

Naj se smem v last  ti dati.

Mati! z zaupanjem k tebi zdihujem,

Mati! se z živo ti vero zročujem:

Mati dobrotljiva, oglej se na me!

Mati mogočna, zapusti me ne!

Mati — to verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

Mati, oj pridi, moliti pomagaj!

Mati, oj pridi, terpeti pomagaj!

Mati, oj pridi, v skušnjavah pomagaj !

Mati, oj pridi, v smerti pomagaj 1
Mati — to verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

352

Zamoreš  pomagati, Najmogočnejša:
Hočeš  pomagati, Najdobrotnejša !

Moreš  pomagati, Naj zvestejša!

Bodeš  pomagala, Najmilostnejša!

Mati — to verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

Pomoč kerščenikov!  te cerkev imenuje,
Pribežališče grešnikov!  te pozdravljuje,
Tolažnica žalostnih!  k tebi zdihuje,
Vrata nebeška!  v tem se raduje.

Mati to — verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

Kdaj je zastonj  te kdo prosil dobrote?
Kdaj si zavergla  molitev sirote?

Zatč brez nehanja kličem na glas:
Marija pomaga  — pomaga vsak čas!
Mati — to verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

Zat6 ti v veselji in britkosti prepevam,
Tvoje dobrote na glas razodevam;

•Jaz verjem in upam in umerjem na to:
Da boš ti mi pomagala gori v nebo!
Mati — to verjem — si vedne pomoči,
Pogubljen ni nihče, ki tebi se izroči.

0 Devica, Božja Mati!

Naj se smem v last  ti dati:

353

Živ in mertev naj bom tvoj!

Tvoj v veselji in radosti,

Tvoj v terpljenji in britkosti,

Tvoj v slednji smertni sili,

Tvoj v groba hladnem krili,

Živ in mertev naj bom tvoj!

O Devica, Božja Mati!

Naj se smem v last  ti dati. Amen.

Molitev za odpustke

v čast Matere Božje od vedne pomoči.

Ozri se, o Mati od vedne pomoči! na ubo¬
gega grešnika pri tvojih nogah, ki poln za¬
upanja k tebi pribeži. O Mati usmiljenja, imej
usmiljenje z menoj! Jaz vem,  da te vsi pri¬
bežališče in upanje grešnikov kličejo : bodi toraj
tudi moje pribežališče in upanje! Pridi mi na
Pomoč iz ljubezni do Jezusa; podaj roko ne¬
srečnemu, ki je padel, ki se pa tebi priporoča
® na vekomaj tvoji službi posvečuje. Čast in
brala bodi Begu, ki mi je po svojem usmiljenji
hupanje na tebe dodelil, ki ga hočem zdaj z vso
unočjo ohraniti kakor zastavo mojega večnega zve¬
čanja. Le premnogokrat sem jaz, nesrečni, do-
s 'hmal padel, pa le zato, ker k tebi nisem pribežal.
To vem, da s tvojo pomočjo gotovo zmagam; vem
tudi, da mi pomagaš, ako te prosim: bojim se le,

Nebeška hrana. II. 23

354

da bi ob uri skušnjave pozabil, te na pomoč
klicati, in da bi se tako pogubil. Zato kličem k
tebi in te ponižno za milost prosim, da bi vselej,
kedar me pekel napade, se tebe spomnil, in
večkrat, ko morem, k tebi pribežal in te na
pomoč klical, rekoč : Marija, pomagaj mi! Mati
od vedne pomoči, ne dopusti, da bi svojega
Boga zgubil! Amen. 5 Češčenamarij.

(Kdor to molitev moli, prejme vsak den en¬
krat 100 dni odpustka. Pij IX. 17. maja 1866.)

Molitev za zdravje.

(Spisal sv. Avguštin.)

O moj Bog in Gospod! ozri se na svojo
stvar, ki zdaj v tem revnem stanu omaguje.
Tvoje roke so me vpodobile; tiste roke, ki so bile
za mene z žreblji na križ pribite. Ne zapusti
svoje stvari, o Gospod! poglej rane svojih rok,
v ktere si moje ime zapisal, beri to pismo in
ozdravi me! — Jaz, delo tvojih rok, zdihujem
k tebi; poživi me! Jaz, tvoja stvar, kličem k
tebi; daj mi življenje! Prizanesi mi, o Gospod!
ker kakor nič so moji dnevi. Odpusti mi, o
Gospod! da se prederznem, s svojim velikim
Bogom in Gospodom govoriti; ali sila me sili,
bolečine me priganjajo, revščina me žene. Bolen
sem; zato kličem zdravnika, rekoč: Jezus Na¬
zarenski, usmili se me! — Ti, izvir usmiljenja,
usliši mene ubogega, ki s potertim sercem k

355

tebi vpijem. Ti, moja moč, pomagaj mi, in vstal
bom. Ti, moja krepost, okrepi me, in ohranjen
bom. Ti, moja luč, razsveti me, in spregledal
bom. Ti, moje veličastvo , prikaži se mi, in
vzdignil se bom. Ti, moje življenje, razveseli
me, da v tebi živim, o moj Bog in moj Go¬
spod ! Amen.

Molitve za srečno smert.

Najdejo se v I. delu stran 298—299, in stran
318. Sploh je bolnikom svetovati, da molijo den
na den prelepe in z odpustki obdarovane molitve
sv. Alfonza v čast Matere Božje, ki se najdejo
tudi v I. delu stran 315—325 razverstene na vse
dni celega tedna.

Namen pobožne smerti.

(Spisal kardinal Ptolomej.)

O Gospod! tebi izročim svoje življenje,
ktero sem od tebe prejel. Vsak čas sem pri¬
pravljen umreti po tvoji najsvetejši volji.

Umreti želim, ker ti hočeš in si vsem
ljudem postavil, enkrat umreti.

Umreti želim, da s svojimi smertnimi brit-
kostmi in težavami tvoji neskončni pravici za¬
dosti storim, in ker sem že sto in stokrat smert
zaslužil.

Umreti želim, da vsaj enkrat neham, tebe žaliti.

23 *

356

Umreti želim, v znamenje svoje hvalež¬
nosti , ktero sem ti dolžen za toliko in tak6
velikih, meni nevrednemu izkazanih dobrot.

Umreti želim, naj bi s svojo smertjo do-
pričal, da tvojo čast bolj ljubim, kakor lastno
življenje.

Umreti želim, da te zamorem vekomaj lju¬
biti in hvaliti, ki si moj slednji cil in konec, za¬
voljo kterega sem vstvarjen.

Umreti želim iz najčistejše ljubezni do tebe,
ki si se ponižal, iz ljubezni do mene na križi
umreti.

Zatoraj te prosim, o Bog mojega serca I
skoz britko terpljenje in smert Jezusa Kristusa,
tvojega Sina: dodeli mi srečno zadnjo uro in
ne dopusti, da bi se pogubila moja duša, ktero
je tvoj Sin s svojo drago kervjo odrešil. Amen.

Duhovni testament.

(Kterega naj pa tudi zdravi večkrat ponovijo.)

V imenu presvete in neločljive Božje Tro¬
jice, Očeta, Sina in sv. Duha. Amen.

Jaz J. J. izročim svojo dušo v roke svo¬
jega Stvarnika in Odrešenika; svoje truplo pa
prepustim, da se zemlji izroči, iz ktere je vzeto.
Bad in prav rad vzamem slovo od vsega po*
svetnega bogastva, od vse posvetne časti in vseh
minljivih sladnosti, kajti moje edino poželenje

35T

je, posesti in vživati Boga, Gospoda mojega.
Svoje grehe obžalujem iz celega serca, zlasti
te . . . , in sicer edino zato, ker sem ž njimi
tebe, o Bog, razžalil, ki te čez vse ljubim.
Obljubim, s tvojo gnado se poboljšati in res¬
nično pokoro storiti. Iz dna svojega serca od¬
pustim vsem, kteri so me kedaj razžalili, prosim
pa tudi ponižno za odpuščenje vse, ktere sem
kedaj jaz razžalil ali jim storil krivico. —
Verujem vse sploh in vsako resnico posebej,
ktero mi sv. kat. cerkev verovati zapoveduje.
Upam po tvojem neskončnem usmiljenji, o moj
Bog, odpuščenje vseh grehov in večno zveli¬
čanje. Ljubim iz celega serca, iz cele duše, iz
vseh moči tebe, svojega pravega, živega Boga,
enega v bitji in trojnega v osebah. Dobro in
budo, veselje in žalost, zdravje in bolezen, živ¬
ljenje in smert sprejmem radovoljno iz tvojih
vok, kakor je tvoja najsvetejša, najpravičnejša,
aajmodrejša volja Božja. Ves in popolnoma in
v vseh rečeh in za vselej se prepustim in iz¬
ročim tvoji Božji previdnosti in tvojemu naj¬
svetejšemu dopadenju.

Za priče tega svojega testamenta, ki je
moja prosta, resnična in dobro premišljena volja,
povabim tebe, ljuba Devica in Mati Marija,
tebe, sv. Jožef, tebe, moj kersfcni in birmski
patron, in tebe, moj zvesti angelj varh, ter vas
ponižno prosim, da te moj testament z menoj

358

vred podpišete in poterdite, ga pred tron pre¬
svete Trojice položite in zato skerbite, da se
zvesto in natanjko izpolni od besede do besede,
od konca do kraja. Amen.

Za to milost vas prosim jaz, vaš najne-
vrednejši služabnik J. J.

Molitve pri previdenji bolnika

s sv. poslednjim oljem.

Domači naj hišo lepo osnažijo, mizo z belim
pertom pregernejo in na njo postavijo britko
martro (razpelo) in poleg nje eno ali dve voščeni
sveči; — kupico z blagoslovljeno vodo in vejico
za kropiti, in drugo kupico s čisto vodo; potem
krožnik ali skledico, in v njej 7 valčekov iz pavole
ali tudi iz prediva, kterih mešnik pri maziljenji
za brisati potrebuje, in zraven še malo soli ah
reženj kruha, da si mešnik po maziljenji perste
otare in jih potem z vodo oplakne. Vse to naj
se pozneje dene na ogenj in sežge. Pred mizo
naj se postavi stolček, da mešnik lehko nanj p°"
klekne. — Ako bo bolnik ob enem spovedan in
obhajan, naj se na mizo dene še tretja kupica
ali z vinom, če ga sme bolnik vživati; ali tudi
s. čisto vodo, da si mešnik po obhajanji perste v
njej oplakne. To vino ali vodo naj bolnik P_°
malem izpije, ali pa naj se tudi izlije v ogenj-
Med spovedjo naj ljudje odstopijo, in P re ^

359

hišico ali v kteri drugi izbi sv. roženkranc ali
druge molitve molijo, dokler jih zvonček nazaj
ne zakliče.

Pripravna molitev.

O moj Bog! jaz verujem, da je sv. po¬
slednje olje v resnici zakrament, v dušni in
telesni blagor bolnikov od Kristusa postavljen.
Verujem, da bolnik po tem zakramentu, ako
ga z vernim in resnično skesanim sercem prejme,
zadobi pomnoženje posvečujoče gnade Božje in
vse posebne gnade, v bolezni in smerti mu po¬
trebne , tedaj: moč, telesne in dušne bolečine
voljno prenašati; — moč, skušnjave srečno pre¬
magovati; — pomoč zoper smertni strah in
smertne britkosti; — rešenje od žalostnih nasled¬
kov in ostankov greha; — odpuščenje odpust¬
ljivih pa tudi smertnih grehov, ako se jih brez
lastnega zadolženja zavoljo prevelike dušne ali
telesne slabosti izpovedati ne more; — slednjič
tudi na telesi polajšanje bolečin in mnogokrat
tudi popolno zdravje, ako je tebi, o Bog! v
čast in duši v zveličanje. — Vse to verujem
iu neskončno ceno tega zakramenta hvaležno
priznavam.

Bodi ti toraj hvala, o Jezus! da si iz
ljubezni in usmiljenja do bolnikov te zakra¬
ment postavil. Serčno želim, ga zdaj, bolj ko
morem, vredno prejeti. Zato še enkrat vse
grehe celega življenja iz serca obžaljujem in

360

resnično poboljšanje obljubim. Podveržem se
popolnoma tvoji sv. volji in te ponižno prosim:
kedar bodo mešnik mazilili počutke mojega te¬
lesa, takrat izbriši milostno ti, o Jezus! vse
grehe in kazni greha, ktere sem zaslužil, da
sem kedaj v svojem življenji prepovedane, grešne
in krivične reči ali gledal, ali poslušal, ali go¬
voril in vžival, ali se jih dotikal, ali za njimi
hodil in se prepustil nečistemu poželjenju. —
Polajšaj mi tudi telesne bolečine , in ako je
moji duši v zveličanje, dodeli mi zopet telesno
zdravje. Ako pa ne , mi pa daj moč zoper vse
skušnjave in napade hudega duha, odvzemi od
mene strah pred smertjo, usmili se onih, ktere
mi bo treba zapustiti, napolni me s sladkim
zaupanjem tudi v sredi smertnih težav, daj mi
umreti v naročji Marije in sv. Jožefa, in pc
srečno končanem življenji me v število svojil
izvoljenih postavi. Ki živiš in kraljuješ Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen.

Cerkvene molitve pri maziljenji.

Mešnik stopi v hišo rekoč: V.  Mir boli

tej hiši. It.  In vsem. ki v njej prebivajo.

Postavi sv. olje na mizo, poškropi bolnika,
vse pričujoče in celo hišo, rekoč :

Ant.  Pokropi me, o Grospod, s hisopom,
in bom oč:ščen; umij me, in bom bolj bel,
kakor sneg.

361

Usmili se me, o Bog, po svojem velikem
usmiljenji; in po obilnosti svojega usmiljenja
izbriši mojo hudobijo.

čast bodi Očetu i. t. d. Ant.  Pokropi me
i. t. d.

F. Naša pomoč f je v imenu Gospodovem.

B.  Kteri je vstvaril nebo in zemljo.

F. Gospod usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod bodi z vami.

Molimo.  Usliši nas, sveti Gospod, vse-
gamogočni Oče, večni Bog, in pošlji svojega
svetega angelja z nebes, da varuje, osrečuje,
nadzoruje, obiskuje in brani vse v tem stano¬
vanji prebivajoče. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Proti bolniku obernjen : * Molimo.  Go-
spod Jezus Kristus, pri našem ponižnem vstopu
naj pride v to hišo večna sreča, Božja pomoč,
čisto veselje, rodovita ljubezen, vedno zdravje:
naj zbeži iz tega kraja napad hudih duhov ;
naj pridejo angelji miru in naj zapusti to hišo
zlobna razpertija. Poveličaj, o Gospod! nad
nami svoje sveto ime in blagoslovi f naše opra-

* Od teh in vseh naslednjih molitev velja, da sme
lešnik nektere ali tudi vse opustiti, ako je smartna ne¬
žnost velika; — v sili je zadosti, da se bolnik le na enem
Plesnem udu pomazili. Tudi so po raznih škofijah še druge
fazne molitve v navadi.

362

vilo: posveti naš ponižni vstop, ti, ki si svet
in dobrotljiv in živiš z Očetom in sv. Duhom
na veke vekov. Amen.

Molimo in prosimo Gospoda našega Jezusa
Kristusa, da z obilnim blagoslovom blagoslovi
f to stanovanje in vse v njem prebivajoče, in
jim da svojega dobrega angelja za varha, in
jim dodeli, da mu služijo v premišljevanji nje¬
gove čudovite postave; da odverne od njih vse
sovražne oblasti; jih reši vsega, kar grozi in
straši in jih zdrave v tem stanovanji ohrani.
Ki z Očetom in sv. Duhom živi in kraljuje
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Zdaj opravi bolnik sv. spoved in prejme sv.
obhajilo, kterega inn mešnik, kakor popotnico
podeli, rekoč:

Sprejmi brat (sestra)! popotnico f Telesa
Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri naj te
varuje pred hudim duhom in pripelje v večne
življenje. Amen.

Navadno zdaj mešnik tiho moli Psalm 50:
Usmili se me, o Bog ! i. t. d. potem pa glasno
s pričujočimi naslednje

Gospod, usmili se nas.
Kristus, usmili se nas.
Gospod, usmili se nas.

363

Kristus, sliši nas.

Kristus, usliši uas.

Bog Oče nebeški, usmili se nas.

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas.

Bog sv. Duh, usmili se nas.

Sv. Trojica, en sami Bog, usmili se nas.

Sv. Marija,

Sv. Božja Porodnica,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Bafael,

Vsi sv. kori zveličanih duhov, prosite za njega
(za njo).

Sv. Joanez Kerstnik, prosi za njega (njo).

Sv. Jožef, prosi za njega (njo).

Vsi sv. patriarhi in preroki, prosite za njega
(za njo).

prosi za njega
(za njo).

Sv. Peter, 1 . • / • \

Sv. Pavel, j pr0S1 za njega  ( nJ0 )*

Vsi sv. apostelni in evangelisti,
Vsi sv. učenci Gospodovi,

Vsi sv. nedolžni otroci,

prosite za
njega (njo).

