LETO XII
2
februar 1986
glasilo szdl občine logatec
ogaške
OVICE
Iz delegatskih klopi
Poudarek izvozu in boljši kakovosti
Na februarski skupščini so delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejeli resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1986. Osnutek resolucije so obravnavali decembra lani, do 10. januarja pa je trajala javna obravnava; pripombe iz javne razprave je izvršni svet vnesel v predlog resolucije.
Tako bodo osnovne usmeritve in cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1986 naslednji:
- sredstva akumulacije se bodo usmerjala v tehnološko posodobitev proizvodnje,
proizvodnja se bo morala prilagoditi spremenjenim zahtevam domačega in tujih trgov,
- povečati je treba obseg in kakovost proizvodnje,
- povečati izvoz blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje,
- uveljaviti sistem delitve osebnih dohodkov v odvisnosti od delovnih in gospodarskih rezultatov,
- krepiti vlogo izobraževanja, tehnologije, organizacije, znanosti in informatike kot ključnih kakovostnih dejavnikov.
Na področju investicij bodo imele prednost investicije v proizvodnji hrane, tehnološke investicije in tiste, ki so izvozno usmerjene. Tako na KLI-ju, naši največji delovni organizaciji, načrtujejo investicije v višini 1780 milijonov dinarjev. Samo v temeljni organizaciji ESO načrtujejo montažo visokotlačnega kotla, nakup razne strojne opreme in izgradnjo novega turboenergetskega objekta v vrednosti 730 milijonov dinarjev
Borci zahtevajo več odgovornosti
V soboto, na slovenski kulturni praznik, so se, kljub slabemu vremenu in obilici snega, polnoštevilno zbrali delegati skupščine občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV na programsko volilni seji.
Spregovorili so o delu organizacije, v katero je vključenih 319 članov. 107 članov je starih do 70 let, 96 članov med 70 in 80 let, v starostni skupini 80-90 let pa je 37 članov. 31 članov je še zaposlenih, ostali so upokojeni. 54 jih je članov zveze komunistov. Organizacija je po strukturi res stara, vendar je razprava na konferenci pokazala, da so njeni člani kljub temu še vedno zelo aktivni. Vključujejo se v aktualna dogajanja v sredinah, kjer živijo. Razmišljajo tudi o situaciji v družbi in so pripravljeni pomagati pri spreminjanju razmer. Veliko stvari se jim ne zdi prav, kar odkrito povejo. Tako so delegati razpravljali o evidentiranju in volitvah, o gospodarskem položaju občine, o delegatskem sistemu. Spregovorili so tudi o skrbi za sočloveka, o sodelovanju z mladinsko organizacijo in o ohranjanju in prenašanju revolucionarnih tradicij. Zelo kritično in odkrito so spregovorili tudi o povečevanju pokojnin in standardu, saj se število upokojencev, ki živijo na robu življenjskega minimuma, stalno povečuje. Poudarili so, da procentualno zviševanje pokojnin ni pravično, saj na ta način prihaja do čedalje večjih razlik.
Borci se nikakor ne strinjajo s tem, da za napake v družbi nihče ne odgo varja. Menili so, da bi morali odgovornost zaostriti na vseh ravneh. Tako pa je nezaupanje ljudi v vodstva čedalje večje. Med ljudmi vlada zaskrbljenost zaradi težke situacije Borci nimajo namena, da bi rušili obstoječi sistem Imajo pa pravico reči, in to odkrito, kaj jim ni všeč.
Na skupščini so delegati sprejeli tudi program dela za naslednje leto in izvolili novo vodstvo. Namesto dosedanjega predsednika, tovariša Antona Pe-ternela, so izvolili tovariša Miho Kleca. V predsedstvo občinskega odbora pa so bili izvoljeni še Tomo Kobasič, Pavle Smrtnik, Amalija Krašnja, Anton Rudolf, Pavle Loštrek in Stanko Blažič,
bn
Na področju urejanja prostora bo na osnovi sprejetih prostorskih načrtov izdelan zazidalni načrt Gram-povčnik za blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo
Izvoz blaga na konvertibilno področje se bo v letu 1986 povečal za 6 %. Ker pa ob sprejemanju resolucije še niso bile znane vse nove sistemske rešitve, ki bodo vplivale na realizacijo planov, bo področje ekonomskih odnosov s tujino še dopolnjeno po sprejemu vseh predpisov s tega področja. K uspešni realizaciji zastavljenih ciljev bo gotovo največ prispevala temeljna organizacija Drobno pohištvo, v izvoz pa se morajo prav tako vključevati tudi vse druge temeljne organizacije. Z izboljšano ponudbo se morata v doseganje ciljev vključiti tudi obe temeljni organizaciji s področja gostinstva.
V preteklem letu so se cenovna razmerja med kmetijskimi proizvodi in reprodukcijskimi materiali, ki jih rabi kmetijstvo, še poglobila v škodo
kmetijstva. Kljub temu smo v občini zabeležili rast obsega kmetijske proizvodnje. K temu so pripomogle tudi dohodkovno uspešnejše dejavnosti, s katerimi se ukvarjata obe kmetijski zadrugi, ki pokrivata področje občine.
V letu 1986 bo osnovna usmeritev proizvodnja mleka in prireja mesa. Planirana proizvodnja za leto 1986 je 480 t govedi in 1 900 000 I mleka Povečala se bo tudi proizvodnja pšenice, koruze za zrnje in silažne koruze Obe kmetijski zadrugi bosta zato vložili sredstva v izboljšavo zemljišč.
