PLANINSKI VESTNIK
In memoriam: Profesor Drago Karolin_
V petek, 9. aprila, se je iztekla življenjska pot skoraj 92-letnega profesorja Draga Karolina, častnega člana Ilirskobistriške-ga planinskega društva. Bogato duhovno življenje pokojnika in njegovo plodno delovanje na številnih področjih priča o izredno marljivem in vsestranskem Človeku širokih obzorij.
Njegova življenjska pot se je začela v Dobrni pri Celju. Maribor in Zagreb sta bili njegovi študijski postaji. Učiteljeva! je na Štajerskem in v Zasavju ter se ob tem izkazal tudi kot velik prijatelj narave in organizator na področju lovstva in planinstva. Lovsko-planinska koča na Bohor-ju priča o tem. Grozote druge svetovne vojne je doživljat z družino v izgnanstvu v Šidu, kjer je še dve leti po osvoboditvi ravnateljeval na tamkajšnji gimnaziji. Želja po domu In Sloveniji ga je pripeljala v Ilirsko Bistrico, kjer je sprejel profesorsko mesto na tedanji nižji gimnaziji. Na svojih strokovnih področjih je brusil generacije bistriških šolarjev. Posebej dragocena so bila njegova usmerjanja mladih na likovnem področju, saj je ob njem zraslo kar nekaj domačih slikarjev.
Izkušnje, ki jih je imet še izpred vojne na lovskem in planinskem področju, ter naveza-
284
Šolske raziskovalne naloge
Ob 10u-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva in 100-letnroi ustanovitve Savinjske podružnice so u£encr celjskih gol izdelali nekaj raziskovalnih nalog s planinskimi temarm: -Ljudje, narava, gore« (Mo|ea Romih iz Srednje tehniške Šole), »Planinski domovi v Kamnisko-Savinjskih Alpah« (Nataša Antiej Iz Srednje zdravstvene Stile}, »Dobre In slabe strani planin a rjenja« (Osnovna šola Vojnik pri Celju}. Posebej moramo opozorili na zelo dobro izdelano raziskovalno nalogo *Ptof. Tine Orel«, ki obravnava življenje In delo tega mota, urednika Planinskega vsstmka v letih 1949 do 1979 In predsednika Planinskega d rušiva Celje u letih 1946 do 1963. Elaborat ima B2 tipkanih slranl in 37 rotokoplj dokumentacijskega gradiva. Najpomembnejša poglavja v elaboratu so: otroštvo, sluitouanje, pedagog, planine in Planinski vestnik, drugo delo. bibliografija njegovega literarnega dela, drugI o Tlnetu Orlu. Delo je nastalo na Osnovni Soli Kudinja v Celjti. izdelale so ga učenke Mojca Koštomaj, Anamartja Lenart in Urša Lipov£ek pod požrtvovalnim mentorstvom Jane Draksler.
Zoran Tratnik
nost na naravo je kmatu izzval Snežnik, gora, ki ji je posvetil vse svoje preostalo življenje. V letu 1958 je prevzel vodstvo domačega planinskega društva in vili nove volje odbornikom za postavitev koče na Snežniku, nato snežniške ceste in Planinskega doma na Sviščakih. Planinstvu je do zadnjega dne posvetil vse svoje sile in kar 35 svojih let. Poldrugo desetletje je bil društveni predsednik, animator številnih planinskih dejavnosti In mentor vrsti mlajših planinskih odbornikov.
Neprecenljiv je tudi njegov prispevek pri raziskovanju preteklosti Snežnika, saj je zabeležil vrsto že pozabljenih podatkov in pričevanj. Snežniku je posvetil tudi ves svoj likovni in pesniški talent.
Preveč korenin je pognalo delo prof. Draga Karolina, da bi se spomin nanj pod Snežnikom kdaj izgubil.	vojkočeiigoj
Franciju v spomin_
10, junija mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil Franci Golavšek. Že zelo mlad je vzljubil naravo, jo opazoval in negoval. Zato ni čudno, da je prav Franci eden iz skupine planincev, ki smo leta 1969 ustanovili planinsko društvo Vran-sko-Tabor Vsa leta je bil aktiven planinec in je imel na skrbi različna področja: bil je podpredsednik, tajnik, markacist in predsednik gradbenega odbora. Vse funkcije je opravljal vestno in s polno odgovornostjo. Prav njegova zasluga je, da je bila v tako kratkem času zgrajena koča na Čreti. Zelo je bil ponosen na kočo in na neokrnjeno naravo, zato je na Čreto rad zahajal.
Občudoval je naravo in jo znal opazovati, svoja čustva pa je prenašal na druge. Imel je velik krog prijateljev In znancev, bil je dober sopotnik in sogovornik. Trenutki v njegovi družbi ne bodo nikoli pozabljeni. Imel je še veliko načrtov, toda zahrbtna bolezen in prerana smrt sta ga iztrgali iz naše sredine. Toliko lepega smo preživeli z njim, da bo z nami vedno živel.
P D Vransko
Markacisti povezali vrhova Kočen
V zadnjih nekaj letih je v Kranju po skoraj desetih letih premora zopet zaživel odsek za planinska pota. Med tem časom se je izmenjalo nekaj članov, a ostalo nas je deset fantov in eno dekle. Sijajna in duhovita druščina, nas marsikdo pohvali. In mislim, da je res tako.