Lovrenc,} f rosi  “ ” jeg>  ^

Vsi sv. marterniki, prosite za njega (njo).

Sv.' Gregor^ } prosi za DJ ’ ega (nj ' o) '

364

Vsi sv. škofje in spoznovalci, j prosite za
Ysi sveti učeniki, j njega (njo).

Sv'! Betditt, } P rosi  “ »-i 15 ** (“J' 0 )'

Vsi sv. mešniki in leviti, I prosite za
Vsi sv. menihi in puščavniki, j njega (njo).
Sv. Marija Magdalena,

j prosi za njega (njo).

Sv. Agata,

Vse svete device in vdove, 1 prosite za
Vsi svetniki in svetnice Božje, J njega (njo).

Bodi mu (ji) milostljiv, zanesi mu (ji) o Gospod!
Bodi mu (ji) milostljiv, usliši ga (jo) o Gospod!

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od tvoje jeze,

Od nagle in nepr e videne smer ti,

Od večne smerti,

Po skrivnosti svojega sv. včlovečenja,
Po svojem križi in terpljenji,

Po svoji smerti in svojem pokopu,

Po svojem sv. vstajenji,

Po svojem čudežnem vnebohojenji,

Po prihodu sv. Duha Tolažnika,

Na den sodbe,

•■d

o

&

m

o


o


d

bo


Mi grešniki,

Da mu (ji) zaneseš,

Da mu (ji) odpustiš,

Da ga (jo) k pravi pokori pripelješ,

S %
o p

•55 *S

Sl

PH 2

365

Da ga (jo) v svoji sv. službi poterdiš in
ohraniš,

Da njegove (njene) misli k nebeškim že¬
ljam povzdigneš,

Da njegove (njene) bolečine polajšaš,

Da mu (ji) srečno zadnjo uro podeliš,

Da njegovo (njeno) dušo enkrat v večno
veselje sprejmeš,

Da nas uslišiš,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi
mu (ji), o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši
ga (jo), o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili
se ga (je), o Gospod!

Kristus, sliši nas.

Kristus, usliši nas.

Gospod, usmili se nas.

Kristus, usmili se nas.

Gospod, usmili se nas.

Oče naš. Češčena Marija.

Ozdravi svojega služabnika, o Gospod!
Kteri v tebe zaupa, o moj Bog!
Oberni se k njemu, o Gospod!

In reši njegovo dušo.

Gospod! pošlji mu pomoč na posteljo
Negove bolezni.

M.  In stori ga močnega v njegovih te¬
žavah.

V.

R.

V.

n.

v.

.prosimo te, usliši nas!

366

F. Oberni, o Gospod! svoj obraz od nje¬
govih grehov.

B.  In izbriši vse njegove krivice.

F. Y stvari v njem, o Bog! čisto serce.

B.  In ponovi v njem dobrega duha.

F. Pomagaj mu, o Gospod, naš Zveličar!

B.  Odreši ga, o Gospod! in zavoljo nje¬
govih grehov bodi mu milostljiv.

F. Gospod, usliši našo molitev.

B.  In naše vpitje naj k tebi pride.

Molimo.  Gospod, Jezus Kristus! ki si
po svojem aposteljnu naročil: „Je kdo med
vami bolen, naj pošlje po cerkvene mešnike,
in naj molijo nad njim in naj ga mazilijo z
oljem v imenu Gospodovem. In verna molitev
bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal,
in ako je v grehih, mu bodo odpuščeni" (Jak. 5.):
polajšaj, prosimo, polajšaj težave temu bolniku
in njegove rane ozdravi; grehe mu odpusti, in
dodeli mu zopet po svojem usmiljenji znotranjo
in zvunaujo poprejšnjo zdravje, da bo s pomočjo
tvoje milosti zopet dolžnosti svojega stana do¬
polnjevati zamogel. Ki živiš in kraljuješ z
Očetom in sv. Duhom Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Mešnik stopi zdaj k bolniku, stegne roko
čez njega in ga blagoslovi, rekoč :

V imenu f Očeta in f Sina in f svetega
Duha naj ugasne v tebi vsa moč hudega duha

367

skoz pokladanje mojih rok in skoz priprošnjo
vseh sv. angeljev, arhangeljev, patrijarhov, pre¬
rokov, aposteljnov, marternikov, spoznovalcev,
devic in vseh svetnikov. Amen.

Potem mazili po versti bolnikove telesne
počutke v podobi križa, rekoč:

Pri očeh.  Po tem sv. mazilenji f, in

svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil s pogledom. Amen.

Pri ušesih.  Po tem sv. mazilenji f, in
svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil s posluhom. Amen.

Pri nosu.  Po tem sv. mazilenji f, in

svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil z vohom. Amen.

Na ustih.  Po tem sv. mazilenji f, in

svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil z zavživanjem in govor¬
jenjem. Amen.

Na rokah.  Po tem sv. mazilenji f, in
svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil z dotikanjem. Amen.

Na nogah.  Po tem sv. mazilenji f, in
^ojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil s hojenjem. Amen.

Na ledji.  Po tem sv. mazilenji f, in
svojem najdobrotljivišem usmiljenji naj ti Bog
odpusti, kar si grešil z meseno sladuostjo.
■Attien.

368

To poslednje mazilenje se zavoljo težave
navadno izpusti in besede „z meseno sladnostjo"
se pridenejo molitvi pri mazilenji nog.

Po doveršenem mazilenji si mešnik perste
otare in umije, poklekne pred britko martro, ter
moli, rekoč:

Oče naš.

F. Ozdravi svojega služabnika (svojo slu¬
žabnico).

B.  Ki v tebe zaupa, o moj Bog!

V.  Pošlji mu (ji) pomoč iz svetišča.

B.  In varji ga (jo) s Siona.

F. Bodi mu (ji), o Gospod! močen tura.

B.  Pred sovražnikom.

F. Nič naj ne opravi sovražnik pri njem

(njej).

B.  In otrok krivice naj se ne loti mu (ji)
škodovati.

F Gospod, usliši mojo molitev.

B.  In moje vpitje naj k tebi pride.

F. Gospod bodi z vami.

B.  In s tvojim dubom.

Molimo.  Ogledaj se, prosim, o Gospod!
na svojega služabnika (svojo služabnico) J., &
v bolezni svojega telesa omaguje, in poživi dušo,
ktero si vstvaril, da po tvojem strahovanji po*
boljšan (-na), spozna, da je tudi le po tvojem
zdravilu ozdravljen (-na).

Sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni
Bog! ki milost svojega blagoslova v bolna

369

trupla vlivaš in svojo stvar po mnogo ver s tni h
dobrotah ohranjaš: pridi nam, ki v tvoje ime
kličemo, milostno na pomoč, da svojega služab¬
nika (svojo služabnico) bolezni rešiš in z zdrav¬
jem obdariš, s svojo desnico ga (jo) vzdigneš,
s svojo močjo poterdiš, s svojo oblastjo varuješ,
in svoji sv. cerkvi v vsem zaželjenem blago¬
stanji poverneš. Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

Zdaj vzame britko martro in ž njo bolnika
blagoslovi, rekoč :

Naš Gospod Jezus Kristus bodi pri tebi,
da te f brani. Bodi v tebi, da te f poživlja.
Sodi okoli tebe, da te f ohrani. Bodi pred
teboj, da te f vodi. Bodi za teboj, da te f po-
terdi. Bodi nad teboj, da te vsestransko varuje
te f blagoslovi.

Sv. Duh naj pride in nad teboj ostane.
Amen.

Gospod naj ti odpusti vse tvoje grehe.
Amen.

In naj ozdravi vse tvoje bolezni. Amen.

In naj pogubljenja reši tvoje življenje.
Amen.

In naj tvoje želje z vsemi dobrotami iz-
jtekli, ki sam v sv. Trojici edini Bog živi in
tealjuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

Slednjič stegne svojo desnico nad bolnika,
ln  če je mogoče, mu jo na glavo položi, rekoč :

Nebeška hrana II. 24

370

Naj te ozdravi Bog Oče, kteri te je
vstvaril v mesu.

Naj te ozdravi Bog Sin, kteri je za tebe
terpel na križi.

Naj te ozdravi Bog sv. Duh, ki je v tebe
razlit bil pri sv. kerstu.

Sveta in prehvaljena Trojica, eden edini
Bog, naj svojo milost v pospešenje dušnega
in telesnega zdravja v tebi pomnoži, te vsega
hudega reši, in v dobrem vsak čas ohrani. Ki
živi in kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

Bolnikova zahvalna molitev.

O moj Bog! terdno verujem, da je moč
in gnada sv. poslednjega olja v mene razlita.

— Moja mati, sv. cerkev, ki ima ključe ne¬
beške, me je blagoslovila, koga bi se bal? —
Mešnik so sv. križ nad menoj povzdignili, pred
kom bi se tresel? — Križ vlada, križ zma¬
guje, križ gospoduje na tem kakor na onem
svetu, pred križem bežč vse sovražne oblasti;
po sv. križu nam dohajajo vse milosti Božje.

— 'V znožji sv. križa zdaj varno prebivam,
v sv. ranah Jezusovih zdaj mirno počivam,
in ves vdan v voljo Božjo pričakujem ali
zdravje ali smert, kakor je tebi dopadljivo,
Oče nebeški!


371

Poverni, o Bog! mojemu dušnemu pa¬
stirju težavne stopinje, ki so jih do mene sto¬
rili. — Poverni, o Bog! mojim ljubim sosedom,
ki so me obiskali, pri tem sv. opravilu stregli
in za mene molili. Bodi enkrat tudi njim mi¬
lostljiv na smertno uro!

O presveta, neizrekljiva in vekomaj hva¬
ljena Božja Trojica! sprejmi mojo ponižno za¬
hvalo za presvete zakramente; — ponovi in
ohrani nad menoj in v meni svoj vsemogočni
blagoslov; — v naročje tvojega neskončnega
usmiljenja in veličanstva izročim dušo in telo
zdaj in za smertno uro in za vse večne čase.
Amen.

24 1

Peto poglavje.

Pobožnosti i& umirajoče.

Nauk.

Ako je že strežba bolnikov sploh zasluž-
Ijiva, je še toliko bolj zaslužljiva strežba umi¬
rajočih. Na zadnji uri je namreč vse ležeče,
kajti ona razsodi črez celo večnost Srečna smert,
srečna večnost, — nesrečna smert, nesrečna več¬
nost. Terh tega se prigodi včasi pri takih, kteri
do smerti zavednost  ohranijo, da jih na
zadnjo uro hudi duh tudi še zadnjo krat s sil¬
nimi skušnjavami malovernosti, obupljivosti i. t. d.
napada: tako da so zares na slednjo uro še
posebne pomoči, tolažbe in priprošnje vredni in
potrebni.

Da pa oni, ki strežejo, tudi spoznajo,
kedaj je osodna smert na ura nasto¬
pila,  in da ne zamudijo, prelepih cerkvenih’
molitev za umirajoče moliti, jim tukaj n a-
v a d n a znamenja bližnje smerti
popišemo.

373

Žila postaja vedno slabeja, in ako jo po¬
tipaš, se ti dozdeva kakor tenka nit, ki se
komaj še mezi; in bolj ko h koncu gre, bolj
tudi žila prenehava, in le od časa do časa še
parkrat zaporedoma udari.

Skrajni telesni udje, n. pr. roke, noge po¬
stanejo merzli in mertvaško bledi; koža na-
gerbana in otripla, da se da komaj premikati.

Bolnik hoče vedno iz postelje, in prosi,
da bi ga zdaj tu sem zdaj tjekaj prenesli in
preložili.

Pozneje postanejo merzli tudi senci, nos
špičast in tudi merzel, lice upade in bledo
Modro (plavkasto) postane.

Oči postajajo glažovnate, kakor z motno
kožico preoblečene, obervi vedno bolj po malem
utripljejo in brez joka se vlivajo solze.

Včasi začne bolnik z zobmi škripati, v
persih se sliši rohljanje, dihanja izostaja in le
°d časa se slišijo globoki, boleči izdihi.

Spodnja čelust se pobesi, iz ust teče slina
M sapa nekaki mertvaški duh razodeva.

Najposlednejši izdihi včasi prav na dolgo
Postajajo, in v tem, ko pričujoči mislijo, daje
kolnik že sklenil, se mu vnovič britki izdihljej

374

težavno iz pers izvije. Zato naj se smert pre¬
hitro ne oznani, ampak molitev tako dolgo nar
daljnje, dokler se očitno ne vidi, da je duša že
truplo zapustila.

Umirajoči navadno prav tenko slišijo, in
glasno govorjenje in vsako šumenje jim dela
težavo; zato bodi po hiši vse tiho in mirno,
in tudi molitve naj se z bolj rahlim glasom
opravljajo.

V tem, ko se za umirajočega moli, Daj
stopi kde od časa do časa k postelji, in naj
mu kteri pobožni izdihljej, ali ktero kratko mo¬
litvico rahlo napovč, kakor jih dosti najdeš v
naslednjih molitvah; zlasti naj se mu pogosto
v spomin kličejo presladka imena Jezus, Ma¬
rija, Jožef, ki umirajoče posebno tolažijo.

Skoraj za vse bratovščine so podeljeni po-
polni odpustki za smertno uro, ako umirajoči pre¬
sladko ime Jezus, če ne z ustmi, pa vsaj v
duhu in s skesanim  sercem na pomoč pokliče.
Zato vprašaj bolnika, dokler je še pri popolni
zavesti, v ktere bratovščine je zapisan, in mu
pomagaj vse popolne odpustke, kterih je zmožen,
zadobiti. S tem mu boš izkazal veliko dobroto.

Prigodi se večkrat, da umirajoči prav težko

375

sklenejo. Včasi trajajo smertne težave po več
ur ven in ven; — včasi pa za več ur prele-
žejo, potem pa zopet nastopijo. Zato podamo
tukaj dvojno versto molitev. Najpoprej cer¬
kvene molitve za umirajoče, potem — ako
smertne težave dolgo terpijo, še druge primerne
molitve, ki naj jih pričujoči sami med seboj
molijo, ktere se pa lehko tudi z bolnikom mo¬
lijo, ako mu preleže in se mu zavednost po-
verne. Razun tukaj stoječih molitev se za-
morejo v te namen rabiti še druge molitve;
pred vsem sv. roženkranc, • potem litanije v
čast sladkega imena Jezusovega, v čast Kri¬
stusovega terpljenja, v čast Matere Božje in
vseh svetnikov.

Papež Inocencij XI. so dovolili dne 28.
januarja 1683 odpustek 50 dni vsem, kteri za
umirajoče molijo.

376

J. Cerkvene molitve za
umirajoče.

Umirajočemu naj se poda britka martra,
da jo poljubi in potem v sklenjenih rokah derži ;
če pa to mogoče ni, naj se mu na persi položi,
ali pa tako postavi, da lehko nanjo gleda. Prižge
naj se blagoslovljena voščena sveča in poleg po¬
stelje postavi. Na to naj vsi pokleknejo in prav
pobožno molijo naslednje molitve:

Gospod, usmili se nas.

Kristus, usmili se nas.

Gospod, usmili se nas.

Sv. Marija, prosi za njega (njo).

Vsi sv. angelji in arhangelji, prosite za njega (njo).
Sv. Abel.

prosi za njega (njo).

Vsa družba pravičnih,

Sv. Abraham,

Sv. Joanez kerstnik,

Sv. Jožef,

Vsi sv. patrijarM in preroki, prosite za njega (njo).
Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Joanez,

Vsi sv. aposteljni in evangelisti, I it za
Vsi sv. učenci Gospodovi, ^ '

Vsi sv. nedolžni otročiči,

prosi za njega (njo).

| njega (njo).

377

Sv.

Sv.

Vsi

Sv.

Sv.

Sv.

'<tn, I
renc, J

Štefan

Lovrenc

prosi za njega (njo).

sv. marterniki, prosite za njega (njo).
Silvester,

Gregor, }> prosi za njega (njo).
Avguštin,

Vsi sv. škofi in spoznovalci, prosite za njega (njo).

Sv. Benedikt, 1

’ 1  prosi za njega

(njo).

j prosi » njega (njo).
|prositezanjega(iijo).

J e J

Sv. Frančišk,

Vsi sv. menihi in puščavniki, prosite za njega (njo)
Sve

Sv. Lucija

Vse sv. Device in Vdove,

Vsi svetniki in svetnice Božje/

Bodi mu (ji) milostljiv, prizanesi mu (ji), o
Gospod!

Bodi mu (ji) milostljiv, usliši ga (jo), o Gospod!
Od svoje jeze,

smertne nevarnosti,
nesrečne smerti,
peklenskega ognja,
vsega- hudega,
oblasti hudičeve,
svojem rojstvu,
svojem križi in terpljenji,

Bo svoji smerti in svojem pokopanji,

Po svojem častitem vstajenji,
svojem čudežnem vnehohojenji,

Od

Od

Od

Od

Od

Po

Po

Po

Po milosti sv. Duha, Tolažnika,

O

m

O

cb

c3

6X>

378

Na den sodbe, odreši ga (jo), o Gospod !