Na seji so delegati sprejeli še:
- osnutek odloka o oddajanju stavbnih zemljišč,
- sklep o soglasju k statutu sklada stavbnih zemljišč,
- predlog odloka o komunalnih taksah in
- osnutek programa dela skupščine občine Logatec za leto 1986
Delegati vseh treh zborov se bodo sestali 5 marca
Programska volilna seja ObSZS Logatec
22. januarja je bila v Titovi dvorani skupščina ObSZS. Na njej so se zbrali dosedanji in novi člani ObSZS, delegati iz OZD ter gostje
Ni potrebno posebej poudarjati, da je bila skupščina zaradi resnosti gospodarske situacije zastavljena problemsko. Narava problemov zahteva najvišjo stopnjo aktivnosti in odgovornosti vsega članstva. Skupščina je pokazala, da sindikat ne more delovati samo forumsko, temveč da so člani polno odgovorni za vlogo, položaj in delo organizacije. Tako je bilo na skupščini izpostavljeno temeljno vprašanje eksistence delavca kot samoupravljalca, in sicer, ali je delavec še nosilec razpolaganja in odločanja o rezultatih svojega dela V razpravi se je pokazalo, da delavci to še vedno so, vendar pa so premalo informirani o delovanju in sklepih, sprejetih v skupščinah DPS ali SIS, kjer se odloča o velikem deležu rezultatov dela.
Več vprašanj je bilo zastavljenih tudi o uresničevanju politike delitve dohodka in osebnega dohodka. Delegati so poudarili, da so od uveljavitve branžnih sporazumov dalje nastale prevelike razlike med posameznimi panogami. Zaradi neurejenosti tega imajo OZD lahko izjemni dohodek, ki se ga ne prikaže kot to,
temveč kot dohodek Na ta način in s hitro rastjo cen proizvodov je ustvarjen velik dohodek OZD, iz katerega se črpa osebni dohodek.
Na skupščini je bilo poudarjeno, da v letu 1985 OZD ne bodo imele izgub, da so vse OZD dosegle realno rast osebnih dohodkov, da ni bilo večjega pomanjkanja surovin, da se nikjer za daljši čas ni ustavila proizvodnja, da ni bilo večjega nezadovoljstva med delavci. Posebej je bilo poudarjeno, da so delavci bistveno več delali, da vseskozi narašča izvoz na konvertibilno področje in da vsako leto realno več odvajamo za akumulacijo.
Pokazali sta se le dve šibki točki:
- OZD imajo slabe razvojne pro grame oziroma jih nimajo,
- smo brez pravega plana zaposlovanja
Skupščina je to kritično ocenila in razreševanje tega problema uvrstila v program dela za naslednje obdobje
Navedimo še nekaj bistvenih misli: IO OOZS bodo s svojim delovanjem zainteresirali delovne ljudi, da bodo z vso odgovornostjo prispevali k uresničitvi stabilizacijskega programa.
nadaljevanje na 2. strani
Usklajeni predlogi za nosilce najodgovornejših funkcij
M-----
Delavčeva pravica in dolžnost je, da je obveščen o dosežkih svojega dela in rezultatih drugih delavcev ter organizacije, kjer združuje delo.
Programska volilna seja
nad al je van je s 1. strani
Spodbujali bomo vse dejavnike, da bodo delovali na področju planiranja in dohodkovnega povezovanja, tako v okviru občine kot izven
nje.
Še nadalje bomo namenili veliko pozornosti dograjevanju sistema delitve po delu in socialni varnosti delavcev, ki delajo.
Posebna pozornost bo veljala utrjevanju vloge samoupravnih organov ter povezanosti med delavskimi sveti in skupščinami družbenopolitičnih skupnosti.
Na podlagi planov bomo ob zaključnih računih zahtevali odgovornost za neuresničevanje zadanih na-
log Naloge, ki bodo v planskem obdobju zastavljene, bomo sproti analizirali in ostro nastopali proti kršitvam z resolucijo določenih usmeritev, in to na vseh področjih družbene reprodukcije.
Na skupščini so bili izvoljeni tudi novi člani ObSZS ter delegati za kongrese. Tako je bil izvoljen za predsednika tovariš Janez Slabe, za podpredsednika tovariš Ciril Zupančič, za sekretarja tovariš Rajko Rup-nik. Za delegata na kongresu ZSS sta bila izvoljena tovarišica Irena Lipovec in tovariš Janez Slabe, za delegata na kongresu ZSJ pa tovariš Janez Turk, starejši.
Rajko Rupnik
POPRAVEK
V januarski številki je bil objavljen članek o zimovanju otrok iz pobratene občine Repentabor. V članku smo pomotoma zapisali, da je darilo za otroke prispevala Kmetijska zadruga Logatec. Darilo, s katerim je dedek Mraz obdaril otroke, je namreč prispeval Mercator - TOZD Dolomiti, Samopostrežba na Tovarniški cesti. Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
Vodilno vlogo potrjevati z dejanji
15. februarja so komunisti naše občine na programsko volilni konferenci kritično spregovorili o svojem delu v letu 1985 in na podlagi sprejetih skle pov in stališč oblikovali program dela za naslednje obdobje. Konferenca in razprava na seji sta sodili v sklop priprav na 10. kongres ZKS, kar je še povečalo odgovoren in poglobljen pristop k oceni dela v vrstah ZK.
V uvodu poročila so komunisti zapisali, da je bilo leta 1985 težko zaradi gospodarskih političnih in vojaških zapletov v svetu ter zaradi težkega gospodarskega položaja v Jugoslaviji Zaradi tega je bila tudi zveza komunistov izpostavljena veliki preizkušnji. Na povsem praktičnih, domačih primerih je morala z dejanji potrjevati svojo vodilno vlogo. Pasivnosti, deklarativnosti in formalizma situacija v občini ni dopuščala.
Delegati so na seji za novega predsednika OK ZKS izvolili tovariša Ivana Poredoša, za sekretarja pa so ponovno izvolili tovariša Andreja Logarja.
O razpravi na seji bomo poročali v naslednji številki LN.
bn
18. februarja se je sestala občinska konferenca SZDL Logatec in z glasovanjem sprejela naslednjo listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine:
1. BRENČIČ Jože,
2. ČERNIGOJ Dušan,
3. GODINA Primož, 4 JAKŠA Alojz,
5. JERIČ Dimitrij,
6 KEK Marko,
7 KLEMEN Zdravko,
8 LOGAR Andrej,
9 MILAVEC Jože,
10. RUPNIK Metka,
11. SLABE Janez,
12. ŠEN Viktor,
13. TRUDEN Tilka, 14 URBANČIČ Jože,
15. ŽIVOJINOVIĆ Radomir.
Po seji OK SZDL se je sestala občinska kandidacijska konferenca. Na seji so delegati uskladili predloge za nosilce najodgovornejših funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Usklajeni predlogi za nosilce najodgovornejših funkcij: Predsednik skupščine občine:
ANDREJ LOGAR
Podpredsednika skupščine občine:
MARTINA COMINO SAMO OBLAK
Predsednik zbora združenega dela:
MARJAN DEBEVEC
Predsednik zbora krajevnih skupnosti:
MIRO RUPNIK
Predsednik družbenopolitičnega zbora:
MARKO KEK
Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti:
BOGOMIR AJDIČ
Predsednik skupščine zdravstvene skupnosti:
RUDI LIPOVEC
Predsednik skupščine skupnosti otroškega varstva:
RAJKO RUPNIK
Predsednik skupščine kulturne skupnosti:
MARKO ŠKRLJ
Predsednik skupščine telesno-kulturne skupnosti:
LJUBO MIHELlC
Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva:
BARBARA PFAJFAR
Predsednik skupščine raziskovalne skupnosti:
MARKO VRABL
Predsednik skupščine skupnosti za zaposlovanje:
TONE LUKANČIČ
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti:
ALOJZ SAJOVEC
predsednik zbora delegatov enote SPIZ:
PAVLE SMRTNIK
Predsednik skupščine nosti socialnega skrbstva:
DOMINIK MURN
skup-
V Logatcu bo 4. srečanje invalidov Notranjske
Društvo invalidov se je v štirih letih delovanja srečevalo z mnogimi problemi, predvsem zaradi specifičnosti svojega članstva Kljub temu pa se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja Sedaj združuje že skoraj 150 članov, ki po svojih močeh prispevajo k lep šemu in predvsem polnejšemu življenju. Člani se ukvarjajo z rekreativno-športno dejavnostjo, obiskujejo tudi kulturne prireditve Na področju zdravstveno-socialne dejavnosti se društvo uspešno povezuje z ustreznimi službami. Ob različnih priložnostih obiskujejo starejše člane društva, še posebno tiste, ki so vezani na posteljo
V letošnjem letu bo društvo še povečalo svojo aktivnost. Organiziralo bo tudi druge oblike pomoči svojim članom Najpomembnejša naloga, ki bo aktivirala celotno članstvo in zahtevala tudi pomoč drugih društev, je organizacija 4. srečanja invali-
dov Notranjske, ki bo konec junija v Logatcu. Dosedanja srečanja so pritegnila člane društev iz sosednjih občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Vrhnika Tudi po 500 udeležencev se je zbralo na prejšnjih srečanjih Podobno število pričakujemo tudi na srečanju v Logatcu Prireditev bo pred vidoma obsegala kulturni program z razvitjem prapora društva Srečanje bodo udeleženci izkoristili tudi za pogovore in zabavo
Februarja je bil občni zbor društva, na katerem so se invalidi dogovorili o vseh nalogah, ki čakajo društvo v letu 1986 Poleg organizacije srečanja so invalidi poudarili velik pomen lastnega organiziranja. Društvo bi zelo potrebovalo človeka, ki bi vodil in organiziral dejav nost Ta zahteva je seveda upraviče na, če vemo, da je v društvu večina članov starejših
md
Ustanovljen je sklad stavbnih zemljišč
V letu 1984 sprejeti zakon o stavbnih zemljiščih je dal občinam nalogo, da ustanovijo sklade stavbnih zemljišč kot pravno osebo, ki bo izvajala politiko skupščine občine glede pridobivanja urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč je naša skupščina občine sprejela na seji 20, 11 1985 ter 26 12 1985 imenovala upravni odbor sklada
Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada ureja statut sklada, h kateremu je dala soglasje skupščina občine 5 2 1986 Sklad stavbnih zemljišč bo izključni upravljalec s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini in bo odgovoren skupščini občine za svoje delo, navzven pa bo nasto-
Na februarski skupščini vseh treh zborov so delegati obravnavali tudi poročilo o delu skupščine in njenih organov v preteklem letu Priloga vsebinskemu delu gradiva je bila tudi tabela o prisotnosti delegatov na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Eden od delegatov je v razpravi vprašal tole:
»Tovariš predsednik, ali morda veste, če so delegati v Konfekciji, Gostinstvu in na Ljubljanski banki
pal v svojem imenu in za svoj račun, vendar bo pri tem vezan na smernice, plane in odloke občinske skupščine Sklad bo izvajal politiko skupščine občine glede upravljanja s stavbnimi zemljišči, tako da bo:
- predlagal postopke, da se zemljišča, ki so že v družbeni lastnini, izročijo občini,
- dajal   pobude  skupščini,   da ' sprejme odloke o prenehanju lastninske pravice za območja, ki so predvidena za kompleksno gradnjo,
- za občino uresničeval predkupno pravico na zasebnih stavbnih zemljiščih,
- upravljal z denarnimi sredstvi, ki se bodo zbirala na žiro računu, ter z njimi financiral pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
pomrli? V časopisih namreč osmrtnic nismo videli«
Odgovora delegat ni dobil Namesto odgovora seje iz delegatskih klopi slišal le smeh.