Loči se, kerščanska duša, tega sveta v
imenu Boga Očeia vsegamogočnega, ki te je
vstvaril; v imenu Jezusa Kristusa, Sina živega
Boga, ki je za tebe terpel; v imenu sv. Duha,
ki je v tebe razlit bil; v imenu angeljev in
arhangeljev; v imenu tronov in gospodstev;
v imenu vladarstev iu oblasti; v imenu Sera-
fimov in Kerubimov; v imenu patriarhov in
prerokov; v imenu sv. aposteljnov in evan¬
gelistov ; v imenu sv. marternikov in spozno-
valcev; v imenu sv. menihov in puščavnikov;
v imenu sv. devic in vseh svetnikov in svetnic
Božjih. Še denes bodi tvoje mesto v miru, in
tvoje prebivališče v svetem Sionu. Po istem
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Usmiljeni Bog, dobrotljivi Bog, Bog, &
po obilnosti svojega usmiljenja njim, ki se spo-
korijo, grehe zbrisuješ, in zadolženje pretečenih
hudobij z milostjo odpuščenja odjemlješ: ozri

| prosimo te, usliši nas.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Molimo.

Molimo.

379

se milostno na tega trojega služabnika (slu¬
žabnico) I. in usliši njegovo prošnjo, po kteri
v sercu ves skesan za odpuščenje vseh svojih
grehov k tebi zdihuje. Ponovi v njem (njej),
predobrotljivi Oče, karkoli je po človeški sla¬
bosti spridenega, ali karkoli je po hudičevi zape¬
ljivosti oškodovanega, in ker je ud odrešenja,
ga (jo) edinosti telesa sv. cerkve pridruži.
Usmili se, o Gospod, njegovega zdihovanja,
usmili se njegovih solz, in ker nema v kaj
drugega zaupati, kakor le v tvoje usmiljenje,
ga k skrivnosti tvoje sprave pripusti. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Priporočim te, preljubi brat (sestra) vsega-
mogočnemu Bogu, in te njemu, ki te je vstvaril,
izročim: da kedar si dolg človeštva s smertjo
doplačal, se k svojemu stvarniku, ki te je iz
ila zemlje vpodobil, poverneš. Tvoji duši tedaj,
iz telesa gredoči, naj naproti pride svetla truma
angeljev; sodni zbor apcsteljnov naj ti pristopi;
zmagovalna vojska svetih marternikov naj se s
teboj snide; družba sjajnih spoznovalcev, kakor
lilije leskeča, naj te obdaje; kor devic naj s
petjem te sprejme; v hiši večnega veselja naj
te patrijarhi objamejo in v svoje naročje sprej¬
mejo; milo in veličastno naj se ti prikaže
obličje Jezusa Kristusa, kteri naj ti med njimi,
ki mu vekomaj strežejo, mesto odloči. Neznano
Daj ti ostane vse, kar straši v temi, kar žge

380

v plamenu, kar peče v večnem terpljenji. Naj
se te ogne peklenska pošast z vsemi njenimi
pomagalci; temveč kedar te v družbi angeljev
priti zagleda, naj se prestraši in zbeži v gro-
zovitni brezden večne temnote. Bog se naj
vzdigne in razškropljeni bodo njegovi sovraž¬
niki , in bežali bodo, ki ga čertijo, pred nje¬
govim obličjem. Kakor dim zgine, bodo zginili;
kakor se vosek pred ognjeni topi, tako bodo
krivični pred obličjem Božjim usahnili: pra¬
vični pa se bodo pri nebeški večerji pred obličjem
Božjim veselili. Osramotene tedaj in v zasmeh
postavljene naj bodo vse peklenske derhali, in
služabniki satanovi naj se ne derznejo na poti ti
nadlegovati. Terpljenja naj te reši Kristus,
kteri je za tebe terpel na križi. Večne smerti
naj te reši Kristus, kteri se je za tebe
umreti ponižal. Kristus, Sin živega Boga, naj
te postavi v vedno cveteči vert svetega raja, in
On, pravi Pastir, naj te med svoje ovčice pri¬
šteje. On naj te odveže vseh tvojih grehov, in
na svojo desnico v število svojih izvoljenih po¬
stavi. Zagledaj svojega Odrešenika od obličja
do obličja, in vedno pred njim pričujoč, gledaj
z blaženimi očmi odkrito resnico. Tako vversten
med trume izvoljenih vživaj sladkost Božjega
premišljevanja od vekomaj do vekomaj. Amen.

S81

Molimo.

Sprejmi, o Gospod, svojega hlapca (svojo
deklo*) na kraj odrešenja, ki ga je od tvoje
milosti upal. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca iz
vseh nevarnost pogubljenja, iz vezi pokorjenja
in iz vseh hritkosti. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Enola in Elija pred smertjo, kteri je
vse na sveti podverženo. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Noeta iz vesolnega potopa. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca,
kakor si rešil Abrahama iz Ura, dežele Kal-
dejske. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Joba iz njegovih bolečin. R. Amen.

Reši, o Gospod dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Izaka pred daritevjo in iz roke nje¬
govega očeta Abrahama. B.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Lota \z  Sodoma in ognjenega plamena.
&  Amen.

Reši, o Gospo 1, dušo svojega hlapca, kakor
s i rešil Moizesa iz roke Egiptovskega kralja
faraona. B.  Amen.

* In tako se pri vseh naslednjih molitvah besedi: h 1 a-
^ 0C ) dekla i. t. d. po spolu bolnika spreminjate.

382

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Daniela iz levnjaka. R.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil tri mladenče iz ognjene peči in iz roke
hudobnega kralja. R.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Susano iz krivičnega obdolženja. R.
Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Davida iz roke kralja Savla in iz roke
Goljata. R.  Amen.

Reši, o Gospod, dušo svojega hlapca, kakor
si rešil Petra in Pavla iz ječe. R.  Amen.

In kakor si sveto Teklo, devico in mar-
ternico, rešil iz trojnega najhujšega terpljenja,
reši tudi dušo tega tvojega hlapca in ji daj se
s teboj nebeških dobrot veseliti. R.  Amen.

Molimo.

Tebi, o Gospod, priporočimo dušo tvojega
hlapca I. in te prosimo, Gospod Jezus Kristus,
Zveličar sveta, da ker si zavolj nje milostno
na zemljo se ponižal, jo tudi v naročje svojih
patriarhov sprejmeš. Spoznaj, o Gospod, svojo
stvar, ki ni od ljudskih bogov, ampak od tebe
vstvarjena, ki si edini pravi in živi Bog; kajti
ni drugega Boga, zvunaj tebe, in ga ni, ki bi
enak bil tvojim delom. Razveseli, o Gospod,
njegovo dušo pred svojim obličjem, in ne spo-

383

tnmaj se njegovih nekdanjih pregreh in ne¬
zmernost, v ktere ga je silna moč hudega po¬
želenja zapeljala. Kajti če je tudi grešil, vendar
Očeta in Sina in svetega Duha ni zatajil, tem¬
več veroval, in je bil goreč za čast Božjo, ter
je zvesto molil Boga, kteri je vse vstvaril.

Molimo.

*v.. :  -Ne spominaj se grehov in nevednosti nje¬
gove mladosti, te prosimo, o Gospod! ampak
po svojem velikem usmiljenji se ga spomni v
slavi svojega veličanstva. Naj se mu odprejo
nebesa, in naj se angelji ž njim veselijo. V
svoje kraljestvo sprejmi svojega hlapca, o Go¬
spod ! Naj ga sprejme sv. Mihael, arhangelj
Božji, ki je zaslužil imeti vojvodstvo vojske
nebeške. Naj ga sprejme sv. apostol Peter, ki
je od Boga prejel ključe nebeške. Naj mu na
pomoč pride sv. apostol Pavl, ki je vreden bil,
posoda izvoljeaja postati. Naj prosi za njega
sv. Joanez, izvoljeni apostol Božji, kteremu so
bile razodete skrivnosti nebeške. Naj molijo za
njega vsi sveti apostoli, kterim je bila od Go¬
spoda oblast dana vezati in odvezati in razve¬
zati. Naj prosijo za njega vsi svetniki in iz¬
voljeni Božji, kteri so zavolj imena Kristuso¬
vega martre na tem svetu prenašali, da telesnih
vezi rešen priti zasluži % v slavo nebeškega kra¬
ljestva, po milosti Gospoda našega Jezusa Kri-

384

stusa, kteri z Očetom in st. Duhom živi in
kraljuje od vekomaj do vekomaj. Amen.

Kedar bolnik ravno umira.

Zamorejo se mu rahlo na uho narekavati in
tudi večkrat ponavljati naslednji zdihljeji:

Jezus! — Jezus! — Jezus! — V tvoje
roke, o Gospod, izročim svojo dušo! — 0 Go¬
spod, Jezus Kristus, sprejmi mojo dušo! —
O Marija, prosi za me! — Marija, mati mi¬
losti, — kraljica dobrotljivosti, — hudega duha
hrani me, — na smertno uro sprejmi me!

Kedar se je duša še od trupla ločila.

V.  Pridite na pomoč svetniki Božji! pri¬
dite naproti angelji Gospodovi! sprejmite nje¬
govo (njeno) dušo in nesite jo pred obličje
Naj višega.

V.  Naj te sprejme Kristus, ki te je po¬
klical, in v Abrahamovo naročje naj te peljejo
angelji. — Naj sprejmejo tvojo dušo in jo
nesejo pred obličje Najvišega.

V.  Večni mir mu daj, o Gospod! in večna
luč mu naj sveti. — Naj jo nesejo pred obličje
Najvišega.

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.
Oče naš.

F. Večni mir mu daj, o Gospod! B.
večna, luč mu naj sveti.

385

F. Od Trat peklenskih. It.  Reši njegovo
dušo, o Gospod!

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.

Tebi priporočimo, o Gospod, dušo tvojega
hlapca I., da ker je svetu odmeri, tebi živi, in
kar je po človeški slabosti v življenji zagrešil,
ti po svoji premilostni dobroti odpusti in iz¬
briši. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Opomba. Nihče zmed nas ne more vedeti,
sli bo v takih okoliščinah umeri, da se bodo za-
fflogle te prelepe cerkvene molitve pri njegovi
snierti opravljati; in če se bodo tudi opravljale,
ali bo takrat še pri zavednosti, tako da jih
bo zamogel limeti in se njim z živo vero pri¬
družiti. Zato so imeli mnogi Božji služabniki na¬
vado , da so te molitve večkrat v življenji sami
za sebe opravljali. Posnemaj jih tudi ti, in moli
večkrat sam za sebe te molitve z namenom, naj
bi ti usmiljeni Bog na smertno uro vse gnade
Podelil, za ktere se v teh molitvah prosi. Pri tem
boš imel še drugi dobiček. Kedarkoli boš te mo¬
litve molil, se bo v tebi resnični sklep le še bolj
Poterdil, sveta in njegovih sladnosti se ogibati,
greha se varovati, in se skoz pobožno in spokorno
življenje na srečno smert pripravljati.

Nebeška hrana. II.

25

386

11, Droge molitve, ako umirajoči
dolgo skleniti ne more.

1. Kedar se mertvaška sveča prižge,

Jezus Kristus,luč sveta, naj razsveti tvojo
dušo, da v večni smerti ne zaspiš. Jezus Kri¬
stus, ki te je iz teme k svetli luči sv. vere
poklical, naj te reši večne teme, in naj te pelje
skoz smertno senco v sv. raj, kjer izvoljenim
Božjim večna luč sveti. Amen.

2, Kedar se umirajočemu sv. križ poda,

Poglej  z zaupanjem na sv. križ, na
kterem je Jezus Kristus greh in smert pre¬
magal in večno življenje nam zaslužil. —
Poljubi  z ljubeznijo sv. križ, na kterem večna
ljubezen za nas terpi in umira. — Primi  z
živo vero za sv. križ, in bežale bodo vse so¬
vražne moči in peklenske oblasti. — Derži
zvesto sv. križ, in gotovo te bo pripeljal v ne¬
beški paradiž. Am en.

3, Umirajoči se izroči križanemu Jezusu.

O moj Jezus, moj Gospod in Odrešenik,
v tvoje roke izročim svojo dušo. — Ti si jo
s svojo drago kervjo odkupil; ti si jo odrešil

387

na sv. križu: tvoja je popolnoma. — Ne do¬
pusti, da bi bila zdaj od tebe ločena. Vzemi
jo k sebi, in postavi jo čisto in brez madeža
pred svoj sodni stol. — Bodi ji milostljiv Sod¬
nik, bodi ji mogočen Odrešenik. — Ti si, kte¬
rega se z vso močjo oklenem, — ti si, v kte¬
rega popolnoma zaupam, — ti si, kterega črez
vse ljubim, — ti si, iz ljubezni do kterega rad
umerjem. — V tvoje sv. rane izročim in po¬
greznem svojo dušo in telo. Amen.

4. Umirajoči se izroči Materi Božji,

Sveta Devica Marija, o ljubeznjiva Mati
mojega Odrešenika, ti si za Bogom moje edino
zaupanje in pribežališče. — Pod tvojo obrambo
pribežim; — bodi moja pomočnica na smertno
uro! — Ti veš, o sladka Mati! kako drago
je tvoj Sin mojo dušo odkupil; stoj mi na
strani v slednji sili in skerbi, da moja duša
ne bo pogubljena. — Ne zaverzi moje prošnje,
o sv. Božja Porodnica! priporoči me svojemu
Sinu, izroči me svojemu Sinu, nesi mojo dušo
v naročje svojega Sina. Amen.

5, Umirajoči se izroči sv. Jožefu,

O sv. Jožef, ki si tako srečen bil, v na¬
ročji Jezusa in Marije umreti; izprosi tudi meni
milost, da umerjem v naročji Jezusa in Marije!

25 *

388

— O sv. Jožef, ki si vreden bil, dete Jezusa
rešiti iz smertne nevarnosti in roke Herodove;
bodi tudi moj varh na smertno uro, brani me
sovražnih napadov, reši mojo dušo iz nevar¬
nosti večnega pogubljenja in spremi jo v hišo
nebeškega Očeta. — O sv. Jožef, ki si vreden
bil, krušni oče Jezusov imenovan biti; poživi
in poterdi mojo dušo v smertni sili s kruhom
Božje milosti, in pelji jo na kraj, kjer bo večno
vesela vživala kruh večnega življenja. Amen.

6. Umirajoči se izroči svojemu angelju varhu,

O sv. angelj varh, ki si pri svetem kerstu
moje varstvo prevzel, in celo življenje ljubez-
njivo me vodil: ne daj, da bi bili zdaj na
smertno uro vsi tvoji trudi zgubljeni! — Pridi
z mečem Božje mogočnosti, pokončaj vse moje
sovražnike, in pelji mojo dušo v družbo devet
angeljskih korov, kjer bom ž njimi in z vsemi
svetniki Bogu veselo hvalo pel na vse večne
čase. Amen.

7, Umirajoči priporoči Bogu nje, od kterih se
mora ločiti.

O moj Bogi ti me kličeš; — glej, J aZ
pridem. Naj ti še enkrat priporočim nje, ktere
si moji skerbi izročil, in ktere moram zdaj p<j
tvoji volji zapustiti. — Oče nebeški! bodi ti

389

njih krušni oče, in daj jim vsakdanjega kruha
na duši in na telesi! — Jezus Kristus, Sin
Božji! bodi ti njih voditelj; naj jim vedno sveti
luč prave vere, in naj nikdar ne izgrešijo steze
sv. križa. — Sv. Duh! bodi ti njih varh in
tolažnik; varuj jih hudega in ohrani jih v dobrem,
da v gnadi Božji živijo in umerjejo, in se veseli
zopet vidimo v hiši nebeškega Očeta. Amen.

8, Pobožni zdihljeji, ki naj se rahlo in po malem
umirajočemu narekujejo.

(V čast Boga Očeta).

Molim te, o edini, pravi in živi Bog! v
tem češčenji hočem umreti. Amen.

Verujem v tebe, večna resnica! v tej veri
hočem umreti. Amen.

Upam v tebe, neskončna milost! v tem
upanji hočem umreti. Amen.

Ljubim te, večna dobrota! v tej ljubezni
hočem umreti. Amen.

Vdam se popolnoma v tvojo sv. voljo, ne¬
skončna modrost! v tej vdanosti hočem umreti.
Amen.

Iz celega serca obžalujem vse grehe, o
neskončna svetost! v tej serčni žalosti hočem
umreti. Amen.

Rad terpim vse bolečine in smert, da tebi
zadosti storim, večna pravica! v tem duhu po¬
kore hočem umreti. Amen.

* *

*

390

(V čast Boga Sina.)

Molim te , o Kristus, Sin Božji! in te
hvalim, ker skoz svoj križ si svet odrešil.

Blagoslovljen bodi, o Jezus! ki po mene
prideš v imenu Gospodovem. — Jezus, Sin
Daridov, usmili se me!

Terdno verujem, o Jezus! da si tudi za
mene terpel in umeri na križi.

Terdno upam, o Jezus! da ne bo nihče po¬
gubljen, kdor z živo vero v tvoje presveto ime kliče.