Komentar najbrž ni potreben, V današnjih časih se smejemo tudi sila resnim stvarem. Smeh je tudi zdravilo, pravijo.
V tem primeru sigurno ne Zato naj o o odsotnosti resno razmislijo vsi, ki v teh dneh sestavljajo kandidatne liste za bližajoče se volitve.
- oddajal nezazidana stavbna zemljišča za graditev neposredno s pogodbo v primerih, ki jih določa zakon o stavbnih zemljiščih, in preko razpisanih javnih natečajev
Pridobivanje stavbnih zemljišč bo izvajala občina po svojem upravnem organu, pristojnem za premoženjsko pravne zadeve, tako da bo na območju prostorskega dela družbenega plana občine Logatec, za katerega bo sprejet izvedbeni akt (zazidalni načrt), sprejela še odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev.
Prejšnjim lastnikom zemljišča, ki bo po tem odloku postalo družbena lastnina, bo pripadala pravična odškodnina po predpisih o razlastitvi in predpisih o kmetijskih zemljiščih Lastniki pa bodo imeli prednostno pravico gradnje na eni svoji parceli pod pogoji, ki jih določa zakon o stavbnih zemljiščih in v okviru lastninskega maksimuma.
Oddajanje stavbnih zemljišč se bo vršilo preko sklada, tako da bo ta najprej poskrbel za ureditev stavbnih zemljišč. Urejanje stavbnih zemljišč bo obsegalo pripravo zemljišč in opremljanje s komunalnimi in cestnimi objekti ter oskrbo z vodo in električno energijo
Stavbno zemljišče se bo oddalo neposredno s pogodbo v uporabo za graditev komunalnih objektov in naprav ter objektov za ljudsko obrambo, nadomestnih objektov v zvezi s potresom in drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, gradnjo v okviru stanovanjske zadruge, za graditev objektov za določenega investitorja, funkcionalno zemljišče za gradnjo infrastrukturnih objektov ter objektov družbenega standarda V odloku o
O umrljivosti v delegatskih klopeh
PREGLED UDELEŽBE DELEGATOV NA SEJAH ZZD V LETU 1985
Skupaj %
30. 1.    7. 3. 28. 3. 24. 4.    5. 6. 24. 7. 16. 10.20. 11. 11. 12.26. 12. prisotnih udeležba
1. KLI TOZD ŽAGA	X	X	X	-	X	X	—	X		X	7	70	%
2. KLI TOZD DP	-	X	-	-	X	-	-	-	-	X	3	30	%
3. KLI TOZD SP	X	X	X	X	X	X	X	X	X	-	9	90	%
4. KLI DSSS	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	10	100	%
5. KLI TOZD ESO	-	-	X	-	X	X	-	-	X	X	5	50	%
6. VALKARTON	-	X	X	X	X	-	X	-	X	X	7	70	%
7. GRADNIK	X	X	X	X	X	X	-	-	X	X	8	80	%
8. KZ	X	X	X	X	-	X	X	-	-	-	6	60	%
9. KONFEKCIJA	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	
10. TOZD GG	-	X	X	X	X	-	-	-	X	X	7	70	%
11. TOK GG	-	-	X	X	-	X	X	X	X	X	7	70	%
12. SO, PM, DPC, SIS	X	X	X	X	X	X	X	X	X	X	10	100	%
13. ALPINA	X	-	-	-	X	X	-	-	-	-	3	30	%
14. ISKRA	X	X	X	X	X	X	X	X	-	X	9	90	%
15. GOSTINSTVO													
Log.	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-		-
16. MERCATOR	X	-	-	X	-	-	-	-	-	-	2	20	%
17. OŠ »8 talcev«	X	X	X	X	X	-	X	X	X	X	9	90	%
18. OŠ »EK«	-	X	X	X	X	X	X	_	X	X	8	80	%
19. VVZ KURIRČEK	-	X	X	-	X	X	X	X	X	X	8	80	%
20.   PETROL motel													
Lom	X	-	X	X	X	X	X	X	-	X	8	80	%
21. TOZD Zdravstvo	X	X	-	X	-	-	-	X	X	X	6	60	%
22. VZGOJNI ZAVOD	-	-	-	X	-	X	X	X	-	X	5	50	%
23. OBRTNO ZDRUŽ.	X	X	X	X	-	-	X	X	X	X	8	80	%
24. V. P. 9983	X	X	-	X	-	X	X	X	-	X	7	70	%
25. Žel. postaja	-	-	-	-	-	-	X	X	X	-	3	30	%
26. Ljubljanska ban-
oddajanju stavbnih zemljišč, ki je v fazi sprejemanja, je predviden postopek oddajanja stavbnih zemljišč za gradnjo objektov občanov Točkovno ovrednotena merila, ki jih predvideva odlok, naj bi dajala prednost zlasti ponudnikom brez stano vanja oziroma z neprimernim stano vanjem, ponudnikom z večjo družino, nižjim dohodkom, s slabšimi zdravstvenimi razmerami in neuspelim natečajnikom Zemljišče bo pridobil interesent, ki bo dosegel največje število točk. Na podlagi dokončne odločitve bo z interesentom sklenjena pogodba o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo
Jožica Nagode
Kako bom mamo razveselil za 8. marec?