Ljubim te, o Jezusi ker si ti mene ne¬
vrednega poprej in neskončno ljubil.

Terdno deržim tvoj križ, o Jezus! v tem
znamenji zbežijo vse sovražne oblasti.

O Jezus! pri sodbi bodi moj Jezus, in
zveličaj me! Amen.

* *

$

(V čast Boga sr. Duha.)

Molim te, sv. Duh, pravi živi Bog! in te
hvalim, ker si mi pri kerstu podal perstan
Božje ljubezni in me postavil za dediča nebe¬
škega kraljestva!

Molim te, sv. Duh! in te hvalim, ker si
me pri sv. birmi poterdil za vojščaka Kristu¬
sovega, in mi zagotovil krono nebeško.

Molim te, sv. Duh! in te hvalim, ker si
mi v zakramentu sv. pokore povernil kerstno
oblačilo, oprano v sv. rešnji kervi Jezusovi.


391

Molim te, sv. Duh! in te hvalim, ker si
me v zakramentu poslednjega olja poterdil za
slednjo vojsko v smertni sili.

Molim te, sv. Duh! in te prosim: napolni
mojo dušo s svojimi sedmerimi darovi, preden
stopi pred sodbo Jezusovo

Molim to, sv. Duh, večna luč in večna
ljubezen! in te prosim: bodi moja luč v smertni
temi in pelji me v družbo zveličanih duhov v
veselje večne ljubezni.

Molim te, sv. Duh, izvir vsega blagoslova 1
in te prosim: blagoslovi vse, kterim sem bil
aa tem svetu skerb, ljubezen ali hvaležnost
dolžen. Amen.

* *

*

(Zdihljeji pokore iz Davidovih psalmov.)

Iz giobočine kličem k tebi, o Gospod!
— o Gospod, usliši moj glas!

Gospod, ako boš na pregrehe gledal, kdo
bo pred teboj obstal, o Gospod?

Toda pri tebi je sprava in usmiljenje in
obilno odrešenje.

Usmili se me toraj, o Gospod! po svojem
velikem usmiljenji, in po obilnosti svojega usmi¬
ljenja izbriši mojo hudobijo.

Oberni svoj obraz od mojih grehov, in
izbriši vse moje krivice.

392

Ne zaverzi me spred svojega obličja, in
svojega svetega duba mi ne vzemi.

Pokaži mi presladko svoje obličje, in z
duhom moči poterdi me.

Tebi prijeten dar je prežaljen duh; ske¬
sanega in ponižanega serca, o Bog, ne boš za-
vergel.

Usmili se me, o Gospod, ker sem slab;
ozdravi me, ker moje kosti se tresejo in moji
duša je vsa omamljena.

Moji dnevi so zginili, kakor dim, in moje
kosti so se posušile, kakor trava.

Oberni se k meni, o Gospod, in reši mojo
dušo; pomagaj mi zavolj svojega usmiljenja.

Svoje roke proti tebi stegujem; moja duša
je kakor suha zemlja pred teboj.

Hitro me usliši, o Gospod 1 moj duh
omaguje.

Tvoj dobri duh naj me vodi po ravnem
poti zavolj tvojega imena, o Gospod!

Usmili se me, o Gospod, usmili se me;
v tebe zaupam, usmili se me!

* *

*

(Zdihljeji hrepenenja iz Davidovih psalmov.)

K tebi, o Gospod, vzdigujem svojo dušo;
v tebe zaupam, o moj Bog!

Oglej se na me in usmili se me, ker sem
zapuščen in ubog.


393

Britkosti mojega serca so se namnožile;
iz mojih nadlog reši me.

Gospod je moja luč in moja pomoč; koga
se bom bal?

Gospod je varh mojega življenja; pred
kom se bom tresel?

Eno sem prosil Gospoda, tega želim: da
bi prebivati smel v hiši Gospodovi vse dni mo¬
jega življenja.

Tebi govori moje serce, tebe iščejo moje
oči; tvoje obličje poželim, o Gospod!

Verujem, da bom videl dobrote Gospodove
v  deželi živih.

Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi:
tako hrepeni moja duša po tebi, o moj Bog!

Mojo dušo žeja po močnem živem Bogu;
kedaj bom prišel in se prikazal pred tvojim
obličjem, o moj Bog?

Zakaj si žalostna moja duša in me begaš ?
Zaupaj v Gospoda, ker še ga boš hvalila,
njega, ki je moj Zveličar in moj Bog.

Smertne bolečine so me obdale, in peklen¬
ske nevarnosti so me zadele: zato sem klical
v ime Gospodovo.

Poverni se, duša moja, v svoj pokoj; ker
dobro ti je storil Gospod.

394

Gospodu bom dopadel v deželi živih; hvalil
te bom, o Gospod, iz vsega svojega serca;
vpričo angeljev ti bom prepeval. Amen.

* «

*

(V čast Matere Božje.)

Pod tvojo pomoč pribežim v smertni sili,
o Božja Porodnica! ne zaverzi moje prošnje,
o Marija!

O Mati Božja! s svojim Sinom me spravi,
svojemu Sinu me priporoči, svojemu Sinu me
izroči.

K  tebi zdihujem žalosten in ebjokan v tej
solzni dolini; ne zapusti me, o Marija!

O Marija! po tem revnem življenji mi po¬
kaži Jezusa, žegnani sad tvojega telesa.

O Marija! zavolj svojih sedem žalost me
reši večne žalosti in večnega terpljenja.

O Marija! zavolj svojih sedem radost me
pelji v večno veselje.

O Marija! spomni se, da me je Jesus na
križi tebi za sina izročil!

O Marija! spomni se, da še ni bilo sli¬
šano od vekomaj, da bi bila ti koga zapustila,
ki je tebe na pomoč klical.

O Marija! terdno verujem, da ne bo nihče
pogubljen, za kogar ti prosiš; ker ti si mati
življenja.

O Marija, vrata nebeška, prosi za me!

395

O Marija, tolažnica žalostnih, prosi za me!

O Marija, pribežališče grešnikov, prosi
za me!

O Marija, pomoč kristjanov, prosi za me!

O Marija, Mati Jezusova, spremi me pred
sodni stol svojega Sina, in prosi za me! Amen.

* *

*

(V čast Božjih angeljev in svetnikov.)

Pridi sv. arhangelj Mihael, in brani me z
mečem Božje vsegamogočnosti.

Pridi sv. arhangelj Bafael z zdravilom
Božje milosti in ozdravi moje dušne in telesne
bolečine za vse večne čase.

Pridi sv. arhangelj Gabriel, in prinesi mi
sladko pozdravljanje od Boga, da je v nebesih
za mene že vse pripravljeno.

Pridi moj sv. angelj varh, sprejmi mojo
dušo, ki ti je bila pri sv. kerstu izročena, in
uesi jo v naročje presvete Trojice.

Pridite vsi sv. angeljski kori, zapojte Bogu
zahvalno pesem za vse gnade, od kerstne do
smertne ure meni podeljene.

O sv. Jožef, mogočni patron umirajočih,
v tvoje varstvo izročim svojo dušo!

O sveti Jožef! spomni se, da si pre¬
sladko umeri v naročji Jezusa in Marije; položi
tudi mojo trudno glavo v naročje Jezusa in
Marije.

396

O st. Jožef! spomni se, da ti je Jezus
pokoren bil na zemlji. Prosi toraj za me, kedar
bom stal pred njegovo sodbo: tvoje prošnje ne
bo zavergel.

O moji ljubi kerstni in birmski patroni!
sprejmite mojo zahvalo za vso vašo poterpež-
Ijivost, ljubezen in skerb. Kronajte svoje delo,
in izprosite mi milostno sodbo Božjo.

O vsi ljubi svetniki in svetnice Božje!
zdaj pridite in molite za me. — Spremite mojo
dušo v družbo izvoljenih; — naj bom od zdaj
zanaprej vaš tovarš na vse večne čase. Amen.

(Za narekovanje v zadnjih trenotkih se zlasti
lepo poda znana molitev: „Duša Kristusova, po¬
sveti me“ i. t. d. Glej I. del neb. hr. str. 207.)

9, Molitve pričujočih v čast Kristusovega terpijenja.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena Marija.

Gospod Jezus Kristus! skoz tvoje prebritke
smertne težave in tvojo priserčno molitev, ki
si jo na oljski gori za nas opravil, kedar je
tvoj pot, kakor kervave srage, tekel na zemljo,
te prosimo, da svoj kervavi pot, ki si ga tako
obilno za nas prelil, svojemu nebeškemu Očetu
v odpuščenje grehov tega tvojega umirajočega
služabnika daruješ. Odreši ga v tej njegovi

S97

smertni uri vse britkosti, zastran ktere se boji,
da jo je po svojih grehih zaslužil. Ki z Očetom
in sv. Duhom živiš iu kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se Bas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena Marija.

Gospod Jezus Kristus! ki si hotel na sv.
križi za nas umreti, ponižno te prosimo, da vse
britkosti svojega terpljenja, ktere si za nas
uboge grešnike na sv. križu prestal, posebno
v tisti uri, ko se je tvoja najsvetejša duša od tvo¬
jega presvetega telesa ločila, svojemu nebeškemu
Očetu za dušo tega tvojega umirajočega služab¬
nika daruješ. V tej njegovi smertni uri mu vse
šibe in kazni odpusti, zastran kterih se boji,
da jih je po svojih grehih zaslužil. Ki z Očetom
in sv. Duhom živiš in kraljuješ od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš. Češčena Marija.

Gospod Jezus Kristus! ki si skoz preroke
govoril: „Z večno ljubeznijo sem te ljubil, zato
som te iz usmiljenja na se potegnil:* prosimo
te, da ravno to ljubezen, ki te je iz nebes doli
Potegnila, vse britkosti svojega terpljenja za

398

nas prestati, svojemu nebeškemu Očetu za dušo
tega tvojega umirajočega služabnika daruješ.
Odreši ga vseh bolečin večnega ognja, za¬
stran kterih se boji, da jih je po svojih grehih
zaslužil. Otmi njegovo dušo v tej uri njene
ločitve. Odpri ji vrata nebeška, in dodeli, da se
bo z vsemi svetniki v večnem zveličanji veselila.

Dobrotljivi Jezus, ki si nas s svojo drago
kervjo odkupil, usmili se duše tega tvojega
umirajočega služabnika, in pelji jo v nebeško
domovino, da pri tebi in s teboj živi v neraz-
vezljivi ljubezni. Ki z Očetom in sv. Duhom
živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

10. Blagoslovljene umirajočega.

Pervi blagoslov.

Skoz moč svetega f križa razsveti Gospod
svoje obličje nad teboj, in bodi ti milostljiv.
Naj se milostno na tebe ogleda Gospod, in ti
podeli večni mir.

Blagoslovi f te Bog Oče, kteri je vse
reči vstvaril, in tudi tebi dal dušo in telo.

Blagoslovi f te Bog Sin, ki je za tebe
umeri na križi, in te odrešil s svojo predrago
kervjo.

Blagoslovi f te Bog, sv. Duh, ki te je
pri sv. kerstu posvetil s svojo milostjo, v kteri
naj te do konca ohrani.

399

Mir Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi
s teboj. Moč njegove presvete kervi, znamenje
f sv. križa, njegov zmagovalni naslov: * Jezus
Nazarenski f kralj Judov*, njegove presvete
rane naj ti bodo nepremagljiva bramba zoper
vse skušnjave zdaj in na smertno uro. V imenu
Boga f Očeta, in f Sina, in sv. Duha. Amen.

Pojdi mirno, kerščanska duša! iz tega
sveta. Jezus Kristus, ki je hotel za tebe umreti,
naj te reši večne smerti. Jezus Kristus naj te
odveže vseh tvojih grehov in naj te postavi
na svojo desnico v število svojih izvoljenih, da
svojega Zveličarja gledaš od obličja do obličja,
in ga z vsemi svetniki častiš in hvališ na večne
čase. Amen.

Drugi blagoslov.

Pojdi kerščanska duša v imenu Boga f
Očeta, M te je vstvaril, v imenu Boga f Sina,
ki te je odrešil, v imenu Boga f sv. Duha,
ki te je posvetil.

Pojdi brez strahu, neumerjoča duša, s sve¬
timi zakramenti previdena, v kervi Božjega
Jagnjeta očiščena, z znamenjem f sv. križa
zaznamovana.

Pojdi v imenu f Očeta, ki te je po
svoji podobi vstvaril, v imenu f Sina, ki
te je s svojo kervjo odkupil, v imenu f sv.
Buha, ki te je s svojimi darovi okinčal. —

400

Glej, nebeški Ženin pride; pojdi mu naproti!
Pojdi tedaj, kerščanska duša v imenu presvete
Trojice: v imenu f Očeta, čigar vsegamo-
gočnost naj te brani, v imenu f Sina, čigar
usmiljenje naj te spremlja, v imenu f sv. Duha,
čigar posvečujoča gnada naj te nikdar ne za¬
pusti.

Povzdigni se v imenu f Očetovem, on naj
te spozna za svojega otroka; v imenu f Si¬
novem, on naj te sprejme za svojega brata
(svojo sestro); v imenu f sv. Duha, on naj te
kakor svojo ljubljeno nevesto objame.

Povzdigni se v imenu f Očeta, kteri ti
je večno zveličanje iz ljubezni pripravil; v
imenu f Sina, kteri ti je večno zveličanje
s svojo rešnjo kervjo zaslužil; v imenu f sv.
Duha, ki te je po sv. zakramentih večnega zve¬
ličanja vrednega storil.

Pojdi v imenu prečastite Device Marije,
ki bo za tebe prosila pri svojem Sinu. Ona,
mogočna Gospa in Mati, te bo na poti v več¬
nost spremljala in vodila.

Križ f Kristusov bodi tvoj škit zoper vse
napade hudega duha. Pojdi tedaj, v imenu Je¬
zusovem, pred kterim se vsa kolena uklanjajo
v nebesih, na zemlji in pod zemljo; v imenu
Jezusovem, pred kterim pekel trepeče; v imenu
Jezusovem, v kterem se odprejo vrata nebeška.

401

Na tvoji poti v večnost naj bodo rane
Jezusove tvoja moč; križ f Kristusov tvoja
palica; zasluženje Kristusovo tvoje bogastvo;
telo Gospodovo tvoja popotnica; angelj varh
tvoj potni tovarš; Marija tvoja pomočnica in
priprošnica 1

Poverni se, kerščanska duša! k tvojemu
cilu in koncu, zavolj kterega si vstvarjena. Moč
f Očetova naj te krepi, modrost f Sinova naj
te vodi, tolažba f sv. Duha naj te poživlja.

Tvojo dušo naj sprejme Bog Oče; kajti
njegova podoba je in delo njegovih rok.

Tvojo dušo naj sprejme Bog Sia; kajti
njegova lastnina je, ki jo je kupil s svojo pre¬
drago kervjo.

Tvojo dušo naj sprejme Bog, sv. Duh;
kajti njegov tempelj je, ki ga je sebi pripravil
in posvetil.

Povzdigni se tedaj, kerščanska duša! v
imenu presvete Trojice, Očeta f, in Sina f in
sv. f Duha. Amen.

In te blagoslov f presvete Trojice bodi s
teboj in ostani s teboj na vse večne čase. Amen.

Tretji blagoslov.

Loči se v miru, kerščanska duša! blago¬
slovljena v imenu f Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa. Moč njegovega terpljen ja naj te poterdi;
zmagovalno znamenje sv. križa f naj te brani;

Nebeška hrana. II. 26

402

čistost brez madeža spočete Device Marije naj
te pokriva; angeljski kori naj te spremljajo;
arhangel Mihael naj se za tebe vojskuje; pri¬
prošnja vseh svetnikov naj ti pomaga, m pre¬
sveta kri Jezusova naj te očisti.

Naj te spremlja blagoslov Boga f Očeta,
ki te je iz nič vstvaril; naj te varuje moč f
Kristusova, ki je za tebe svojo kri prelil; naj
te razveseljuje tolažba f sv. Duha, ki te je v
svoj tempelj posvetil.

Blagoslovim f te v imenu Gospodovem, ki
je vstvaril nebo in zemljo. Blagoslovim f te v
imenu prečastite, brez madeža spočete Device
ia Matere Marije, ki je tudi tvoja mati.

Povzdigni se, kerščanska duša! z živo vero
k Bogu Očetu, ki je iz ljubezni do tebe svo¬
jega Sina poslal na zemljo. — Povzdigni se
z veselim zaupanjem k Jezusu Kristusu, Božjemu
Sinu, ki je s smertjo na križi plačal tvoje dol¬
gove. — Vzdigni se v sladki ljubezni k Bogu,
svetemu Duhu, ki je tvojo dušo okinčal s svetlo
obleko milosti Božje.