Podarit ji bom šopek rož in čestitko,
- ubogala jo bom, da se ne bo razjezila,
- pomil ji bom posodo,
- v šoli bom dobil lepo oceno,
- vse bom naredil namesto nje,
- pri kosilu bom pojedel vse, kar mi bo dala,
- postlal bom postelje,
- za njen praznik se bom zelo potrudil, da bo vesela.
Jernej, Tanja, Boris, Staša, Boris, Andrej, Kaljuša in Jože, člani dopisniškega krožka, 2 razred OŠ »8 talcev«
Kakšna mama bom jaz?
Jaz bom zelo podobna moji mami. Bom zelo stroga in huda, če se moji otroci ne bodo obnašali tako. kot bi jaz želela Za svoje otroke si bom vzela čas, z njimi se bom igrala, jim pomagala pri šolskem delu, da se bodo bolj pridno učili.
Oblačila se bom lepo, ne moderno in ne preveč starokopitno.
Janja Peterlin, 4. razred OŠ »8 talcev«
Nikoli ne bom tepla svojih otrok. Zdi se mi, da ni prav, če mama udari svojega otroka. Če beseda ne zaleže, mislim, da tudi udarec ne bo.
Večkrat jim bom kupila bonbone Potem pa bom zahtevala, da si bodo redno umivati zobe. Ne bom jih nagan/ala zgoda/ spat in jih kregala za vsako figo
Nina Peršl, 4 razred, OŠ »8 ta/cev«
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na podlagi 16 člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin družinam z nižjimi dohodki
RAZPIS
za delno nadomestitev stanarine za leto 1986
Delovna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 1 7. členom družbenega dogovora (Ur. list SRS 15/81), in sicer:
1 družinski član do 32 m'
2 družinska člana do 45 m'
3 družinski člani do 58 m'
4 družinski člani do 70 m'
5 družinskih članov do 85 m' (za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
Ne glede na določbe 1', in 2. točke, delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu, če:
- oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
- uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
- če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda,
- če zaseda nadstandardno stanovanje, glede na število družinskih članov, in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje.
IV
Pravica do delne nadomestitve stanarine je odvisna od:
1. tipa gospodinjstva, glede na število družinskih članov,
2. dohodka gospodinjstva,
3. stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine. Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, da je letna stanarina višja od znosne stanarine za ustrezni tip gospodinjstva.
Znosna stanarina je izračun v % od dohodka gospodinjstva in znaša: ENOČLANSKA DRUŽINA - 6,8 % DVOČLANSKA DRUŽINA - 6,0 % TRIČLANSKA DRUŽINA - 4,6 % ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA - 4,0 % PETČLANSKA DRUŽINA - 3,2 % ŠESTČLANSKA DRUŽINA - 3,1 % SEDEM IN VEČ ČLANSKA DRUŽINA - 2,2 %
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vloži na obrazcu DZS 8,40 SPN 1 pri strokovni službi SSS. Vlogi je potrebno priložiti
- potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1985,
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca,
- potrdilo o številu družinskih članov,
O delni nadomestitvi stanarine odloča odbor Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Upravičenci do delne nadomestitve, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine od 1 1 1986,
VI.
Pristojni organ pri SSS praviloma v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi sprejme sklep o odobritvi oz, zavrnitvi.
Zoper odločbo ima prosilec možnost pritožbe na zbor uporabnikov skupščine SSS v roku 30 dni po prejemu sklepa.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC
Komisija za odlikovanja Skupščine občine Logatec na podlagi 4. in 6. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Uradni list SRS štev 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec
RAZPISUJE podelitev priznanj občine Logatec »12. september«
Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli Skupščina občine Logatec na slavnostni seji za občinski praznik »12. september« največ 5 priznanj organizacijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za njihovo večletno ustvarjalno delo in pomemben prispevek k razvoju samoupravnih so cialističnih odnosov, za njihove dosežke na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občini Logatec.
Razpis za podelitev priznanj traja od 15. marca 1986 do 15, maja 1986,
Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnem roku na naslov: Skupščina občine Logatec - Komisija za odlikovanja.
Predloge za priznanja lahko podajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in drugi.
Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pismeni in utemeljeni.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za odlikovanja
»SLOVENIJALES« kombinat lesne industrije Logatec, n.sol o, TOZD Energetsko strojni obrati, Logatec. Tovarniška 36
Izvršilni odbor Delavskega sveta TOZD ESO objavlja prosta dela in naloge
SERVISIRANJE ELEKTRO STROJEV IN NAPRAV
Pogoj: elektromehanik - IV. zaht. stopnja dve leti delovnih izkušenj
Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno organizacijski sektor delovne organizacije 15 dni po objavi.
Z Vrhnike je na naše uredništvo prispela fotografija, ki jo objavljamo Objavljamo pa tudi najpomembnejše podatke o mojstru, ki se vam smehlja z nje.
Če vam noži, škarje in žage ne režejo, se oglasite v delavnici Petra Šivica na Vrhniki, Cankarjev trg 8 (pod sodiščem) Mojster Šivic vam bo hitro izdelal tudi nove ključe
Delavnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 15 00 do 18 00 ure, v soboto pa od 9 00 do 12 00 ure
Predstavljamo Društvo gojiteljev malih živali Logatec
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1983. Na ustanovnem občnem zboru je ustanovno listino podpisalo 12 gojiteljev malih živali iz Logatca. Od 17 članov, kolikor jih je bilo v društ vu konec leta 1983, se je članstvo v prvi polovici 1984 povečalo na 70, konec 1984 pa že na 120 Danes šteje društvo 250 članov iz občin Logatec, Cerknica, Postojna in Vr hnika.