Večni Bog naj se te usmili! — Bog Iz¬
raelov naj ti pošlje pomoč iz Siona! — Go¬
spod naj ti odpusti vse tvoje grehe, in ozdravi
vse tvoje rane. — Jezus Kristus naj te blago¬
slovi f, ko slovo vzameš od tega sveta, in on
te naj blagoslovi f, ko se prikažeš na pragu
večnosti! —In vse to, za kar smo iz ljubezni

403

do tebe, ljubi brat (ljuba sestra)! prosili iu
molili, naj ti podeli večni, neskončni in usmi¬
ljeni Bog, Oče f, Sin f, in sveti f Duh. Amen.

11. Molitve pri zadnjih zdihljejih umirajočega.

O Jezus! pridi svojemu služabniku na po¬
moč, ki si ga s svojo drago kervjo odrešil.

(Odgovor pričujočih.) V tvoje roke izročimo
njegovo dušo.

O Jezus! po tvojem britkem smertnem
vojskovanji te prosimo, daj moč našemu umi¬
rajočemu bratu v zadnji vojski in vzemi ga v
večno življenje.

B.  V tvoje roke izročimo njegovo dušo.

O Jezus! v tvoje presvete rane priporo¬
čimo umirajočega brata.

B.  Y tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Oče nebeški! tvojemu neskončnemu usmi¬
ljenju priporočimo umirajočega brata.

B.  Y tvoje roke izročimo njegovo dušo.

O Jezus! v tej uri njegove smerti ga za¬
kliči in mu reci, k tebi priti.

B.  Y tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Pridi o Gospod! in nikar se ne mudi in
razveži telesne vezi svojega hlapca.

B.  Y tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Usmili se ga, o Gospodi ker njegovi po-
čutki omagujejo, in njegova duša truplo zapušča.

26 *

4C4

B.  Y troje roke izročimo njegovo dušo.

Daj mu umreti, o Gospod! smert pravič¬
nega in daj mu delež v veselji izvoljenih.

B.  V tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Jezus! tebi naj Žiri! — Jezus, tebi naj
umerje! — Jezus, tvoj naj bo na vse večne čase!

B.  Y tvoje roke izročimo njegovo dušo.

O Gospod! pusti ga iti v miru, ker nje¬
gove oči so videle Izveličarja.

B.  V tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Jezus! tebi izročimo njegovo dušo. —
Hvala tebi, Oče nebeški, dokončano je!

B.  V tvoje roke izročimo njegovo dušo.

Cerkveno molitev „po ločitvi duše“
najdeš spredej stran 384.

12. Molitev z odpustki za umirajoče,

(Tudi pripravna, kedar slišiš umirajočemu zvoniti.)

Moli najpoprej tri Očenaše  v spomin
treh  ur,  ktere je Jezus v smertnih težavah
na križi prebil.

Moli potem tri Češčena Marija  v spo¬
min bolečin, ktere je kraljica marternikov v
onih treh urah  ped križem svojega Sira pre-
terpela.

Pij YII. so dne 18. aprila 1809 za to
molitev podelili 300 dni odpustka. [*]

405

Pristavek,

V mnogih krajih je navada, da sosedje ne
pridejo le po dnevi merliča poškropit in za nje¬
govo dušo molit; ampak da se na večer zberejo,
in celo noč pri njem prebedijo. Ta navada sama
na sebi je lepa, in obžalovati je le to, da ob¬
našanje ni vselej tako, da bi to ponočno ču¬
vanje služilo Bogu v čast, in duši pokojnega
v pomoč. Se ve; celo noč ven in ven se moliti
ne more; zato sprejmite, ljube duše! za take
prilike naslednji nasvet. Razdelite noč med
molitev, sveto branje in pobožne po¬
govore.

Za molitev  se priporoča posebno sv.
roženkranc, potem razne litanije v čast sladkega
imena Jezusovega, Kristusovega terpljenja, Matere
Božje in vseh svetnikov. Prav lepo se podajo
tudi molitve križevega pota,  ki služijo v
premišljevanje terpljenja Kristusovega.

Ko ste nekaj časa molili, potem se po¬
dajte k svetemu branju.  Bere pa naj tisti,
&teri ume najbolj gladko, zastopno in pobožno
Brati. Y branje  se priporoča življenje
svetnikov in sv. pasjo  n,  ali popis terp-

406

Ijenja Kristusovega, kakor se najde v vsaki
evangeljski knjigi, ali tudi razlaganje  Kri¬
stusovega terpljenja, kakor ga je izdala družba
sv. Mohora. Ako teh knjig nemate pri rokah,
najdete tudi v II. delu „nebeške hrane* dosti
lepega in primernega branja. Berite pre¬
mišljevanja od štirih  poslednjih
reči,  od smerti, sodbe, pekla, nebes in od
usmiljenja Božjega.

Ko ste nekaj časa brali, potem si opo-
čite; za počitek pa imejte pobožne pogo¬
vore,  to je, pogovarjajte se črez to, kar ste
lepega brali.

Kedar ste si zadosti opočili, se pover-
nite zopet k molitvi, potem zopet k branji in
potem zopet k pobožnim pogovorom. In tako
vam bo noč brez težave in prijetno pretekla, da
sami ne bote vedeli, kedaj in kako. Godilo se
vam bo, kakor sv. Antonu puščavniku, ki se je
mnogokrat v jutro črez solnce pritožil, da je
prehitro vstalo, in ga opomnilo skleniti ponočno
premišljevanje, v klerem je vžival nebeške
sladkosti.

In taka ponočna čuvanja bodo veselje za
Boga in njegove sv. angel je, — bodo sladka

407

tolažba za dušo pokojnega, kteremu bote te
molitve darovali, — bodo pa tudi vam samim
koristna, in zaupati smete, da si bote skoz to
ljubezen do svojih rajnih sosedov tudi samim
sebi izprosili in zaslužili srečno zadnjo uro in
milostno sodbo.

v

Šesto poglavje.
Psfeelaosti fcniSuufaga pogreb«.

Nauk.

Truplo vernega kristjana, ktero je bilo
pri sv. kerstu z dušo vred v tempelj sv. Duba
posvečeno, ktero je v življenji z dušo vred za
Boga delalo in terpelo, ktero je v to name¬
njeno, da se na sodnji den zopet z dušo sklene
in v nebesa preseljeno vekomaj gleda in vživa
Božje obličje, — to truplo tudi po smerti naše
spoštovanje in posebno skerb zasluži. — Zato
je sv. cerkev ob pervega začetka posebno skerb
obračala na dostojno pokopovanje mertvib. Zemljo,
za pokopališče odločeno, je blagoslovila, z mo¬
litvami in s petjem psalmov je spremljala po¬
kojne k grobu in z najostrejšimi kaznimi je
žugala onim, ki bi se derznili, v Bogu počiva¬
jočim rajnim mir kaliti in sv. pokopališča
skruniti. — Zlasti v Rimu gledajo romarji še
den denešnji z začudenjem čudovite in nezmerne
podzemeljske prostore, v ktere so pervi kristjani

409


trupla svojih rajnih bratov iu sester pobožno
pokopavali, da bi jih pred neverniki skrili in
vsake oskrumbe ovarovali. — In Bog sam je
v sv. pismu razodel, kako žlahtna in zasluž-
Ijiva v njegovih očeh je skerb za dostojni po¬
kop mertvih, dokler je angelj Gospodov po¬
božnemu Tobiju govoril, rekoč: „Kedar si s
solzami molil in si mertve pokopaval, in si
svoje kosilo popuščal, in si mertve po dnevi v
svoji hiši skrival, po noči pa pokopaval, sem
jaz tvojo molitev pred Gospoda nosil, ker si
bil Bogu prijeten* (Tob. 12, 12—13.). Na pod¬
lagi teh besed je štela cerkev od nekdaj „mor¬
liče pokopavati,* med telesna dobra
dela,  je vpeljala za dostojno pokopavanje
merličev posebne bratovščine in družbe, n. pr.
»družbo sv. Jožefa Arimatejskega*, in je udom
raznih drugih bratovščin cel6 odpustke za to
dobro delo dovolila. Tako prejmejo n. pr. udje
bratovščine presv. Rešnjega telesa in karme-
litarskega škapulirja vselej 100 dni odpustka,
kedar merliča k grobu spremljajo. (Klemen X.
24. jan. 1673. — Pavl V. 19. jul. 1614.)

Da se bodo zanaprej pobožni bralci še z
Večo pobožnostjo pogrebov vdeleževali, jim po-

410

damo tukaj obredne  molitve, kakor jih meš-
nik pri pogrebu moli, in dnevnice za po¬
kojne,  ktere Slovenci navadno vigilje  ali
bilje imenujejo, da bodo tudi med teih opra¬
vilom z istimi besedami, kakor duhovniki pred
altarjem, za duše rajnih moliti zamogli. Kdor
dnevnice za pokojne moli, prejme vsakokrat
50 dni odpustka. (Pij V. 9. jul. 1518.)

Cerkvene molitve pri pogrebu.

L Pri pogrebu odraščenih.

Pred hišo pokojnega, ali ako ga k pokopa¬
lišču prinesejo, pred pokopališčem poškropi meš-
nik merliča, ter moli:

Ant.  Gospod, ako boš na pregreho gledal;
kdo bo obstal, o Gospod?

Psalm  129.

Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! *
— Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušeša * glas moje
molitve.

Gospod, ako boš na grehe gledal, * kdo
bo obstal, o Gospod?

411

Toda pri tebi je sprava, *  in zavolj tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša se zanaša na njegovo besedo; *
moja duša upa v Gospoda.

Od juternje straže do noči * naj upa
Izrael v Gospoda.

Ker pri Gospodu je usmiljenje, * in pri
njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael * ?seh njegovih hudobij.

Večni pokoj mu daj, o Gospod, * in večna
luč mu naj sveti.

Ant.  Gospod, ako boš na pregreho gledal itd.

Kin e eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

Oče naš i. t. d.

F. Od vrat peklenskih.

2J. Reši njegovo dušo, o Gospod.

F. Večni pokoj mu daj, o Gospod.

JR.  In večna luč mu naj sveti.

F. Naj počiva v miru. II.  Amen.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Odreši, prosimo, o Gospod! dušo
svojega služabnika (svoje služabnice) I., da ker
je svetu odmeri, tebi živi, in kar je po sla¬
bosti mesa v življenji zagrešil, ti z odpušče-
njem svoje preusmiljene dobrotljivosti izbriši.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

F. Večni pokoj mu daj, o Gospod i. t. d.

F. Naj počiva v miru. JR.  Amen.

412

Mešnik zopet poškropi merliča, rekoč: Z TOSO
nebeško naj poškropi Bog tvojo dušo, v imenu
Očeta f, in Sina f in svetega f Daka. Amen.

Pri slovesnem  pogrebu se še moli pred
hišo, — ali ako merliča k cerkvi nesejo, po meši
ali po vigilijah pred cerkevjo tako imenovani
L i b e r a:

Ne pojdi v sodbo s svojim hlapcem, o
Gospod, ker pred teboj ne bo opravičen nijeden
človek, ako mu ti odpuščenja vseh grehov ne
podeliš. Za tega voljo prosimo, naj ga nikar
ne zadene tvoja obsodba, ker ti ga iskrena
priprošnja Kristusovih vernikov priporoča, ampak
naj mu na pomoč pride tvoja milost, da uide
sodbi maščevanja zato, ker je, dokler je živel,
nosil znamenje svete Trojice. Kteri živiš in
kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Libera.  B.  Reši me, o Gospod, večne
smerti na oni strašni den, ko se bodo nebesa tresla
in zemlja, kedar prideš svet sodit skoz ogenj.

F. Tresem, se in bojim se, kedar preiskava
pride in prihodnja jeza. — Ko se bodo nebesa
tresla in zemlja.

B.  Tisti den je den jeze, stiske in reve,
den velik in črez vse britek. — Kedar prideš
svet sodit skoz ogenj.

F. Tečni pokoj mu daj,  o Gospod, in
večna luč mu naj sveti. — Reši me, o Go¬
spod, i. t. d. (kakor spredej.)

413

Kirie eleison. Kriste eleison. Kirie eleison.

Oče naš. (Med kterim se mertvaški oder
od vseh strani poškropi in pokadi.)

F. Od vrat peklenskih. R.  Reši njegovo
dušo, o Gospod.

F. Naj počiva v miru. R.  Amen.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  0 Bog, kteremu je lastno, se
vselej usmiliti in prizanesti, ponižno te prosimo
za dušo tvojega služabnika L, ktera je na tvoje
povelje denes te svet zapustila: ne daj je v
roke sovražnika in ne pozabi je za vselej;
temveč zapovej, da jo tvoji angelji sprejmejo
in na dom sv. raja peljejo, da ker je v tebe
upala in verovala, ne terpi peklenske kazni,
ampak večno veselje posede. Po Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Na to začne sprevod, in mešnik naglasi:

Ant.  Gospodu bodo veselja poskakovale
poterte kosti.

Med sprevodom se poje (Mi ser ere).

Psalm  50.

Usmili se me, o Bog, po svoji veliki mi¬
losti, * in po obilnosti svojega usmiljenja iz¬
briši mojo hudobijo.

Umij me če dalje bolj moje krivice, *
in. očisti me moje pregrehe.

414

Ker spoznam stojo hudobijo, * in moj
greh je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil, in vpričo tebe
sem storil hudo; * zato boš pravičen spoznan
v svojih besedah, in boš zmagal, ako boš sojen.

Zakaj glejl v hudobiji sem spočet, * in
v grehih me je spočela moja mati.

Grlej, vsaj resnico ljubiš; * razodevaš mi
neznane skrivnosti svoje modrosti.

Pokropi me s hisopom in bom očiščen; *
umij me, in bom bolj bel, kakor sneg.

Daj mi slišati veselo in prijetno besedo, *
in poterte kosti bodo veselja poskakovale.

Oberni svoj obraz od mojih grehov, * in
izbriši vse moje krivice.

Čisto serce vstvari v meni, o Bog! * in
obnovi v mojem oserčji pravega duha.

Ke zaverzi me spred svojega obličja; * in
svojega svetega Duha mi nikar ne vzemi.

Daj mi zopet veselje svojega zveličanja; *
in z duhom moči poterdi me.

Potem bom krivične učil tvoje poti, * in
hudobni se bodo k tebi spreobernili.

Reši me dolgov kervi, o Bog, Bog mo¬
jega zveličanja! * in moj jezik bo poveličeval
tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice; * in moja
usta bodo oznanovala tvojo hvalo.

415

Zakaj ako bi bil daritev hotel, prav rad
bi ti jo bil dal; * ali nad žgavnimi darovi
nčmaš dopadenja.

Bogu (prijeten) dar je prežaljen duh; *
skesanega in ponižanega serca, o Bog! ne boš
zavergel.

Po svoji dobrotljivi volji, o Gospod! iz¬
kaži milost Sionu, * da se Jeruzalemski zidovi
zopet postavijo.

Takrat boš sprejemal daritev pravice, darove
in žgavne daritve; * tedaj bodo pokladali teleta
na tvoj altar.

Pred pokopališčem se psalm sklene: Večni

pokoj mu daj, o Gospod, * in večna luč naj mu
sveti.

Ant.  Gospodu bodo veselja poskakovale
poterte kosti.

Na poti do groba se poje: Pridite na po¬
moč angelji Božji, pridite naproti angelji Go¬
spodovi: sprejmite njegovo dušo in nesite jo
pred obličje Najvišega.

V.  Naj te sprejme Kristus, kteri te je
poklical, in angelji naj te peljajo v naročje
Abrahamovo. — Naj sprejmejo njegovo dušo.

F. Večni pokoj mu daj, o Gospod , in
večna luč naj mu sveti. — Naj nesejo nje¬
govo dušo pred obličje Najvišega.

V sveti raj naj te peljajo angelji; pri
tvojem prihodu naj te sprejmejo marterniki in

416

naj te pripeljejo v sveto mesto Jeruzalem.
Zbor angeljev naj te sprejme, in z nekdaj ubogim
Lazarjem ti bodi večni počitek.

Ako še grob ni blagoslovljen, ga blagoslovi
mešnik, rekoč:

O Bog, po čigar usmiljenji duše vernih
počivajo, blagoslovi f te grob, in daj mu za
varha svojega svetega angelja, da čigar truplo
se tukaj pokoplje, njegova duša, vseh grešnih
vezi rešena, se z vsemi svetniki brez konca v
tebi raduje. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Zdaj poškropi grob, rekoč: Posvečen bodi
te grob. V imenu Očeta in Sina f in sv. Duha.
Amen.

Po tem moli mešnik, ko se truplo v grob
spušča: Vzemi zemlja, kar je tvojega, naj vzame
Bog, kar je njegovega: truplo je iz zemlje
vpodobljeno, duh je od zgoraj vdihnjen.

Ko truplo v grobu poškropi: Z TOSO nebeško
naj Bog poživi tvojo dušo. V imenu Očeta, in
Sina f in svetega Duha. Amen.

Ko pri slovesnem pogrebu truplo v grobu

pokadi: Z nebeško dišavo naj Bog nahrani tvojo
dušo. V imenu Očeta, in Sina f in svetega
Duha. Amen.

Ko trikrat persti v grob verže: Pomisli
človek, — da si prah, — in da se v prah
povernil bodeš.

Kirie eleison i. t. d. Oče naš i. t. d.