Osnovna dejavnost društva je združevanje gojiteljev malih živali in popularizacija te te dejavnosti v širši družbeni skupnosti.
V okviru svoje redne dejavnosti v društvu prirejamo društvene razstave in se udeležujemo republiške, organiziramo nakup najkvalitetnejših plemenskih živali v tujini, člane oskrbujemo s prehrambenimi artikli za živali, organiziramo strokovno izobraževanje članstva z nakupom literature za strokovno knjižnico društva ter strokovnimi predavanji in ekskurzijami, organiziramo oglede mednarodnih razstav malih živali itd.
Društveno dejavnost financiramo s članarino in dohodkom od zabavnih prireditev, ki jih organiziramo, ter vstopnino od društevnih razstav in sejmnino od organiziranih sejmov malih živali,
V društvu gojimo predvsem naslednje vrste malih pasemskih živali: kunce, perutnino, okrasno perutnino, golobe in ptice, v zadnjem času pa so nekateri člani pričeli gojiti pa-semske mačke.
Trenutno vzgajamo 18 pasem kuncev, 13 pasem perutnine in okrasne perutnine, 7 pasem golobov in več kot 10 vrst ptic. Nekatere pasme gojimo edini v Sloveniji ali Jugoslaviji. To so predvsem: alaska kunec, havana kunec, pritlikavi siamski ovnač, grahasta holandska čopka.
Poleg naštetih pasemskih živali imajo posamezni člani za kratek čas še hrčke, morske prašičke in južnoameriške činčile
V začetku delovanja našega društva, smo lahko govorili predvsem o ljubiteljski vzreji živali, razen v nekaj primerih Danes se lahko pohvalimo, da smo poleg že omenjene kvantitete dosegli lepe uspehe tudi v kvaliteti živali Na naši zadnji društ
veni razstavi je bilo rekordno število odlično ocenjenih živali, na republiš ki razstavi v Ljubljani, kjer smo raz stavljali preko 70 živali, pa smo kar v štirih pasmah dosegli šampionske nazive.
Društvo gojiteljev malih živali Logatec je trenutno največje in najaktivnejše društvo gojiteljev malih živali v Sloveniji, kjer je sicer organiziranih še 22 društev, povezanih v Zvezo gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije.
V društvu smo dobro organizirani. Poleg upravnega in nadzornega odbora imamo še matičarsko službo, gospodarja društva in sekcije, knjižničarja, člana, zadolženega za pravilno uporabo društvene valilnice ... Vsak član mora letno opraviti 10 delovnih ur, v nasprotnem primeru plača 5000 - din Posebno prizadevnim članom ob koncu leta kot priznanje podelimo spominske nagrade.
V januarju je bil letni občni zbor društva, na katerem je bilo prisotnih 200 članov, v društvo smo sprejeli 50 novih članov, tako nas je sedaj 300. Poleg obravnave poročil in nekaterih tekočih zadev smo sprejeli tudi naslednje usmeritve za letos:
- strokovno, kadrovsko in -s še večjo prizadevnostjo okrepiti delovanje posameznih organov društva,
- zagotoviti enakomernejšo obremenjenost vseh članov z društvenim delom,
- povečati strokovnost članstva,
- nadaljevati oskrbo s prehrambe nimi artikli za živali po ugodnejših cenah,
- povečati založenost društvene knjižnice s strokovno literaturo,
- še naprej omogočati organizirano nabavo kvalitetnih pasemskih živali iz tujine
Uradnemu delu občnega zbora je seveda sledila zabava Po dobri večerji nas je zabaval ansambel, ob katerega spremljavi smo plesali do jutra.
Društvo med letom večkrat orga nizira družabna srečanja, ki se jih člani polnoštevilno udeležujejo. Ob takih priložnostih se marsikaj pogo vorimo in se med seboj bolje spoznamo, počutimo se kot velika raz umevajoča družina.
Ne vse v en koš!
.< _
Krožijo govorice, s katerimi se resni abstinenti, člani Kluba zdravljenih al koholikov, ne moremo strinjati. Zato bi radi obvestili širšo javnost otem, kaj je res in kaj ni.
Gre namreč za to, da se precej pogosto sliši: »Glej ga, hodi na klub zdrav Ijenih alkoholikov, v gostilnah pa pije razne alkoholne pijače!«
Stvar pa je precej drugačna. Tisti, ki se je zdravil zaradi alkoholizma, pa ponovno uživa alkoholne pijače, ne more biti član kluba! Dopuščamo, da je po tistem, ko je že pričel piti, prišel še nekajkrat na sestanek kluba. Kakor hitro se izve, da kdo spet pije, takega zdravljenca ponovno napotimo v bolnišnico, kjer se je zdravil Na klub zdravljenih alkoholikov pa ne sme več pri hajati, ker to zelo slabo vpliva na rehabilitacijo resnih članov
Tako torej tisti, ki nas vse mečejo v en koš, grešijo in nam, ki delamo na tem, da bi se popolnoma rehabilitirali in zaživeli polno življenje, delajo veliko krivico.
Člani KZA
Tako, spoznali ste nas. Če ste go- slednjem prispevku bomo napisali jitelji malih živali in vam je všeč na- nekaj o vzreji malih živali, saj je začin našega dela, se nam lahko pri- nimanje za to dejavnost med občani družite Še nikomur ni bilo žal. V na-    zmerom večje
Miro Pogačnik
Verjetno največji kunec, vzgojen v Logatcu pasma: orjaški kunec, teža: 9,80 kg, gojitelj: Vinko Rupnik
Mladi v Rovtah so končali leto s sestankom
Kot že vrsto let je bil tudi ta sestanek zelo uspešen, saj se ga je udeležila večina mladincev Pogovarjali smo se dokaj kritično, čeprav tudi pohval ni manjkalo.
Preden je bilo podano poročilo o delu in finančnem stanju, smo se z minuto molka spomnili pokojnega mladinca Petra Pivka
Predsednik je podal poročilo o delu za leto 1985 Blagajničarka pa je povedala podatke o finančnem stanju. Sledila je razprava, ki je bila zelo dolga, saj so razpravljali skoraj vsi mladinci V razpravi se je največ govorilo o mladinski sobi, ki je nimamo, od kar smo prostore odstopili Alpini, o financiranju mladinske organizacije, ki še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti. Pohvalili smo prvomajski kres in pa tradicionalne mladinske igre. Poročilo o delu in finančno poročilo smo z manjšimi dopolnitvami sprejeli
V naslednji točki smo oblikovali plan za letošnje leto Ni ga bilo težko oblikovati, saj idej ni manjkalo Letošnje leto bomo najbolj aktivni na delovnem, športnem, kulturnem in zabavnem področju, seveda pa se bomo aktivno vključili tudi v družbenopolitična dogajanja v KS in občini
Že sredi januarja smo se podali na eno od slovenskih smučišč, da smo okusili slast sedežnic in vlečnic, ki jih v domačem kraju nimamo, čeprav so zimske razmere vsako leto ugodne Za 1 maj bomo pripravili kresovanje
V poletnih mesecih bomo organizirali vsaj eno veselico, po možnosti še kakšen ples seveda v naravi, na svežem zraku, saj drugega prostora za te dejavnosti nimamo.
Pred iztekom šolskih počitnic bomo organizirali že tradicionalne igre mladih na Kovku.
Pomagali bomo ostarelim, seveda če bo to interes tudi drugih organizacij in društev ter KS, ker potrebujemo predvsem gorivo za stroje, s katerimi bomo pomagali.
Naša stalna naloga pa je. da aktivno sodelujemo na športnem m kulturnem področju, to je v ŠD »KOVK« Rovte, kulturnem društvu ter planinski sekciji Sodelovali bomo tudi z ostalimi 00 v okviru OK in tudi z OO iz bližnjih krajev, s katerimi imamo že zelo dobre odnose
Da bomo vse to res izpeljali, se boste lahko prepričali vsi preko Logaških novic, saj je tudi to, da stalno obveščamo o našem delu delovne ljudi in krajane, naša naloga.
Pri sprejemanju finančnega načrta pa se je zopet zataknilo, saj ne vemo, kje bomo dobili osnovna sredstva za delo Sami sicer pridobimo nekaj sredstev z veselicami, plesi, pikniki, seveda pa to ni način financiranja mladinske organizacije Mladi nismo samo bodočnost, ampak smo tudi sedanjost, ustvarjamo in gradimo pot naprej Z svetom KS tesno sodelujemo, seveda nam večjih finančnih sredstev ne more dati,
V tretji točki smo izvolili novega presednika in nekaj članov predsedstva ter nadzorni odbor, ki bo vsak mesec posebej ocenjeval delo organizacije in posameznikov
Pod razno pa smo si vsi skupaj zaželeli SREČNO v letu 1986
Predsedstvo ZSMS Rovte
)
Partizanski zdravnik dr. Jože Gostiša
Dr. Jože Gostiša, partizani smo ga klicali Mihov zdravnik, je bil eden tistih partizanskih zdravnikov, ki se zaradi starosti - bil je star 53 let -ni udeležil partizanskega boja, pozdravil pa je marsikaterega partizana. Naši aktivisti so ga pritegnili k sodelovanju, saj je bila večkrat potrebna zdravniška pomoč. V začetku niti sam ni vedel, da zdravi partizane. Ko pa so videli, da je predan naši stvari kot zaveden Slovenec, so se večkrat obračali nanj, ko je bila potrebna zdravniška pomoč.
1943., je enota že imela prve ranjence. Spet so klicali na pomoč Mihovega doktorja. Tako so se vrstile poti partizanskega zdravnika enkrat v Kališe, drugič v Novi svet in spet v Žibrše.
V pomoč in oporo pri delu mu je bila njegova življenjska tovarišica Berna, ki ga je pogosto spremljala in mu pomagala pri delu. Večkrat je zdravil kakega bolnega partizana, kar doma ali pri sosedovih.
Prizadevno in požrtvovalno je zdravil partizane vse do aretacije. Konec januarja so ga skupaj z ženo aretirali logaški domobranci in odpeljali v zapor ter nato naprej v nemško koncentracijsko taborišče Ra-vensbruck in Dachau. Žena Berna se je po osvoboditvi vrnila domov, sam pa je en mesec pred koncem vojne, 7. aprila 1945, tam umrl.
Po vrnitvi je Berna nadaljevala z družbenopolitičnim delom, med drugim je bila tudi predsednica RK in odbornica občinske skupščine. Ob vsem tem je pridno vodila svojo kmetijo, ker je tudi v delu iskala tolažbe in zadoščenja. Težko pa se je sprijaznila z veliko izgubo in praznino, ki je zavladala v njenem življenju po izgubi dragega življenjskega tovariša. Nešteto drobnih stvari jo je spominjalo nanj. Bivalni prostori njune hiše so bili kot razstavni, okrašeni s slikami, ki sta jih slikala v času skupnega življenja. Oba sta bila velika humorista in narodnjaka in sta prispevala svoj delež skupnemu boju za osvoboditev domovine.
Domnevamo, da so Mihovega doktorja izdali prav tisti, ki jih je zdravil, saj je bilo več primerov, ko so zaradi težav partizanskega življenja nekateri obupali, se obrnili proti svojemu narodu in se priključili izdajalcem.
Hvaležni pa smo mu vsi preživeli partizani, ki nam je lajšal bolečine in reševal življenja. Prav bi bilo, da bi bil spomin na njegovo delo in požrtvovalnost ohranjen tudi med našimi najmlajšimi.
Jože Simšič-Jelen
Ni mi znano, koliko je imel do takrat stikov s partizani, ko je 10 avgusta 1943 pomoč nudil meni, ki sem bil težko ranjen. Tega dne ga je zgodaj zjutraj obiskala Štangerjeva mama s Kale in ga obvestila, da v bližini Kališ leži težko ranjen partizan. Prosila ga je, naj mu pomaga. Obvestilo je Štangerjevi mami prinesla naša kurirka Ivanka Ćukova. Dr. Gostiša ni okleval. Hitro se je napravil in vzel nekaj povojev. Da ne bi bil komu sumljiv, pa še gozdarsko kladivo za označevanje drevja za poseko. Bil je namreč lastnik večjega kompleksa lepih gozdov
Do dogovorjenega mesta ga je spremljala Stagerjeva mama. Ko si je ogledal mojih pet ran, je takoj ugotovil, da bo potreben kirurški poseg, vendar s seboj ni imel potrebnih pripomočkov. Ko je videl, da je poseg nujen, se je hitro odločil: ukazal je prekuhati svoj žepi nož, iglo in črn sukanec, ki je bil ravno pri roki Pri polni zavesti in ob hudih bolečinah me je operiral. Bodril me je, čeprav mi je kasneje povedal, da ni imel veliko upanja za moje ozdravljenje. Še ves mesec mi je hodil v začetku vsak dan, kasneje pa po potrebi, previjat rane.
V dobrem mesecu se niti moje rane niso še popolnoma zacelile, ko je bil ranjen moj brat Zvone
Spet smo poklicali dr. Gostišo, ki se je kljub slabi opremi hitro znašel Zvone je imel prestreljeno kost, zato mu je bila potrebna mavčna opora. Zdravnik je oskrbel in obvezal, oluš-čil smreko in pripravil za oporo kose lubja, ki so služili namesto mavca. Tako oskrbljeno roko je povezal, da bi mirovala.
Prve izkušnje pri zdravljenju partizanov so mu služile tudi za nadaljnje sodelovanje. Kmalu po ustanovitvi Logaškega bataljona, v septembru
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Franc Seliškar
V SPOMIN
Sredi februarja nas je nepričakovano zapustil prvoborec in družbenopolitični delavec JANEZ MA LAVAŠIČ-JOVO. Rodil se je na lepem, a revnem košču slovenske zemlje, na Praprotnem brdu. V revolucionarja in borca so ga oblikovale ekonomske, socialne in politične razmere predvojnega časa. Skupaj z očetom in brati se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni boj kot aktivist Osvobodilne fronte v vrhniškem rajonu. Maja 1942 je postal partizan. Svojo partizansko bojno pot je začel kot mitraljezec v Logaškem vodu. Zaradi izkušenj, vojaških sposobnosti in človeških vrlin je kmalu postal komandir voda. Sprejet je bil v komunistično partijo in postal namestnik komandirja čete Dolomitskega odreda. V tem času je deloval tudi kot član terenskega odbora Osvobodilne fronte za Rovte. Zaradi izrednih sposobnosti in poznavanja terena je postal obveščevalni oficir Prešernove brigade in nato 31. divizije. Bojeval se je v Dolomitih, na Dolenjskem, Primorskem, zlasti pa na Gorenjskem.
Po osvoboditvi se je njegovo revolucionarno delo nadaljevalo. Brez omahovanja in dosledno je izpolnjeval odgovorne dolžnosti. Bil je šef odseka za vojni plan pri 31. diviziji, načelnik ekonomske sekcije na vojaškem okrožju Maribor. Služboval je v Lendavi, Črnomlju, Novem mestu, Kranju in Trbovljah. Izšolal se je na pehotni oficirski šoli v Sarajevu. Vseskozi je opravljal tudi različne družbenopolitične funkcije: bil je sekretar osnovne organizacije ZK, veliko naporov je vložil v delo borčevske organizacije, zelo rad je z izkušnjami pomagal tudi mladi generaciji. Za svoje nesebično delo je bil odlikovan z redom hrabrosti, redom zaslug za narod s srebrnimi žar-
ki, redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, redom za vojaške zasluge s srebrnima mečema, redom ljudske armade s srebrno zvezdo, redom dela z zlatim vencem.
Tovariš Jovo je prejemnik srebrnega priznanja Osvobodilne fronte, zvezne plakate ZZB NOV in srebrne plakete ZRVS.
Tovariš Jovo je šel skozi življenje smelo, ponosno in pošteno, hkrati pa skromno. Niso ga štrli napori revolucije, ne boji ne štiri dolge mrzle zime. Prestal je napore povojnega časa in graditve socializma. Z njim je naša skupnost izgubila plemenitega, skromnega, vztrajnega, borbenega in požrtvovalnega tovariša. Slava mu!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
TEREZIJE DODIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in podarjeno cvetje, zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Logatec za dolgoletno zdravljenje, predstavniku OŠ Edvarda Kardelja za poslovilne besede, tovarišu Štefančiču in pevcem za zapete žalos-tinke ter g. župniku za lep obred.
Vsi njeni
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
ANGELE LEVINGER
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih.
Posebej se zahvaljujemo dr. Vodopivcu in dr. Skvarči za nesebično pomoč ob njeni bolezni.
Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za cerkveni obred in Tatjani Štirn za poslovilne besede.
Vsi njeni