417

F. Od vrat peklenskih. H.  Reši njegovo
dušo, o Gospod.

F. Naj počiva v miru. Amen.

F Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

F. Gospod, bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Stori, prosimo, o Gospod, s
svojim pokojnim hlapcem to usmiljenje, da za
svoja djanja ne prejme plačila v terpljenji, ki
je vedno izpolnjevati želel tvojo voljo; ampak,
da kakor ga je tukaj prava vera vezala z družbo
vernikov, tako ga tamkaj tvoje usmiljenje pri¬
druži angeljskim korom. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

F. Večni pokoj jim daj, o Gospod i. t. d.

F. Naj počivajo v miru. Amen.

Njegova duša in duše vseh vernih mertvih
naj po Božjem usmiljenji v miru počivajo. Amen.

2. Pri pogrebu nedolžnih otrok.

Pred hišo pokojnega mešnik pokropi merliča
m naglasi:

Ant.  Češčeno bodi ime Gospodovo, odslej
in na vekomaj.

Psalm  112.

Hvalite služabniki Gospoda; * hvalite ime
Gospodovo.'

Bodi hvaljeno Gospodovo ime * od zdaj
in na vekomaj.

Nebeška hrana. II.

27

418

Od solnčnega izhoda do zahoda * bodi hva¬
ljeno Gospodovo ime.

Povišan črez vse narode je Gospod, * in
črez nebesa njegovo veličanstvo.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu, ki
prebiva na višavi ? * In gleda na nizko v ne¬
besih in na zemlji?

Ki iz praha vzdigne ubogega * in potegne
iz blata reveža.

Da ga postavi med pervake, * — med
pervake svojega ljudstva.

Ki daje, da prebiva nerodovitna v hiši, *
kakor vesela mati otrok.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ant.  Češčeno bodi ime i. t. d.

Kirie eleison i. t. d. — Oče naš.

F. Mene pa si zavoljo nedolžnosti sprejel.

B.  In si me poterdil pred svojim obličjem
na vekomaj.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Vsegamogočni, najmilejši Bog,
ki vsem otrokom, kteri so skozi vodo sv. kersta
prerojeni, ako se iz tega sveta ločijo, brez njih
lastnega zasluženja takoj podeliš večno življenje,
kakor verujemo, da si denes tudi temu otroku
storil: daj nam, prosimo, o Gospod, da po pri"
prošnji blažene Marije, vselej Device, in vseh
tvojih svetnikov, tebi tukaj z očiščenim sercem
služimo, v svetem raju pa z nedolžnimi otročiči

419

združeni bodemo. Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Med sprevodom do groba se pojejo veseli
psalmi:

Psalm  118.

Blagor nedolžnim na potu, * ki hodijo po
Gospodovi postavi.

Blagor jim, kteri preiskujejo Djegova spri-
čevanja, * ki ga iščejo iz celega serca.

Kajti kteri hudobijo uganjajo. * ne hodijo po
njegovih potih.

Ti si ukazal, * strogo izpolnjevati tvoje za¬
povedi.

O da bi bile moje poti obernjene * v ohra-
njenje tvojih pravic.

Tedaj ne bom osramoten, * ako bom gledal
na vse tvoje zapovedi.

Slavil te bom z ravnim sercem, * zato ker
sem se učil sodb tvoje pravice.

Tvoje postave bom ohranil, * nikar celo ne
zapusti me.

S čem mladeneč popravi svojo pot? * Z
oh rinjenjem tvojih besedi.

Z  vsem svojim sercem te iščem; * ne za-
verzi me od svojih zapovedi.

Y svojem serci hranim tvoje govore, * da
zoper tebe ne grešim.

Hvaljen bodi, Gospod! * uči me svoje postave.

27 *

420

S svojimi ustnicami oznanujem * vse pravice
tvojih ust.

Steze tvojih spri če vanj se veselim, * (bolj)
kakor vseh zakladov.

V tvojih zapovedih se bom vadil, * in pre¬
udarjal tvoje poti.

Tvoje postave bom premišljeval; * tvojih be¬
sedi ne bom pozabil.

Čast bodi Očetu i. t. d.

Ako čas dopušča se še molijo psalmi:

148 „Hvalite Gospoda z nebes (stran 227.) —

149 »Pojte Gospodu novo pesem;" (stran 228.)
— 150 »Hvalite Gospoda v njegovih svetih"
(stran 229.) — in psalm 23 »Gospodova je
zemlja." (stran 212.)

Ant.  Ta bo prejel blagoslov od Gospoda,
in usmiljenje od Boga, svojega Zveličarja; ker
takošen je zarod njih, ki iščejo Gospoda.

Pri pokopu se moli isto tako, kakor pri
odraščenih. Po pokopu se moli:

Kirie eleison i. t. d. — Oče naš.

F. Pustite male k meni priti.

B.  Ker takih je nebeško kraljestvo.

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  Vsegamogočni večni Bog, lju¬
bitelj svete čistosti, ki si denes dušo tega otroka
v nebeško kraljestvo milostljivo poklical: stori
tudi z nami, o Glospod, milostljivo, da po za-
služenji tvojega presvetega terpljenja, in po pri-

421

prošnji blažene Marije, vselej Device, in vseh
tvojih svetnikov se tudi mi v istem kraljestvi z
vsemi svetniki in izvoljenimi vekomaj veselimo.
Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ha©YmI®® mm

Te dnevnice imajo le tri dele : večernice,
juternice in hvalnice. Cele dnevnice se
molijo v cerkvi na den vernih duš, in sicer: ve¬
černice na praznik vseh svetnikov popoldne, —
juternice in hvalnice pa na vernih duš den pred
peto sv. mešo. — Pri pogrebih, osminah,
obletnicah  i. t. d. se moli navadno le eden
tečaj juternic s hvalnicami vred, kakor bo spodej
razvidno.

Večernice.

Ant.  Gospodu bom dopadel v deželi živih.

Psalm  114.

Ljubim Gospoda, * ker je uslišal glas moje
molitve.

Ker mi je svoje uho nagnil, * zato bom
v njega klical svoje žive dni.

Smertne bolečine so me obdale, * in pe¬
klenske nevarnosti so me zadele.

Stiske in britkosti sem našel, * zato sem
klical v ime Gospodovo:

422

O Gospod, reši mojo dušo! * Gospod je usmi¬
ljen in pravičen, in naš Bog se usmili.

Gospod varuje majhne; * ponižan sem bil,
pa me je rešil.

Poverni se, duša moja! v svoj pokoj; *
ker dobro ti je storil Gospod.

Kajti rešil je mojo dušo od smerti, * moje
oči od solz, moje noge od padca.

Gospodu bom dopadel, * v deželi živih.

Tečni pokoj jim daj o Gospod, * in večna
luč naj jim sveti.*

Ant.  Gospodu bom dopadel i. t. d.

Ant.  Gorje mi, Gospod, da se moje po¬
tovanje tako podaljšuje.

Psalm  119.

V Gospoda sem klical, * ko sem bil stis¬
kan, ia me je uslišal.

Gospod! reši mojo dušo krivičnih ust *
in goljufnega jezika.

Kaj se ti bo dalo, ali kaj se ti bo po-
vernilo * za lažnjivi jezik?

Ostre pušice mogočnega * s požigalnim
ognjem vred.

Gorje meni, da se moje potovanje tako
podaljšuje! Med cedarskimi (sovražnimi) pre-

Tal'o se pri teh dnevnicah sklepajo vsi psalmi in vse
hvalnice.

423

bivalci stanujem; * kako dolgo je že na tujem
moja duša!

Ž njimi, ki mir sovražijo, sem miren; *
ako ž njimi govorim, me napadajo brez vzroka.

Ant.  Gorje mi, o Gospod, i. t. d.

Ant.  Gospod te varuje vsega hudega; Go¬
spod naj varuje tvojo dušo.

Psalm  120.

Svoje oči vzdigujem na gore, * od koder
mi pomoč dohaja.

Moja pomoč je od Gospoda, * ki je vstvaril
nebo in zemljo.

Naj ne da tvoji nogi spoderkniti, * in
naj ne dremlje, kteri te varuje.

Glej! on ne dremlje in ne spi, * kteri va¬
ruje Izrael.

Gospod te varuje, Gospod je tvoja obramba *
nad tvojo desnico.

Ne bo te peklo solnce po dnevi, * tuli
ne luna po noči.

Gospod te varuje vsega hudega; * Gospod
naj varuje tvojo dušo.

Gospod naj varuje tvoj vhod in tvoj iz¬
hod; * odslej in na vekomaj.

Ant.  Gospod te varuje i. t. d.

Ant.  Gospod, ako boš na pregrehe gledal,
kdo bo obstal, o Gospod?

424

Psalm 129.

Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! *
— Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo tvoja ušesa * glas moje
molitve.

Gospod, ako boš na grehe gledal, * kdo
bo obstal, o Gospod?

Toda pri tebi je sprava, * in zavolj tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša se zanaša na njegovo besedo; *
moja duša upa v Gospoda.

Od juternje straže do noči * naj upa
Izrael v Gospodu.

Ker pri Gospodu je usmiljenje, * in pri
njem je obilno odrešenje.

In on bo rešil Izrael * vseh njegovih
hudobij.

Ant.  Gospod, ako boš na pregrehe gle¬
dal i. t. d.

Ant.  Del svojih rok ne zaverzi, o Gospod!

Psalm  137.

Hvalim te, Gospod, iz vsega svojega serca, *
ker si uslišal besede mojih ust.

Vpričo angel jev ti bom prepeval; * molil
bom proti tvojemu svetemu tempeljnu, in bom
poveličeval tvoje ime.

Zavoljo tvojega usmiljenja in tvoje resnice;*
ker poveličal si črez vse svoje sveto ime.

425

Kteri koli den te kličem, usliši me; *
pomnoži moč v moji duši!

Tebe Gospod, naj slavijo vsi kralji po
zemlji; * ker so slišali vse besede tvojih ust.

In naj pojejo od potov Gospodovih, * ker
velika je slava Gospodova.

Kajti Gospod je visok in na nizko gleda,*
in visoko pozna od dalječ.

Akoravno bi hodil v sredi stiske, me ti
poživiš; * in nad jezo mojih sovražnikov stegneš
svojo roko, in me otme tvoja desnica.

Gospod bo povernil namesti mene; * Go¬
spod, tvoja milost je večna: del svojih rok ne
zaverzi!

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Del svojih rok ne zaverzi, o Gospod!

F. Slišal sem glas z nebes, ki mi je rekel:

B.  Blagor mertvim, kteri v Gospodu
umerjejo.

Ant.  Vse, kar mi da oče, bo k meni prišlo,
in kdor k meni pride, ga ne bom sunil venkaj.

Hvalnica blažene Marije Device. Luk. 1.

Moja duša poveličuje Gospoda i. t. d.
(stran 201).

Ant.  Vse, kar mi da oče i. t. d.

Naslednje molitve se molijo kleče v ve¬
černicah in hvalnicah.

Oče naš.

426

Psalm 145.

Hvali Gospoda, moja duša! hvalil bom
Gospoda svoje žive dni; * psalme bom pel svo¬
jemu Bogu, dokler živim.

Ne zanašajte se na poglavarja, * na otroke
človeške, pri kterih ni pomoči.

Njih duh gre iz njih, in se vernejo v svojo
zemljo; * tisti den zginejo vse njih misli.

Blagor mu, čigar pomočnik je Bog Ja¬
kobov, čigar zaupanje je v Gospoda, njegovega
Boga, * ki je vstvaril nebo in zemljo, morje in
vse, kar je v njih.

Ki ohrani resnico vekomaj, pravico dela
njim, kteri terpč krivico, * in daje lačnim hrano.

Gospod odreši jetnike, * Gospod razsvet¬
ljuje slepe.

Gospod vzdiguje poterte, * Gospod ljubi
pravične.

Gospod varuje tuje, sprejema siroto in
udovo, * in grešnikov steze zatira.

Gospod bo kraljeval vekomaj, * tvoj Bog,
o Sion! od roda do roda.

Večni pokoj jim daj i. t. d.

(Namesti tega psalma se moli v hvalnicah
psalm 129.) Iz globočine vpijem (spredej stran 424).

F. Od vrat peklenskih.

B.  Reši njih duše, o Gospod.

F. Naj počivajo v miru. Amen.

F. Gospod, usliši mojo molitev i. t. d.

427

F. Gospod bodi z vami i. t. d.

Molimo.  O Bog, ki si med apostoljskimi
mešniki svoje služabnike s škofovsko in meš-
niško častjo okinčal: dodeli, prosimo, da tudi
v njib večno družbo vversteni bodejo.

O Bog, ki odpuščenje deliš, in zveličanje
človeštva ljubiš, tvojo dobrotljivost prosimo: da
naše družbe bratom, žlahtnikom in dobrotnikom,
ki so se iz tega sveta ločili, po priprošnji bla¬
žene Marije, vselej Device, in vseh tvojih svet¬
nikov, v družbo večnega zveličanja priti dovoliš.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh vernih,
dodeli dušam tvojih služabnikov in služabnic
odpuščenje vseh grehov, da pomiloščenje, kte-
rega so vselej želele, po bogaboječih prošnjah
dosežejo. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

F. Večni pokoj jim daj i. t. d.

F. Naj počivajo v miru. Amen.

Pred  te tri molitve zamoreš ob posebnih
prilikah postaviti ktero zmed naslednjih molitev:

Na den pogreba.  Odreši, prosimo, o
Gospod, dušo svojega služabnika I., da ker je
svetu odmeri, tebi živi, in kar je po slabosti
mesa v življenji zagrešil, ti z odpuščenjem svoje
preusmiljene dobrotljivosti izbriši.

Na den osmine ali obletnice.  O
Bog, dodeli duši svojega služabnika, čigar smert-
nega dneva osmino (obletnico) denes obhajamo,

428

kraj hladila, blaženost počitka in večne luči
svetlobo.

Za očeta in mater.  O Bog, ki si za¬
povedal očeta in mater častiti, usmili se do¬
brotljivo duš mojega očeta in moje matere,
odpusti jim vse grebe in dodeli, da jib zopet-
vidim v veselji večnega veličanstva.

Za dušo enega rajnega.  Nagni, o
Gospod, svoje uho k našim prošnjam, s kterim
tvoje usmiljenje ponižno prosimo, da dušo svo¬
jega služabnika, ktero si iz tega sveta poklical,
v deželi miru in luči vstanoviš in jo svojini
svetnikom pridružiš.

Juternice.

Vabilo.  Kralja, kteremu vse živi; * pri¬
dite, molimo. — Kralja, kteremu vse živi, pri¬
dite, molimo.

Psalm  94.

Pridite, radujmo se v Gospodu; ukajmo
Bogu, svojemu Zveličarju. Zgodaj pridimo pred
njegovo obličje z zahvalo, in mu prepevajmo
v psalmih. — Kralja, kteremu vse živi, pridite,
molimo.

Ker Gospod je velik Bog in velik kralj
črez vse bogove; zakaj v njegovi roki so vse
pokrajine zemlje in on gleda na verhove hribov.
— Pridice, molimo.

429

Ker njegovo je morje in on ga je vstvaril,
in suho so uterdile njegove roke. Pridite, mo¬
limo in pokleknimo in jokajmo pred Gospodom,
ki nas je vstvaril; ker on je Gospod, naš Bog,
mi pa smo njegovo ljudstvo in ovce njegove
paše. — Kralja, kteremu vse živi, pridite,
molimo.

Denes ko njegov glas zaslišite, nikar ne
uterdite svojih sere; kakor so me razserdili ob
dnevu skušnjave v puščavi, kjer so me skušali
vaši očetje; skusili so me in so videli moja dela.

— Pridite, molimo.

Štirdeset let sem blizo bil temu ljudstvu,
in sem rekel: Ti se vedno motijo v sercu; oni
pa niso spoznali mojih potov, zato sem prisegel
v svoji jezi: Nikoli ne pojdejo v moj pokoj.

— Kralja, kteremu vse živi, pridite molimo.

Večni pokoj jim daj, o Gospod, in večna
luč naj jim sveti. — Pridite, molimo. Kralja,
kteremu vse živi, pridite, molimo.

Pervi tečaj.

(Moli se v pondeljek in četertek.)

Ant.  Gospod, moj Bog! ravnaj pred svojim
obličjem mojo stezo.

Psalm  5.

Zasliši moje besede, o Gospod, * pomni
na moje vpitje.

430

Poslušaj glas moje prošnje, * moj kralj
in moj Bog.

Ker k tebi bom molil, o Bog, * zjutraj
boš uslišal moj glas.

Zjutraj bom stal pred teboj in premiš¬
ljeval ; * ker ti si Bog, ki noče krivice.

Hudobnež pa ne bo prebival poleg tebe; *
in krivični ne bo obstal pred tvojimi očmi.

Sovražiš vse, ki hudo delajo; * pogubiš
vse, ki lažnjivo govorijo.

Moža kervi in zvijače studi Gospod: *
jaz pa (zaupam) v obilnost tvojega usmiljenja.

Stopil bom v tvojo hišo, * bom molil pri
tvojem svetem tempeljnu v tvojem strahu.

Gospod, vodi me v svoji pravici; * za¬
voljo mojih sovražnikov ravnaj mojo pot pred
svojim obličjem.

Ker v njih ustih ni resnice; * njih serce
je nečimerno.

Odpert grob je njih gerlo, s svojimi je¬
ziki goljufno delajo, * o Bog, sodi jih!

Stori v nič njih naklepe; izženi jih zavolj
obilnosti njih hudobij; * ker so te dražili, o
Gospod!

Veselč pa naj se, ki upajo v te; * ve¬
komaj se bodo radovali, in ti boš v njih
prebival.

In hvalili se bodo s teboj vsi, ki ljubijo
tvoje ime; * ker ti blagosloviš pravičnega.

431

Gospod, kakor s škitom svoje milosti, *
si kronal nas.

Tečni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Gospod, moj Bog i. t. d.

Ant.  Poverni se, o Gospod, in reši
mojo dušo, ker ni ga ob smerti, ki bi se tebe
spominjal.

Psalm  6.

Gospod ne strahuj me v svojem serdu, *
in ne tepi me v svoji jezi.

Usmili se me, o Gospod, ker sem slab; *
ozdravi me, o Gospod, ker moje kosti se tresejo,

In moja duša je vsa omamljena; * in ti, o
Gospod, doklej še (odlagaš)?

Oberai se k meni, o Gospod, in reši mojo
dušo: * zavoljo svojega usmiljenja pomagaj mi!

Ker ga ni ob smerti, ki bi na te mislil; *
v peklu pa kdo bo tebe hvalil?

Utrudil sem se v svojem zdihovanji; vse
noči na svoji postelji prejokam, * in s svojimi
solzami močim svoje ležišče.

Od žalovanja so moje oči otemnele; * po¬
staral sem se med vsemi svojimi sovražniki.

Poberite se spred mene vsi, ki hudo
delate; * zakaj Gospod je glas mojega joka
uslišal.

Gospod je mojo prošnjo uslišal;* Gospod
je sprejel mojo molitev.

432

(Zato) se bodo sramovali in silno prestra¬
šili vsi moji sovražniki; * na mab bodo odstopili
in na sramoti ostali.

Ant.  Poverni se, o Gospod i. t. d.

Ant.  Naj ne zgrabi (sovražnik), ko lev,
moje duše; ker ni nikogar, da bi me otel.

Psalm 7.

Gospod, moj Bog, v tebe upam; * otmi
me od vseb, ki me preganjajo, in reši me.

Da kje ne zgrabi (sovražnik), ko lev, moje
duše; * ker ni nikogar, da bi me rešil, nikogar,
da bi me otel.

Gospod, moj Bog, če sem to (hudo) storil; *
če je v mojih rokah krivica;

Če sem povernil njim, ki so mi hudo sto¬
rili : * po pravici naj padem brez pomoči pred
svojimi sovražniki;

Naj preganja sovražnik mojo dušo, in naj
zgrabi in na tleh potepta moje življenje, * in
naj dene v prah mojo slavo.

Vstani, Gospod! v svoji jezi, * in po¬
vzdigni se na mejah mojih sovražnikov.

Vstani, Gospod, moj Bog! po zapovedi,
ki si jo dal, * in zbor narodov te bo obdajal;

In zavolj njega se verni na višave: * Go¬
spod sodi narode.

Sodi me, Gospod! po moji pravici, * in
po moji nedolžnosti se mi zgodi.

483

Pokončana bodi hudobija grešnikov, * pra¬
vičnega po vodi, o Bog! ki pregleduješ serca
in obisti.

Moja pravična pomoč je od Gospoda, *
kteri oteva nje, ki so pravičnega serca,

Bog je pravičen sodnik, močen in pri¬
zanesljiv; * se bo mar serdil den na den?

Ako se ne spreobernete, bo svoj meč za¬
sukal ; * svoj lok je že napel in ga pripravil.

Smertne strele je nanj položil, * svoje
pušice je naredil ognjene.

Glej, (sovražnik) je rodil krivico; * spočel
je britkost in je rodil hudobijo.

Jamo je kopal in jo izkopal, * in je padel
v votlino, ki jo je naredil.

Njegova žalost se bo vernila na njegovo
glavo, * in na njegovo teme bo prišla njegova
hudobija.

Hvalil bom Gospoda po njegovi pravici, *
iu psalme pel imenu Gospoda, Najvišega.

Tečni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Naj ne zgrabi, i. t. d.

V.  Od vrat peklenskih. B.  Reši njih duše,
o Gospod!

Oče naš.

Branje I. Job. 7.

Prizanesi mi, o Gospod! ker nič so moji
dnevi. Kaj je človek, da ga poveličuješ? ali

Nebeška hrana. II. 28

434

da obračaš proti njemu svoje serce? Obiščeš
ga pri juternjem svitu, in naglo ga poskusiš.
Kako dolgo mi še ne boš prizanesel in mi do¬
pustil, da požrem svojo slino ? Grešil sem 1 kaj
ti hočem storiti, o varh človeški? Zakaj si me
postavil sam sebi nasproti, in sem postal sam
sebi v težavo ? Zakaj ne odvzameš mojega greha,
in ne izbrišeš moje krivice? Glej, zdaj bom v
prahu spal, in ako me boš v jutro iskal, me
več ne bo.

Odpev.  Verujem, da moj Odrešenik živi,
in da bom naslednji den iz groba vstal, * in
da bom v svojem mesu videl Boga, mojega
Zveličarja. F. Kterega bom jaz sam videl, in
ne kdo drugi, in moje oči ga bodo gledale.
— In v svojem mesu bom videl Boga, mojega
Zveličarja.

Branje II. Job. 10.

Moji duši se studi moje življenje; svoje
govorjenje bom izpustil zoper sebe, govoril bom
v britkosti svoje duše. Porečem Bogu: nikar
me ne pogubi; povej mi, zakaj me tako (ostro)
sodiš? Se ti mar dobro zdi, da me zaničljivega
storiš, in me zatiraš, ki sem delo tvojih rok,
in da nasvet brezbožnih podpiraš? Imaš lime¬
sene oči: ali kakor človek vidi, tudi ti vidiš?
So li tvoji dnevi kakor človeški dnevi, in tvoja
leta kakor človeški časi, da prašaš po moji

435

hudobiji, in moj greh preiskuješ, iu izveš, da
nisem nič hudega storil? Vsaj nikogar ni, ki
bi zamogel rešiti iz tvoje roke!

Odpev.  Ki si Lazarja, že trohnečega, iz
groba izbudil: * ti, o Gospod! jim daj pokoj in
kraj odpuščenja. V.  Ki boš prišel sodit žive in
mertve iu svet skoz ogenj. — Ti, o Gospod!
jim daj pokoj in kraj odpuščenja.

Branje III. Job 10.

Tvoje roke so me naredile, in so me vpo-
dobile vsega krog in krog, in tako naglo me
podereš? Spomni se, te prosim, da si kakor
ilovico me izdelal, in me boš zopet v prah
spremenil. Ali me nisi kakor mleko izlil, in
sterditi dal, kakor sir? S kožo in z mesom si
me oblekel, s kostmi in s kitami si me sklenil,
življenje in usmiljenje si mi podelil, in tvoja
previdnost je ohranila mojega duha.

Odpev.  Gospod, kedar boš prišel zemljo
sodit, kje se bom skril pred obličjem tvoje jeze ? *
Ker preveliko sem grešil v svojem življenji.
F. Strah me je zavoljo mojih grehov, in ru-
dečica me obhaja pred teboj: kedar prideš
sodit, nikar me ne pogubi! — Ker preveliko
sem grešil v svojem življenji. V.  Večni pokoj
jim daj, o Gospod, ia večna luč naj jim sveti.
— Ker preveliko sem grešil v svojem življenji.

28 ’

436

Drugi tečaj.

(Moli se v torek in petek.)

Ant.  Na pašnik, tje me je postavil.

Psalm 22.

Gospod me vodi in nič mi ne bo manj¬
kalo ; * na pašnik, tje me je postavil.

Ob vodi poživlja in redi me; * in mojo dušo
varuje.

Vodi me po stezah pravice * zavoljo svo¬
jega imena.

In da bi v sredi smertne sence hodil, se
ne bojim hudega; * kjer z menoj si ti!

Tvoja šiba in tvoja palica: * tolažite me obč.

Mizo si pogernil pred mojim obličjem; *
vkljub njim, ki me nadlegujejo.

Z oljem (veselja) si mazilil mojo glavo; *
in kelih moj, vpjanljivi, kako veličasten je!

In tvoje usmiljenje (tako zaupam!) me
bo spremljalo * vse dni mojega življenja.

In prebival bom v hiši Gospodovi * mnoge
(večue) dni.

Ant.  Na pašnik i. t. d.

Ant.  Grehov moje mladosti in moje ne¬
vednosti se ne spominjaj, o Gospod!

Psalm  24.

K tebi, o Gospod, vzdigujem svojo dušo, *
v tebe zaupam, o moj Bog, naj ne bom osramoten!

437

In naj ne bom v zasmehovanje mojim so¬
vražnikom ; * kajti nihče, ki v tebe zaupa, ne
bo osramoten.

Osramoteni naj bodo vsi, * kteri krivico
delajo prederzno.

Svoje poti mi pokaži, o Gospod! * in
svoje steze uči me.

Vodi me v svoji resnici, in uči me; *
ker ti, o Bog! si Zveličar moj, in v tebe sem
zaupal celi den.

Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja, *
in svoje milosti, ki je od vekomaj.

Grehov moje mladosti, * in moje neved¬
nosti ne spominjaj se.

Po svojej milosti se ti spominjaj me, *
zavoljo svoje dobrote, o Gospod!

Dober in pravičen je Gospod, * in daje
postavo njim, ki zaidejo na poti.

Vodi pohlevne v pravičnosti; * uči krotke
svoje steze.

Vse poti Gospodove so milost in resnica
njim, * ki se deržč njegove zaveze in njegovih
pričevanj.

Zavoljo svojega imena zanesi mojemu grehu,*
ker veliko ga je.

Kdo je, ki se boji Gospoda? * Pestavo
mu je dal na stezi, ki naj si jo izvoli.

Njegova duša bo v dobrem prebivala, *
in njegov zarod bo zemljo podedoval.

438

Gospod je terdnjava njim, ki se ga bojč, *
in njegova zaveza je, da se jim razodeva.

Moje oči so zmirom na Gospoda (ober-
njene); * ker on bo iz zaderge rešil moje noge.

Glej na me, in usmili se me; * ker sam
sem in ubog.

Britkosti mojega serca so se namnožile: *
iz mojih nadlog reši me.

Glej moje ponižanje in mojo težavo, * in
odpusti mi vse moje grehe.

Glej moje sovražnike, ker so se namno¬
žili, * in me s krivičnim sovraštvom čertijo.

Yaruj mojo dušo, in reši me; * naj ne
bom osramoten, ker sem upal v tebe.

Nedolžni in pravični so z menoj; * ker
v te zaupam.

O Bog, reši Izrael * iz vseh njegovih
nadlog!

Tečni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Grehov moje mladosti i. t. d.

Ant.  Verujem, da bom videl Gospodove
dobrote v deželi živih.

Psalm  26.

Gospod je moja luč in moja pomoč, *
koga se bom bal?

Gospod je varh mojega življenja, * pred
kom se bom tresel?

439

Ako se krivični bližajo zoper mene, * da
bi žerli moje meso,

Oni, ki me stiskajo, moji sovražniki: *
oslabeli bodo in padli.

Ako bi mi nasproti stala vojska, * se
moje serce ne bode balo.

Ako bi se vzdignil boj zoper mene, * tudi
takrat bom upal.

Eno sem prosil Gospoda, tega želim: *
da bi prebivati smel v hiši Gospodovi vse dni
mojega življenja.

Da bi gledal ljubeznjivost Gospodovo, *
in obiskoval njegov tempelj.

Ker skril me je v svojem šotoru: * ob
hudem dnevu me varoval v skrivališču svojega
šotora.

Na skalo me je vzdignil, * in zdaj po¬
vzdignil mojo glavo nad moje sovražnike.

Okoli (altarja) bom hodil in daroval dar
veselja v njegovem šotoru; * prepeval bom in
psalme pel Gospodu.

Gospod, usliši moj glas, s kterim v tebe
kličem; * usmili se me, in usliši me!

Tebi je govorilo moje serce, tebe so iskale
moje oči: * tvoje obličje poželim, o Gospod!

Ne obračaj svojega obličja od mene, * ne
hodi v jezi od svojega hlapca.

Bodi moj pomočnik; * ne zapusti me, in
ne za verzi me, o Bog, Zveličar moj!

440

Ker moj oče in moja mati sta me zapu¬
stila, * Gospod pa me je sprejel.

Daj mi, Gospod, podučenje na tvojem potu, *
in vodi me po pravi stezi zavoljo mojih so¬
vražnikov.

Ne izdaj me željam njih, ki me stiskajo; *
ker lažnjive priče so se vzdignile zoper mene,
in hudobija je sama sebe nalagala.

Verujem, da bom videl dobrote Gospo¬
dove, * v deželi živih.

Čakaj na Gospoda, ravnaj moško, * in naj
se ojači tvoje serce in zaupaj v Gospoda.

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Verujem, da bom videl i. t. d.

F. Gospod naj jih postavi med pervake.

B.  Med pervake svojega ljudstva.

Oče naš.

Branje IV. Job 13.

Odgovori mi: Kolike so moje krivice in
pregrehe; moje hudobije in pregrešenja mi po¬
kaži! Zakaj skrivaš svoje obličje in me imaš
za svojega sovražnika? Zoper list, ki ga veter
odnese, kažeš svojo mogočnost, in suho bilko
preganjaš. Ker (v sodbo) pišeš grenkosti zoper
mene , in me hočeš ugonobiti z grehi moje
mladosti. Mojo nogo si v klado djal, in jse
moje steze si opazoval, in ogledoval si stopinje

441

mojih nog: ki bom kakor gnjiloba konec vzel,
in kakor oblačilo, ki ga molj razjeda.

Odpev.  Spomni se mene, o Bog! ker moje
življenje je kakor sapa; * in človeško oko me
ne bo več videlo. V.  Iz globočine kličem k
tebi, o Gospod! — o Gospod, usliši moj glas!
— In človeško oko me ne bo več videlo.

Branje V. Job 14.

Človek, od žene rojen, malo časa živi, in
je poln mnogih nadlog. Kakor cvetlica izhaja
in se potepta, in beži kakor senca in nikoli ne
ostane v enem stanu. In takega šteješ vrednega,
da nad njim svoje oči odpreš, in ga seboj v
sodbo pelješ? Kdo zaraore očistiti spočetega iz
nečistega semena? Ne li ti edini? Kratki so
človekovi dnevi, število njegovih mescev je pri
tebi; postavil si mu meje, ki se prestopiti ne
morejo. Odstopi (tedaj) malo od njega, da si
počije, dokler mu ne pride, kakor najemniku,
njegov zaželjeni den.

Odpev.  Gorje meni, o Gospod! ker sem
preveliko grešil v svojem življenji. Kaj hočem
začeti siromak ? kam bežati kakor k tebi, o moj
Bog! * Usmili se me, kedar prideš na slednji
den. V.  Moja duša je silno prestrašena; pridi
ji na pomoč, o Gospod! — Usmili se me,
kedar prideš na slednji den.

442

Branje VI. Job 14.

Kdo mi podeli, da v deželi mertvih me
varuješ in me skrivaš, dokler ne preide tvoj
serd, in mi ne odločiš časa, ob kterem se me
boš spomnil? Ali ni tako, da mertev človek
zopet oživi ? Vse dni, ktere se zdaj vojskujem,
čakam, dokler ne pride moje spremenjenje. Po¬
klical me boš, in jaz ti bom odgovoril: delu
svojih rok boš podal desnico. Ti sicer šteješ
moje stopinje; vendar imej usmiljenje z mojimi
grehi!

Odpev.  Ne spominjaj se mojih grehov, o
Gospod! * Kedar prideš sodit svet skoz ogenj.
V. Gospod! moj Bog! ravnaj pred svojim obličjem
mojo stezo. — Kedar prideš sodit svet skoz
ogenj. V.  Večni pokoj jim daj, o Gospod! in
večna luč naj_ jim sveti. — Kedar prideš sodit
svet skoz ogenj.

Tretji tečaj.

(Moli se v sredo in saboto.)

Ant.  Naj ti dopade, Gospod, da me rešiš;
Gospod, glej, da mi pomagaš!

Psalm  39.

Pričakovaje sem pričakoval Gospoda, * in
k meni se je nagnil.

In je uslišal moje prošnje, * in me je
izvlekel iz brezdna revščine in iz blata luže.

443

In je postavil moje noge na skalo, * in
je vladal moje stopinje.

In dal mi je v usta novo pesem, * hvalno
pesem našemu Bogu.

To vidijo mnogi in se bojijo, * in zaupajo
v Gospoda.

Blagor človeku, čigar zaupanje je ime
Gospodovo, * in ki na nečimernosti in lažnjive
blodnje ne gleda.

Veliko svojih čudežev si ti naredil 1 , Go¬
spod, moj Bog! * in ni ga, da bi ti enak bil
v tvojih mislih.

O/.nanoval sem jih in od njih govoril; *
pa toliko jih je, da jih ni prešteti.

Klavnih in jedilnih daril nisi hotel, *
ušesa pa si mi pripravil.

Žgavnega daru in daritve za greh nisi
tirjal; * takrat sem rekel: Glej, jaz pridem!

Na čelu knjige je pisano od mene, da naj
spolnim tvojo voljo: * Moj Bog! to hočem, in
tvoja postava je v sredi mojega serca.

Tvojo pravico sem oznanoval v velikem
zboru; * glej, svojim ustnicam ne bom branil:
Gospod, ti veš!

Tvoje pravice nisem prikrival v svojem
sercu; * tvojo resnico in pomoč sem razodel.

Tvoje milosti in tvoje pravice nisem pri¬
krival, * pred velikim shodom.

444

Ti pa, o G-ospod! mi ne odtegni svojega
usmiljenja; * tvoja milost in tvoja resnica naj
vselej me sprejme.

Kajti zlegi so me obdali, kterih ni šte¬
vila; * moje pregrehe so me popadle, in ni
mi moč, da (jih) gledam.

Teč jih je, kakor las na moji glavi, * in
moje serce me je zapustilo.

Naj ti dopade, Gospod, da me rešiš; *
Gospod, glej, da mi pomagaš!

Sramujejo naj se in osramoteni naj bodo
vsi, ki strežejo po moji duši, * da bi jo vzeli.

Ternejo naj se in sram jih bodi, * ki mi
želijo hudo.

Zdajci naj nosijo svojo sramoto, * ki mi
pravijo: Prav, prav (mu je)!

Veselč in radujejo naj se nad teboj vsi,
bi te iščejo; * in kteri ljubijo zveličanje, naj
vedno rečejo: Hvaljen bodi Gospod!

Jaz pa sem revež in ubog, * Gospod!
skerbi za me.

Moj pomočnik in moj varh si ti; * moj
Bog, nikar se ne mudi!

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Naj ti dopade, Gospod i. t. d.

Ant.  Ozdravi, o Gospod! mojo dušo, ker
tebi sem grešil.

445

Psalm  40.

Blagor mu, kdor ima skerb za ubogega
in potrebnega; * na den nesreče ga bo režil
Gospod.

Gospod ga varuje in poživlja in osrečuje
na zemlji; * in ga ne da v voljo njegovih
sovražnikov.

Gospod mu deli pomoč na postelji njegove
bolečine; * zrahlja mu v bolezni celo ležišče.

Jaz sem rekel: Gospod! usmili se me; *
ozdravi mojo dušo, ker tebi sem grešil.

Moji sovražniki so hudo zoper mene go¬
vorili: * „Kedaj bo umeri, in bo poginilo nje¬
govo ime?“

In pride kdo, me obiskat, govori ne-
čimerno, * njegovo serce si nabira hudobijo,

Vunkaj gre * in jo raznaša okoli.

Zoper mene šepetajo vsi moji sovražniki; *
zoper mene si izmišljujejo hudo.

Hudobno besedo so zoper mene sklenili: *
»Bo mar on, ki leži, zopet vstal ?“

Tudi mož moje prijaznosti in mojega za¬
upanja, * ki je moj kruh jedel, je izmislil
zoper mene veliko zvijačo.

Ti pa, e Gospod! usmili se me in zopet
povzdigni me; * in povernil jim bom.

Po tem spoznam, da me ljubiš, * če se
moj sovražnik ne sme veseliti nad menoj.

446

Mene pa si sprejel zavoljo nedolžnosti, *
in si me poterdil pred svojim obličjem vekomaj.

Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od
vekomaj do vekomaj: * amen, amen!

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ani.  Ozdravi, o Gospod, mojo dušo i. t. d.

Ant.  Mojo dušo žeja po močnem, živem
Bogu; kdaj bom prišel in se prikazal pred
obličjem Gospodovim?

Psalm  41.

Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, *
tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog!

Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; *
kedaj bom prišel in se prikazal pred Božjim
obličjem ?

Moje solze so moj kruh noč in den,* ker
se mi den na den reče: „Kje je tvoj Bog?“

To premišljujem in izlivam v sebi svojo
dušo, * da bi prišel na mesto čudovitega šo¬
tora, tje do hiše Božje:

Z glasnim veseljem in hvalnim petjem, *
kakor šum (gredočih) na gostovanje.

Zakaj si žalostna moja duša, * in zakaj
me motiš?

Zaupaj v Boga, ker še ga bom hvalil: *
„Ti si pomočnik mojega obličja in moj Bog!*

Moja duša je v meni žalostna; * zato

447

mislim na tebe sčm iz dežele jordanske in od
male gore hermonske.

Brezdno kliče brezdno * pri šumenji tvojih
slapov.

Vse tvoje povodu je in tvoji valovi, * črez
mene so priderli.

Po dnevi pošilja Gospod svojo milost, *
in po noči doni, njegova hvala.

V sercu molim k Bogu mojega življenja;*
rečem Bogu: Moj sprejemnik si ti!

Zakaj si me pozabil? * in zakaj hodim
prežaljen, med tem ko me stiska sovražnik?

Med tem ko se moje kosti tarejo, * me
še zasmehujejo, ki me stiskajo, moji sovražniki.

Ker mi den na den rečejo: Kje je tvoj Bog ?*
Zakaj si žalostna moja duša, in zakaj me motiš ?

Zaupaj v Boga; ker še ga bom hvalil: *
*Ti si pomočnik mojega obličja in moj Bog!“

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Mojo dušo žeja i. t. d.

F. Zverčm ne izroči duš, ki tebe spoznajo.

JR.  In duš tvojih sirot ne pozabi za vselej.

Oče naš.

Branje VIL Job 17.

Moj duh omaguje, moji dnevi se krajšajo,
in le grob mi še ostaja. Nisem grešil, in ven¬
dar le britkosti vidi moje oko. Reši me, Go¬
spod! in deni me poleg sebe, potem naj se

448

bojuje roka vsakega zoper mene. Moji dnevi
so pretekli, moje misli so raztrešene in mu¬
čijo moje serce. Noč (brez spanja) so v den
spremenile, in po temi zopet upam luči. Ce
tudi preterpim: grob je moja hiša, in v temi
bom postlal svojo posteljo. Strohljivosti po¬
rečem: Moj oče si; in červom: Moja mati in
moja sestra ste! Kje je tedaj zdaj moje upanje ?
in za mojo potrpežljivost kdo se zmeni?

Odpev.  Ker vsak den grešim, pa se
ne spokorim, zato me smertni strah spre¬
haja. * Ker v peklu ni rešenja: usmili se
me, o Bog, in reši me! F. O Bog! v svojem
imenu zveličaj me, in v svoji moči reši me.
— Ker v peklu ni rešenja: usmili se, o Bog,
in reši me!

Branje Vlil. Job 19.

Ker je meso zginilo, visijo na moji koži
moje kosti, in same ustnice so okoli mojih zob
še ostale. Usmilite se me, usmilite se me, vsaj
vi, moji prijatelji; ker Gospodova roka me je
zadela! Zakaj me preganjate, kakor Bog, in
se sitite z mojim mesom? Kdo mi d&, da se
moje besede zapišejo ? Kdo mi d&, da se v bukve
začerkajo z železnim pisalom na svinčeno ploščo,
ali da se z dletom vsekajo v skalo? Vem namreč,
da moj Odrešenik živi, in da na poslednji den
bom vstal iz zemlje; in zopet bom obdan s

449

svojo kožo, in v svojem mesu bom videl svo¬
jega Boga. Jaz sam ga bom videl in moje oči
ga bodo gledale, in ne kdo drugi: to upanje
je hranjeno v mojem serci.

Odpev.  Gospod ne sodi me po mojem
djaDji, ker nič nisem storil, kar bi vredno bilo
pred tvojim obličjem; zato ponižno prosim tvoje
veličanstvo: * Ti, o Bog, mi izbriši mojo pre¬
greho. F. Umij me če dalje bolj moje krivice,
in moje pregrehe očisti me. — Ti, o Bog, mi
izbriši mojo pregreho!

Branje IX. Job 10.

Zakaj si me izlekel iz maternega telesa?
O da bi bil ukončan, da bi me oko ne bilo
videlo! Bil bi, kakor da bi me ne bilo, iz ma¬
ternega telesa v grob prenešen. Ali ne bo malo
število mojih dni skoraj pri koncu? Pusti me
tedaj, da nekoliko objokam svojo bolečino, pre¬
den grem, in se več ne povernem, v temno de¬
želo in pokrito s smertuo senco, v deželo reve
in teme, kjer smertna senca, in nijeden red,
ampak večen strah prebiva.

Odpev.  Reši me, o Gospod! od stez pe¬
klenskih, ki si železna vrata sterl in obiskal
(pred)pekel, in jim dal luč: * da bite videli.*
ki so bili v kazni teme. V.  Klicali so in rekli:
»Prišel si, Odrešenik naš!“ — Ki so bili v
kazni teme. V.  Večni pokoj jim daj, o Gospod l

Nebeška hrana. II. y  29

450

in večna luč naj jim sveti. — Ki so bili v
kazni teme.

Kedarkoli se pa molijo vsi trije tečaji, n. pr.
na den vernih duš,  se moli naslednji odpev:

Reši me, o Gospod! večne smerti na oni
strašni den, *ko se bodo nebesa tresla in zemlja,
*kedar prideš svet sodit skoz ogenj. F. Tresem
se in bojim se, kedar preiskava pride in pri¬
hodnja jeza. — Ko se bodo nebesa tresla in
zemlja. F. Tisti den je den jeze, stiske in reve,
den velik in črez vse britek. — Kedar prideš
svet sodit skoz ogenj. F Yečni pokoj jim daj,
o Gospod! in večna luč naj jim sveti. — Reši
me, o Gospod! večne smerti na oni strašni den,
ko se bodo nebesa tresla in zemlja, kedar prideš
svet sodit skoz ogenj.

Hvalnice.

Ant.  Gospodu bodo veselja poskakovale
poterte kosti.

Psalm  50.

Usmili se me, o Bog, po svoji veliki mi¬
losti, i. t. d. (stran 413.)

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Gospodu bodo veselja poskakovale itd.

Ant.  Gospod! usliši mojo molitev: k tebi
naj pride vse meso.

451

Psalm 64.

Tebi o Bog! se spodobi hvalna pesem na
Sionu; *tebi naj se opravi obljuba v Jeruzalemu.

Gospod usliši mojo molitev: * k tebi naj
pride vse meso.

Besede krivičnih so zmagale zoper nas; *
pa ti boš prizanesel našim pregreham.

Blagor mu, kogar si izvolil in sprejel: *
prebival bo v tvojih dvorih.

Napolnjeni bomo z dobrotami tvoje hiše; *
tvoj tempelj je svet, čudovit v pravici.

Usliši nas, o Bog, Zveličar naš! * ti za¬
upanje vseh krajev zemlje in po morji daleč tje;

Ki pripravljaš gore v svoji moči, opasan
z oblastjo; * ki razburiš globočino morja in
šumenje njegovih valov.

Ljudstva trepečejo in bojč se, ki ob krajih
(zemlje) prebivajo, pred tvojimi znamenji; * ti
razveseljuješ juterni izhod in večerni.

Ti obiščeš zemljo, in jo napojiš; * obogatiš
jo obilno.

Beka Božja se napolni z vodo, ljudem pri¬
praviš hrano; * ker taka je njena priprava.

Napoji njene brazde in pomnoži njeni sad; *
deževne rose se veseli in poganja.

Blagoslovi letni venec tvoje dobrote; * in
tvoje polje bode rodovitnosti polno.

29 ’

452

Pašniki v puščali se bodo maščobe cedili, *
in griči se ogernili z veseljem.

Debelijo se ovni čred, in doline polne so
žita: * vse vriska in poje hvalo.

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Gospod, usliši i. t. d.

Ant.  Tvoja desnica me je sprejela, o
Gospod!

Psalm  62.

O Bog, moj Bog! * tebi se zbudim z ju-
ternim svitom.

Po tebi žeja mojo dušo, * po tebi koliko¬
krat moje telo.

V pusti deželi brez pota in vode: * tako
se prikažem v svetišči pred teboj, da bi videl
tvojo moč in slavo.

Ker bolje je tvoje usmiljenje, kakor živ¬
ljenje; * moje ustnice te hvalile bodo.

Tako te bom hvalil v svojem življenji, *
in v tvojem imenu povzdigoval svoje roke.

Kakor z mastjo in maščobo bodi napol¬
njena moja duša; * z veselimi ustnicami te
bodo moja usta hvalila.

Ako se tebe spomnim na svojem ležišči,
še v jutro črez tebe premišljujem; * ker moj
pomočnik si ti.

In pod odejo tvojih perut se veselim, moja
duša se tebe derži; * tvoja desnica me je objela.

453

Oni pa iščejo zastonj moje duše; vgrez-
nili se bodo v globočino zemlje: * meču v
roke bodo dani in lesicam v rop.

Kralj pa se bo veselil v Bogu; slava bode
vsem, ki pri njem prisegajo, * ker zamašena
so usta lažnjivcev.

Psalm  66.

O Bog, usmili se nas in blagoslovi nas; *
razsvetli svoj obraz nad nami in usmili se nas!

Da spoznamo tvojo pot na zemlji, * med
vsemi narodi tvoje zveličanje.

Ljudstva naj hvalo ti dajo, o Bog! * vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo.

Veselijo naj se in radujejo narodi; * za¬
kaj ti sodiš ljudstva v pravici, in vodiš narode
na zemlji.

Ljudstva naj hvalo ti dajo, o Bog! vsa
ljudstva naj hvalo ti dajo; * (ker) zemlja je
dala svoj sad.

Blagoslovi nas, Bog, naš Bog; blagoslovi
nas Bog! * in naj se bojč ga vesoljne po¬
krajine zemlje.

Tečni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Tvoja desnica me je sprejela, o
Gospod!

Ant.  Od vrat peklenskih reši mojo dušo,
o Gospod!

454

Hvalnica Ecehijeva. Izai. 38.

Jaz sem rekel: V sredi svojih dni * naj
hi šel k vratam dežele mertvih ?

Zgubljen je ostanek mojih let! * Rekel
sem: Ne bom gledal Gospod Boga v deželi živih.

Ne bom več videl ljudi, * ampak prebi¬
valce tihote.

Moje življenje se mi vzame in nad menoj
zvije, * kakor šotor pastirjev.

Prestriženo je, kakor od tkalca moje živ¬
ljenje: komaj sem začel, me je odrezal; *  od
jutra do večera — si storil konec z menoj.

Tje do jutra sem čakal: * kakor lev, tako
je zdrobil vse moje kosti.

Od jutra do večera — si storil konec z
menoj! * kakor mlada lastovka sem cvičal,
kakor golobica sem grulil.

Oslabele so moje oči, * ko sem se oziral
v višavo.

Gospod, silo terpim; potegni se za me! *
Kaj bom jaz rekel, ali kaj mi bo on odgovoril,
ker je sam to storil?

Vpričo tebe bom zopet premislil vsa svoja
leta * v grenkosti svoje duše.

Gospod! ako se tako živi, in je v tem
življenje mojega duha: le tepi me, pa oživi
me! * Glej v miru je moja grenkost naj-
grenkejša.

455

Ti pa si rešil mojo dušo, da se ni po¬
gubila: * za svoj herbet si vergel vse moje
grehe.

Ker dežela mertvih te ne hvali, in smert
te ne časti; * in ki v jamo gredč, ne čakajo
tvoje zvestobe.

Le živi, le živi, oni ti hvalo pojč, kakor
denes tudi jaz; * oče oznanuje otrokom tvojo
zvestobo.

O Gospod, reši me! * in peli bomo naše
psalme vse dni svojega življenja v hiši Gospodovi.

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Od vrat peklenskih reši mojo dušo,
o Gospod!

Ant.  Vsi duhovi naj hvalijo Gospoda.

Psalm  148.

Hvalite Gospoda z nebes; i. t. d. (stran 227.)

Psalm  149.

Pojte Gospodu novo pesem; itd. (stran 228.)

Psalm  150.

Hvalite Gospoda v njegovih svetih; i. t. d.
(stran 229.)

Večni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Vsi duhovi naj hvalijo Gospoda.

V.  Glas sem slišal z nebes, ki mi je rekel:

B.  Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo.

456

Ant.  Jaz sem vstajenje in življenje: kdor
v mene veruje, bo živel, če je tudi umeri: in
vsak, kteri živi in v mene veruje , bo živel
vekomaj.

Hvalnica Caharijeva Luk. 1.

Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, i. t. d.
(stran 231.)

Tečni pokoj jim daj i. t. d.

Ant.  Jaz sem vstajenje i. t. d.

Potem nasledujejo molitve,  kakor se naj¬
dem spredej pri večernicah; Oče naš i. t. d.
(stran 426).

NARODNA IH UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA