MAJIQNft KN^lMKBS PIRAN č -c: _ 'A ... ЖШ0ФЉ ■ft ШГЗЗП Stev./№ 12 december / dicembre 1992 letnik / anno II NOVOLETNA ANKETA - NOVOLETNA ANKETA - Ob iztekanju stazega leta ljudje delamo "inventuro", kaj se nam je dobrega in kaj slabega zgodilo. Leto, ko se nam zares nekaj posebnega zgodi, je za večno v našem spominu: če se nam je rodil otrok ali če smo na primer diplomirali, se zaljubili ali poročili, dobili na loteriji ali pa če nas je pretreslo nekaj zares tragičnega -smrt dragega človeka, bolezen, izguba službe, neuspeh v šoli... Nekaj Portorožank in Portorožanov ter sosedov iz Lucije smo povprašali, kakšno se jim je zdelo iztekajoče se leto za naš kraj. Izvedeti smo hoteli ali mislijo, daje bilo za Portorož dobro leto, da je naš kraj karkoli - pridobil ali pa - nasprotno, da je bilo predvsem slabo. Seveda smo - kot je navada ob prihajajočem novem letu, ko smo večinoma še vsi polni pričakovanj, želja, upanja in hrepenenja -takoj dodali še vprašanje, kaj želijo Portorožu v letu 1993. Preberite, kaj so odgovorili vaši sokrajani! Kako bi odgovorili vi? Branka Cafuta z Letoviške poti, frizerka: г Ni mi všeč, da niso zmogli letos obnoviti starega hotela Palace. Želim, da bi se jim v prihodnjem letu to vendarle posrečilo, pa tudi to, da bi bil Portorož nekoliko čistejši. Marta Čemažar s poti Pod anteno, upokojenka "Droge": - Želim, da bi v naslednjem letu zavladal mir. To bi veliko pomenilo Portorožu in njegovim krajanom. Prineslo bi mu zagotovo nekaj več turistov. Razmah turizma pa bi imel nadaljnje pozitivne posledice: več dela in manj nezaposlenih, predvsem mladih. Marjeta Koštomaj z Letoviške poti, delavka "Droge", 37 let: - V letu 1992 nisem zasledila večjih sprememb, oz. investicij v Portorožu. V novem letu pa pričakujem, da bo urejen prostor, kjer se je nahajal "Kaštel", da bodo sprejeli dokončne odločitve glede "usode" starega hotela Palace, da bi bilo v Avditoriju več gledaliških predstav in otroških kinopredstav. V Portorožu bi bilo potrebno urediti peš poti in kolesarske steze. Pričakujemo tudi kabelsko TV. Želim tudi, da bi bili portoroški parki v poletju 1993 manj "naseljeni" z mladoletniki z vrečami, saj s tem izgubljamo občutek varnosti. Pozdravljam pa vsako iniciativo zasebnikov, s katero poskrbijo za boljše počutje in razvedrilo krajanov. Sonja Požar, stanuje sicer na Ukmarjevi ulici v Luciji, vendar je skoraj vsak dan v Portorožu, saj je delavka "Droge": - V letu 1993 želim, da bi v Portorožu uredili promet, parkirišča. Pričakujem tudi prost vstop na plažo ali najmanj poenotenje vstopnic, tako da se krajani sprehodimo tudi po plaži. Menim, da bi bilo pametno odpreti nekoliko večji market z živili. Drago Rešek spoti Pod anteno, 59 let: - Glede na prejšnja leta je bilo v Portorožu precej pusto. V prihodnje si želim predvsem boljšo prometno. цгесШру. Ifcjbplj j^er^ča nadaljevanje na 3. strani TRGOVINA MINICOOP Obala 2, Bernardin, Portorož (tel. 066/75-764) vam želi vesele praznike in se vam še vnaprej priporoča %m шј to ЗЉок UÄ h hi ^ 1 Ц. mokwL olto^ Srečno...? Srečno....! Ob različnih priložnostih si stisnemo roke. V pozdrav, kot izraz naših želja, spoštovanja ali kot dokaz, da smo si človeško blizu. Zadnje še posebej, če je stisk roke povezan z objemom ali celo s poljubom. Najpogosteje segamo v roke v prednovoletnem času. Vsem tako izraženim željam je bolj ali manj skupno: da bi nas v novem koledarskem obdobju spremljalo čim več sreče. In kaj si predstavljamo pod srečo? Mnogo, nikoli do kraja zaobjeto, saj je ta pojem tako raztegljiv, hitro se spreminjajoč, da je naše žitje in bitje pravzaprav nepretrgan lov za srečo. Ko nas vzradosti občutek, da smo jo že zagrabili z obema rokama, se nam izmakne ali pa je le še kot spomin, del minulosti. In naš vsakdan hlepi po novih doživetjih, da bi nastrgali nov kanček nikoli do kraja potešene sle po sreči. Koliko je v teh prednovoletnih voščilih resnično iskrenih želja? Niso porojene tudi iz konvencionalne obveznosti in v splošno evforijo preoblečeno navado? Voščimo drugim vse dobro zato, da bi bilo prihodnje mesece v njihovem življenju resnično več vedrine in osebnega zadovoljstva? Ne gre pri tem marsikdaj tudi v vljudnostna rekla preoblečeno inflacijo besed? Na geografsko majhnem prostoru je dandanes nakopičenega veliko zla. V ruševine se spreminjajo stvaritve človeških rok. Ko se v vojna pogorišča spreminjajo velika mesta in osamljene vasi, ko je vse večja stiska za prostore mrtvim, živi pa bodo vse življenje nosili v sebi neizbrisne spomine pošastnih grozot, se ne tako redid sprašujejo: "Mar tisti, ki jih vihra sodobne apokalipse ni neposredno prizadela, imajo še pravico biti srečni?" Morda je prav zavoljo tega ob minevanju starega leta bolj kot kdajkoli potreben prisrčen stisk roke in iskrena želja za vse dobro. Najbližjim, stalnim in rednim sopotnikom na vsakdanjih življenjskih poteh, še posebej pa posredno tudi ljudem, ki jih je sodobni čas potisnil v pekel razplamtelih človeških strasti. Velike želje so sestavljene iz mnogoterih nadrobnosti, medsebojnih pozornosti in lastnosti, ki nam omogočajo, da smo zadovoljni, ker smo drug z drugim. In ne nazadnje: veliko želja, da bi se razraščala strpnost, saj smo lahko bogati samo v drugačnosti. Krepek stisk roke in iskreno voščilo najbližjim, znancem, prijateljem, pa tudi tistim, ki malo drugače kot mi mislijo. Da bi bil trden mir med sosedi, med ljudmi, ki se vsak dan srečujejo, še posebej pa, da bi se mirno življenje zasidralo med nesrečniki, ki jih poznamo iz grozljivih časopisnih in televizijskih vesti. Ne zaradi običaja, iz globoke želje in medčloveške potrebe: resnično srečno, mirno, zdravo, zadovoljno in uspešno. Ne le za konec leta, za vse dni naše posamične in skupne prihodnosti. Gustav Guzej NASI OBRAZI - NASI OBRAZI - NASI OBRAZI - "Naj" Portorožanka Nada Pukšič o svojem delu in Portorožu "Da bi bil "pravljični" kraj bolj prijazen" Še vedno presenečena nad priznanjem Portorožanov za "naj" Porto rožanko, nam je Nada Pukšič priznala, da je nerada v ospredju, na očeh javnosti. "Rada delam, celo veliko delam, vesela sem uspehov, če so pravi. Portorožane imam rada, ker so dobri ljudje. Ta uspeh, to priznanje je tudi zasluga mojih sodelavcev, saj se brez dobrih sodelavcev ne da dobro delati", je poudarila Nada Pukšič, skromna ženica v bogati jeseni življenja. Le kdo je ne pozna? Mlajši s prireditev, kjer sodeluje kot aktivistka Rdečega križa, starejši iz raznih komisij, ki delujejo v krajevni skupnosti Portorož. "Naj" Portorožanka je sicer GoriČanka. V Portorož jo je leta 1949 zanesla ne ravno mila usoda, saj se je zaradi simpatij staršev z idejami komunizma morala iz stare Gorice izseliti vsa njena družina. "V tistih davnih letih je bil Portorož čudovit in čist. Domačini so bili sijajni, vedno pripravljeni pomagati. Prav zato sem takoj vzljubila tukajšnje ljudi", pripoveduje gospa Pukšičeva in dodaja: "Portorož je bil takrat zelo zelen, prijazen, tujci so ga radi obiskovali, zlasti stari Palace". Toda leta so minevala, Portorož je bil vedno bolj pozidan. In kaj meni o tem "naj" Portorožanka? Portorož se je spreminjal pred njenimi očmi in prav zato to težko razume. 'To mondeno mesto je bilo zame kot nekakšen pravljični kraj, vse te nove stavbe so se mi zdele prevelike. Menim, da bi se to dalo drugače urediti." Stiska ljudi je tudi njena stiska Zdaj že našo Goričanko so Portor-ožani radi sprejeli. Morda nam gospa Nada prav zato rada pomaga, zdaj tudi v okviru komisije za socialne probleme pri KS. "Sami moramo videti, kaj ljudi tare. Preponosni so, da bi sami prosili za pomoč. Sami jim jo moramo ponuditi, kolikor je v naši moči. Premalokrat opazimo stiske ljudi, ki trpijo. Najbolj me boli brezposelnost mladih. S tem so prizadete tudi njihove družine in otroci. Rada obiskujem tudi ostarele ljudi. Z njimi se vselej rada pogovorim, z veseljem se skupaj spominjamo preteklosti. Starejši so potrebni predvsem obiskov, družbe," kar veje iz nje tenak posluh za stiske sokrajanov, zlasti tistih, ki so osamljeni. Pravi, da je zlasti za starejše Portorožane premalo družabnega življenja. Včasih so za srečanja poskrbela kakšna društva, zdaj pa je "zabave" bolj malo. Recept Nade Pukšič za vitalno jesen življenja Dobro ohranjeno gospo, iz katere kar puhti vitalnost in volja do življenja, smo povprašali po njenem receptu, s katerim skrbi za svoje zdravje in dobro počutje. "Pazim kaj jem, ne večerjam, pijem veliko domačih čajev, sladkanih z medom. V teh drobnih rečeh zelo uživam. Zaradi zdravja vsak dan pešačim, najraje v naravi, tam, kjer ni avtomobilov. V Portorožu bi morali ob morju speljati sprehajalno pot. Pešci zaradi vse večjega števila avto mobilov nismo več varni," preide na sicer drugo temo in nadaljuje: "Rada bi ohranila moč. Poleg sprehodov se sproščam tudi v vrtu. Ko zaradi dežja ne morem na sprehode, veliko berem." ... Že prababica Nada Pukšič je optimistične narave, kako tudi ne bi bila, saj drugje ne bi mogla črpati vse te volje do življenja, vere v bližnje in tiste moči, s katero lahko pomaga drugim. Živi v veri, da se bodo stvari popravile. Ne pozabi pa povedati, da ie že prababica. 1 Na koncu našega pogovora je gospa Nada Pukšič Portoroža-nom zaželela srečno novo leto, ob tem pa se jim zahvaljuje za priznanje. Zahvaliti pa se želi tudi KS in svojim sodelavcem V letu 1993 bi želela, da bi se vsi skupaj še bolj razumeli, da bi še več družili - kar zelo pogreša - in da bi kaj naredili, da bi bilo vsem še boljše. Prepričana je namreč, da je prijazen le tisti kraj, kjer m težav, Iger so ljudje v službah, kjer krajani živijo v sožitju. Sij an Pretnar MI MED SEBOJ ШШ&^***10 čestitamo Druiini P1RNAT in Л iORO Toniju Kobalu z Belokriške ceste tole: Saj sd v najlepših letih, petdestetih zrelih letih, iprižel komaj « na pol poti, drugih petdeset te že lovi. *** Ob zaokroženem življenjskem jubileju prisrčno čestitajo Jožetu KovaČiČu z Belokriške ceste 48, dolgoletnemu funkcionarju krajevne skupnosti portoroški prijatelji. *** V&m/ шЈ^^ Aüv&vteixiI/JAj+L ЛГ^ЗЗМ/, њс&цЈел/ Lep jubilej praznuje Gani Sajdinovski s Stare ceste. Prisrčne čestitke prijatelji in znanci *** Za 70.rojstni dan vse najboljše Miranu Plevniku s Šentjan, podpredsedniku skupščine krajevne skupnosti in sodelavcu "Portorožana" *** Vsem članom Društva invalidov občine Piran želim srečno in zdravo 1993. leto. predsednica za rekreacijoin šport Veronika Fuks *** Dovolite, da se vam zahvalim za časopis "Portorožan", katerega mi redno pošiljate. Časopis je zelo zanimiv, veselim se vsake nove številke. Tudi vam v uredništvu srečno 1993!" Veronika Fuks Zahvaljujemo se vam za vzpodbudne besede in voščila, ki vam jih z veseljem vračamo uredništvo *** Vsem, ki se trudite pri "Portorožanu", se zahvaljujem in vam čestitam ob skorajšnji drugi obletnici izhajanja vaša bralka Jolanda KOS *** Nadi Pukšič z Vesne, naši dragoceni sodelavki, saj redno raznaša "Portorožana", neutrudni aktivistki krajevne skupnosti, Rdečega križa,., in še česa,iskreno čestitamo, ob izboruza Portorožanko '92 uredništvo *** Renati Oražem s Stare ceste iskrene čestitke ob razglasitvi za športnico leta Leto je že naokoli in je že staro. Naj živi novo - 1993, leto! Vsem našim bralkam in bralcem želimo, da bi jim novo leto namenilo veliko uspehov, "cekinov", ljubezni in sreče - predvsem »a zdravja. Enako želimo tudi našim neutrudnim sodelavcem in se jim za ves trud iz srca zahvaljujemo. Uredništvo L.juvzwlfS Brez njih "Portorožan" ne bi bil to, kar jel INVENTURA - INVENTURA - INVENTURA - INVENTURA - INVENTURA - INVENTURA - INVENTU Ob koncu koledarskega leta človek nehote razmišlja o bližnjem in dalnjem preteklem obdobju. Kot član Sveta in skupščine krajevne skupnosti Portorož pa £e posebej delam nekakšno inventuro, kaj je bilo v tej skupnosti v preteklem letu narejeno. Pa vidim, da je bilo narejenega bore malo - vsaj z našo pomočjo. Poglejmo! Na štiripasovnici ob obali so delavci Elektro Koper zamenjali navadne žarnice z novimi živosrebrnimi, ki dajejo lepšo svetlobo - pa še prihra nili bodo nekaj. Prav tako so na Sentjanah obnovili električno napeljavo in postavili 10 cestnik svetilk. Tu nimamo krajani nobenih zaslug samo tečnarili smo! Asfaltirana je dovozna cesta na spodnje dele Šentjan iz Koprske ceste. Tudi tu nimamo nobenih zaslug, ker so prizadeti krajani sami zavihali rokave in poprijeli za delo, precej je pa primaknila tudi občina Piran. Obnovljeno je bilo sakralno znamenje "Beli križ". Priznati moramo, da okusno in izvirno, saj je ponovno - vendar v moderni obliki - obnovljeno vse, kar je bilo v začetku: križ, ciprese in voda. Vse po zaslugi g.župnika. Seveda so si nekateri po lepi slovenski navadi ob tem brusili jezike - najbrž tisti, ki 47 let za obnovo tega spomenika ni jezika niti stegnil - kaj šele da bi z njim mignil! Na plaži so pridobili nekaj novih ležalnikov po zaslugi "Okolja"! To bi bilo skoraj vse! Vendar je še nekaj posebnosti, ki jih kaže omeniti. Na čistilno napravo pred hotelskim kompleksom Bernardin, je bila končno priključena kanalizacija iz Pirana. Kot da v samem Portorožu nimamo dovolj dr...! Sedaj ta čistilna naprava - v nasprotju z odborniki občinske skupščine - lepo složno in enotno iz vseh krajevnih skupnosti s smradom "odišavlja", posebno poleti, največji in najlepši hotelski kompleks v Portorožu. Deluje tudi -vkljub finančni, pravni in ekološki neurejenosti (vsaj po informacijah, ki sem jih zasledil) - črpališče iz Fiese preko grebena pod anteno. Iz črpališča - posebno ob nizkem pritisku in poleti - kar močno smrdi. KS Portorož je na zahtevo krajanov in policije "podrla" cel grad - "Kaštel", na mesto njega pa ni domislila nič! Piranska občina pa je obnovila Tartinijev trg in to zelo lepo, funkcionalno in okusno! Ob tem razmišljam, da ima piranska občina v bistvu tri pomembne arhitektonsko in funkcionalno dovršene objekte: bernardinski hotelski kompleks, cerkev v Portorožu in Tartinijev trg, kjer (razen s pripombami) niso sodelovali lokalni arhitekti (vsaj po časopisnih informacijah sodeč). Ljudski pregovori v portoroškem vsakdanu KS Portorož je bolj ali manj uspešno uspela preprečiti nekaj posegov v okolje: v mogočne stavbe skladišč soli do bernardinskih vrat z garažno hišo, ureditev parka Rastelli, preglasno ozvočenje na hotelskih terasah, parkiranje avtomobilov na zelenicah in avtobusnih postajališčih - vendar vse po starem arabskem razmišljanju: "Psi lajajo, a karavana gre dalje." Zasluge ima tudi pri ukinitvi Portoroške noči, vendar namesto nje nismo znali turistu česa boljšega ponuditi. Ob starih pregovorih in ljudskih rekih se človeku porajajo nekateri pomisleki: N.pr. pregovor: "Kjer se prepirata dva - tretji dobiček ima". Kako bo namreč z ulovom cipljev v portoroškem zalivu? Bodo lovili naši ribiči - ali naši ljubi sosedje? Tzetji: "ribe bodo pa odplavale." Včasih - v stari gnili Jugoslaviji - je kakšen kmet pri kvartanju izgubil edino kravo, ki jo je moral potem promptno predati novemu lastniku. Močno sumim, da to v naših igralnicah vedo in ker tu ni več krav, domačim v igralnicah niso zaželjeni! Pred 60. leti me je moj stari oče učil: "Dragi moj vnuk - nikoli te ne sme biti sram poprijeti za vsako delo - sram naj te bo samo krasti in r... kazati." Danes, če prvo delaš in drugih dveh stvari ne -nisi sodoben člandružbel Tudi pregovor: "Kdor pije - naj plača" še drži! Veliki vodni rezervoar nad Valeto je še vedno prazen! Ker nihče ne plača - tudi ne pijemo! Sedaj pa še nekaj o naši "stari dami" iz Portoroža - to je stari Hotel Palace. Še v začetku tega stoletja je bilo tu polno: članov cesarske družine, grofov, kontijev itd - danes pa še Marjan Kralj (vodja radijske oddaje "V nedeljo zvečer") ne pride več! Res še drži ljudski pregovor: "Ena mati lahko vzredi 10 otrok - 10 otrok pa ne more vzdrževati ene matere." Hotel, ki je dolga desetletja dirigiral utrip Portoroža in njegovega turizma, mondenosti, blišča, elegance, kulture itd. - propada. Zadnjič je v "Portorožanu" g.Boris Bekeš (kar je povzel tudi Boris Šuligoj v "Delu") predlagal, da bi krajani sami, skupaj z ostalimi hoteli in občino z delnicami, posojili itd. ponovno uredili ta stari hotel - ta simbol portoroškega turizma. Podprimo ta predlog! Kdo bo poljubil to "spečo Sneguljčico" in jo zbudil iz morečega spanja? Smatram, da živijo še mladi romantični realisti, ki so sposobni pomladiti to staro damo, da bo ob šumenju morja, ob nežni glasbi in penečemu šampanjcu zaplesala v novo obdobje! Pa srečno Novo leto, mir in zdravje! Miran Plevnik H vesele božične praznike Krajanom Portoroža prisrčno želimo HOTELI PALACE leto 1993 kff JI Vesel Božič in srečno Novo leto 1993 želi vsem krajanom Okolje NOVOLETNA ANKETA - NOVOLETNA ANKETA - Nadaljevanje s 1. strani sta Belokriška cesta in spodnji del Sončne poti. Nujno potrebna bi bila tudi ureditev vseh sprehajalnih poti, ki jih pogrešajo predvsem turisti, pa tudi domačini. Marija Škvor s Sončne poti, upokojenka, 57 let: - Da bi se sprejel zazidalni načrt Beli križ-Bernardin, o katerem že dolgo razpravljajo. Na Belem križu bi bilo nujno urediti igrišče za otroke, kjer bi se lahko zbirali in igrali vsi. Metod Polajnar s Sončne poti, 73 let: - Da bi se obnovila patronažna služba za ostarele v Portorožu, ki bi stalno delovala, tako kot je bilo to organizirano pred leti. Angelca Buležan z Letoviške cest, upokojenka: - Spremembe so dan na dan, stabilnosti pa ni. Ne da bi bilo težko shajati s spremembami, ampak kljub temu ni videti, da bo boljše. Nekaj bi se le moralo spremeniti. Zato smo tudi volili. Govori se o številnih podražitvah. To je hudo. Cene in davki bi morali biti usklajeni s plačami in penzijami, če ne, kako bomo živeli? Za 1993 v Portorožu? Marsikaj bi se morali še zmeniti. Lepo je, da je tunel osvetljen, sedaj pa je v njem toliko umazanije, da "ti je slabo" skozi hoditi. Tudi drugače je v Portorožu precej razmetano. Prav razmetano, ne le umazano! Za leto 1993 želim, da bi uredili center mesta ob hotelih "Helios" in "Orion". Hilda Casar s Strme poti, upokojenka: - Za leto 1993 si želim zdravja - sebi in vsem Portorožanom. Drugače pa urejeno mesto, prijaznost - večje "penzije" in mir po celem svetu. Miran Marušič s Fizin, upokojeni magister dipl. agronom: - "Zdi se mi, da je bilo leto 1992 zelo kratko. "Čepeli" smo pred televizijskimi sprejemniki in gledali, kaj se je zgodilo oziroma kaj naj bi se zgodilo. Nikoli nisem želel te meje (meje med Slovenijo in Hrvaško op.ur.). Želel bi, da ne bi bila potrebna, da bi na tej in na oni strani meje živeli v miru. V letu 1993 naj bi uspeli vzdrževati Portorož, da bi postal privlačen tudi za naše bolj oddaljene prijatelje in turiste. Turizem nam naj ne bi bil v nadlego, ampak da bi nam moral prinašati tudi koristi. Pa ne le materialnih! Zlatan Ravbar, z Lepe ceste, diplomirani strojni inženir, 58 let: - "Menim, da Portorožu leto 1992 ni prineslo slovesa turističnega kraja, ki smo ga bili vajeni. Klientela se po vojni še ni vrnila. Dvomim, da bo to storila v nekaj prihodnjih letih. Tisti, ki se ukvarjajo s turizmom, zlasti s promocijo, so zatajili, vključno z našo državo. Leto 1992 je prineslo razočaranje in streznitev, da se časi dobre turistične bere še ne bodo tako kmalu vrnili. Želel bi, da bi se v letu 1993 stvari normalizirale, da bi Portorož turistično zaživel, a ne v smislu množičnega turizma, pač pa z eksklu zivnim turizmom višjega razreda. Turizem bi moral prinesti več zadovoljstva obema stranema, tudi Portorožanom." Silva Ceglar, s ceste Obala, specialni pedagog, 45 let: - Najbolj me je motilo, da je prostor nekdanjega "Kaštela" ostal neizkoriščen, oziroma namenjen naj bi bil parkiranju, kar je prav tako nesmiselno. Namesto tega bi morali tam urediti nekaj, kar bi privabilo ljudi. Ker v Portorožu pogrešam rekreacijski center, bi bilo prav, če bi okoli Portoroža zgradili trim stezo ali kaj podobnega (primeren prostor bi bil lahko na primer na Formi vivi). Darja DujmoviČ, sicer iz Lucije, administratorka, 40 let: - "To leto se mi je zdelo v Portorožu kar živahno. Všeč mi je bilo, da je bil Portorož poln slovenskih družin, turistov ni bilo dosti. Prišli so pač tisti, ki so dobro seznanjeni z razmerami pri nas. Vsekakor manjka lokalov, ki bi bili odprti do pozne ure. Pa tudi še kakšna prijetna slaščičarna ne bi bila odveč. Vesela bi bila trgovin z domačo obrtjo. Center bi bilo najbolje zapreti, kar bi zmanjšalo hrup, pešci pa bi bili bolj zadovoljni. Anketirali so: Adriana Clobas, Snežna Rešek, Dragica Dapa, Majda Vlačič PORTOROŽ KOT KNJIGA Znani francoski semiolog Roland Barth je nekoč zapisal - da je mesto znak in ga kaže brati kot knjigo. Za Portorož - z vsemi njegovimi panoji in plakati - to zagotovo velja, kar je bilo v predvolilnem času Se bolj izrazito. Pa začnimo na vrhu Bernardina, kjer je stranka SDP oz. Združena lista na drogove obcestnih svetilk polepila svoje plakate in mimoidočemu s tem lahko prebudila različne asociacije - na primer da bo stranka državljanom kot svetloba v temi, ali pa da je električna infrastruktura v njenih rokah, po volitvah pa se bo pri volilcu "izkazala" s protiuslugo z višjimi cenami elektrike... Zgodba zase je zid pod restavracijo "Miranda", na katerega naletimo pri spuščanju po bernardinskem klancu in so si ga za svoje volilne plakate sposodile domala vse stranke. Morda je strankarske plakaterje privabil slasten vonj po škampih iz restavracije nad zidom ali pa zgolj boj za potencialne volilce med prebivalci hiše, ki je bila nekoč gluhonem-nica??! Očitno se je le Slovenska nacionalna stranka vnaprej odpovedala glasovom prebivalcev te hiše, ki so najbrž večinoma fiele pred kratkim dobili slovensko državljanstvo...! Naslednja skupina volilnih panojev in plakatov so stranke postavile pred restavracijo "Ljubljana" - kar je zgolj resnica teh volitev, da se glasovi seštevajo v Ljubljani in da fiele tam pridobijo pravo veljavo in moč. Nacionalne liste strank so pač v celoti razvrednotile regionalizem in pomembnost lokalnih skupnosti oz. občin. Če so kje občine izgubile prvo bitko s centralizmom, so jo prav ob zakonu o volitvah in ob strankarskem sestavljanju nacionalnih list. Neka stranka, ki se deklarira za regionalizem, je v nafii občini za predstavnika lokalnih interesov kandidirala celo Ljubljančana. Panoji na mini-tržnici, pred vhodom na osrednjo portoroško plažo, so nekako zgrešili svojega naslovnika. Pravi sogovornik je kajpak stari Hotel Palace, ki pa je poleg tega, da je star, fie neurejen in zapufičen. Panoje so gledali zgolj tisti, ki bodo lastninili stari Palace, čeprav jim pravzaprav niti niso bili namenjeni, saj imajo preskrbljeno prihodnost. "Kaštel" je zadnja centralna točka, Iger so se gomilili panoji. Tudi tukaj ni bilo najbolj jasno, komu so bili namenjeni. Prava osvežitev so bili reklamni rekviziti - (iglooji) Zelenih, ki so jih zadnji hip pripeljali s severnega tečaja. Eskimov sicer ni bilo videti, verjetno pa reklamni iglooji nakazujejo novo orientacijo portoroškega turizma. Lastniki trgovin in gostiln imajo tudi svoje favorite. Novi diskont "Renex" očitno simpatizira z desno-sredinskirm strankami, medtem ko se slaščičarji navdušujejo za liberalne demokrate in podjetnike... A to je že druga zgodba. Marko Zor man -ZAKAJ SO SI PROGRAMI STRANK TAKO PODOBNI? -ZATO, KER SMO IMELI PREJ ENOPARTIJSKO ENOUMJE, SEDAJ PA VEČPARTIJSKO ENOUMJE! »1ST D A« Vsem krajanom in našim gostom voščimo prijetne Božične praznike in srečno 1993. leto Akcija za 1993 - leto turizma VSEM LJUBITELJEM MESTA ROŽ Leto 1993 smo v republiki Sloveniji razglasili za leto turizma. To razen tistim, ki se profesionalno bavijo s to pomembno gospodarsko panogo, tudi vsem ostalim državljanom republike - in s tem tudi nam nalaga dodatne obveznosti. Predvsem to, kako naš kraj napraviti še prijaznejši, tako za nas same kot za tiste, ki tu preživijo le del svojega Življenja. Ideja, ki jo predlagam ni nova (vsaj v svetu ne), bi pa njena uresničitev lahko pripomogla k povrnitvi ugleda in leska, ki ga je Portorož nekdaj že imel in razgibala njegov turistični utrip. Predlagam ustanovitev "DRUŠTVA LJUBITELJEV PORTOROŽA". Ne gre za politično organizacijo, marveč za gibanje - združenje ljudi, ki imajo Portorož radi, pa naj gre za stalne naseljence, vikendaše, domače in tuje turiste ali občasne obiskovalce. Torej za vse, ki se radi vračajo v mesto cvetja. In kako bi tako društvo delovalo v praksi? Vsak, ki bi se odločil, da postane član društva, bi plačal letno članarino, dobil za to posebno izkaznico in imel naslednje ugodnosti: - 10 odstotni popust pri plačilu vstopnine za različne prireditve (zabavne, kulturne, spoštne), - 10 odstotni popust pri vsakokratnem obisku družbenih in zasebnih gostinskih lokalov, - 10 odstotni popust pri vožnjah s čolni in piknikih, - sodelovanje na družabnih srečanjih članov društva, izletih ter sodelovanju s podobnimi društvi v Sloveniji, - sodelovanje pri izvedbi raznih prireditev za starejše in otroke, - aktivno sodelovanje pri obravnavi perečih vprašanj urejanja Portoroža in okolice (preko poslanca, organov KS, turističnega društva in glasila "Portor-ožan"), - sodelovanje v akcijah za čisto in urejeno okolje ter za dobro počutje prebivalcev našega kraja. Td je le nekaj ugodnosti, ki bi jih člani imeli, seveda pa bi le-te sčasoma fiirilii glede na število včlanjenih. Vse aktivnosti v zvezi s pričetkom delovanja društva ter razgovore z zunanjimi člani bi opravil iniciativni odbor, ki bi mu kot častni predsednik predsedoval tisti Portorožan, ki bo v tekočem letu izbran za Portorožana leta. Društvo bi se financiralo iz zbrane članarine, ki bi se pod nadzorom posebej izvoljenega nadzornega odbora trošila za materialne in druge stroške, razne nagrade, organizacijo srečanj, izlete. O številu članov, novih zunanjih članih in drugih obvestilih bi poročalo glasilo "Portorožan". Otroci in upokojenci ne bi plačevali članarine, za ostale člane pa bi poskušali doseči, da bi članarino upoštevali v prijavi dohodnine kot davčne olajšave. Toliko za sedaj. Upam, da vas je ideja vsaj malo zainteresirala, čeprav je že sedaj jasno, da bi organizacija in delovanje takega društva zahtevalo mnogo dela in odrekanja. A bi se bilo vredno potruditi, saj bi realizacija takega projekta prav gotovo veliko prispevala k turistični promociji našega kraja na obali in tudi širše. Na koncu samo še to. Verjetno se mnogi sprašujete kdo bo dajal popuste - predvsem med gostinci. Prepričan sem, da bi si kot zunanji člani (ti ne bi plačevali članarine) v društvu Ljubiteljev Portoroža naredili večjo reklamo in si pridobili večjo naklonjenost grostov kot s tiskanjem raznih letakov in plakatov. Pa še manj papirja bi ležalo po Portorožu. To pa tudi nekaj pomeni, mar ne? VBeznik Toči c "POSTAJA x'.:xXv::': ' > / VxYr-vvv; Borut vdee. „бол.и.ссГ _>_HQJjg U_____ voščijo vsem bralcem Portorožana vesele Božične praznike in veliko sreče v novem letu fflaedtr&ć Vsem poslovnim strankam, občankam in občanom želimo vesele Božične praznike ter zdravo in uspešno Novo leto 1993 TA MAESTRAL z Belega križa ЖСО^ vam želi veselo praznovanje Božiča in zdravo, uspešno, srečno leto 1993 moška oblačila SEČA 194/a — TEL.: 066/70-620 66320 PORTOROŽ Mercator-Degro tigovako - gootnafco podjetje. do o, Portarot dido oommfcUto, e.r.1, f Ob iztekajočem letu 1992 se iskreno zahvaljujemo vsem kupcem, želimo vam prijetne božične praznike ter zdravja, sreče in obilo poslovnih uspehov v novem letu 1993 Portorož, (066) 73-Б38 Vam kliče vesele praznike in srečno '93. Auguri! Nasvidenje! Arrivedercil S SREDNJE POMORSKE SOLE Slab povprečen učni uspeh in veliko izostajanja od pouka Ob letošnjem prvem konferenčnem obračunu smo ugotovili, da so rezultati dela na šoli podobni stanju prejšnjih let. Ob relativno slabem povprečnem učnem uspehu dijakov (32,2%) se pojavlja kar nekaj spremljajočih težav, ki jih je mogoče šteti tudi kot vzroke za neuspeh, zato jih šola izpostavlja in poskuša ublažiti. Najbolj opazno je Izostajanje dijakov od pouka. Da bi odpravili čimveč vzrokov za takšne motnje pouka, se šola povezuje v različne smeri: k sodelovanju je povabila zdravstvene delavce piranske občine (dr.Natalijo Cermelj - šolsko zdravnico, dr. Olgico Ž vab -šolsko zobozdravnico ter višjo med.sestro Milico Maslo, ki na naši šoli že nekaj let v okviru zdravstvene vzgoje dijake seznanja z raznimi oblikami zasvojenosti, spolno vzgojo, prehrano ipd.) Na učiteljski konferenci je sodeloval tudi ravnatelj dijaškega doma, ki je pripravljen sodelovati zlasti z razredniki svojih gojencev. V višjih letnikih je zelo pogost vzrok izostajanja opravljanje vozniškega izpita, zato šola sprejema ponudbo avto šole "Zeleni val", ki bi obveznosti iz programa prilagodila delu šole, tako da dijakom ne bi bilo potrebno opuščati pouka zaradi zdravniških pregledov, voženj, ipd. Zavedamo pa se, da je najhujši problem izogibanje pouka zaradi nemotiviranosti in preobsežnosti programov. V ta namen bo šolska svetovalna služba izvedla anketo, na podlagi katere bo preučila pojav in pripravila ustrezne ukrepe. M Stegel POHORMA IM PftOtfCTNA SoU 1 ~ J NI ZA VERJET, NA POMORSKO PROMETNI ŠOU SO UVEDLI ODDELEK ZA AVTO ŠOLOl NAŠE SOŽALJE Smrt je zadnje tedne neizprosno posegla v vrste naših krajanov. Na piranskem pokopališču so se številni znanci in prijatelji ter nekdanji učenci poslovili od dolga leta vsestransko dejavne ERNE ČESNIK s Senčne poti. *** Po hudi bolezni je zaključila svojo življenjsko pot vrsto desetletij v portoroškem javnem življenju aktivna PÄVLÄ KRNEL s Prečne ulice 7. *** Na volilni dan je iznenada umrl MÄRIN ALINOVIČ s Stare ceste 6. *** V Ljubljani so pokopali skoraj petdeset let v Portorožu stanu-jočega MILOŠA SOTLARJÄ z Obale 7. Vsem svojcem naše iskreno sožalje! Sožalju se pridružuje tudi kolektiv trgovine Minicoop *** Ob smrti MARIJE VELJAK z Lepe ceste se zahvaljujemo vsem iz soseske, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Svojcem Mariie Veljak iskreno sožalje! Krajevna skupnost in uredništvo *** Nenadoma je umri naš krajan JANEZ KORENCAN z Letoviške poti, Njegovim svojcem iskreno sožaljel VOLITVE Bolj veselo pa je le bilo, kadar so se Goričani pripravljali na praznovanje svetega Andreja, si je brezglasno rekel. Takrat so bili vsi zidovi, kioski, kandelabri in še in še oblepljeni s podobami klovnov v nastopajoči opremi, raznovrstnih eksotičnih živali, dolgonogih cirkuških akro-batk, da dlje ne naštevam. Seveda je bilo zanj to bolj veselo tudi zato, ker je bil takrat nad petdeset let mlajši. Na dan "V" se je razmeroma zgodaj podal na volišče, da bi čimprej opravil svojo domovinsko dolžnost. Šel je še enkrat, pa še tretjič in vsakokrat se je vrsta pohlevno čakajočih volilcev vlekla od vrat volišča do ceste. Mar nas je toliko Portorožanov, se je na tiho vprašal? Priključil se je povorki in se poglobil v prav takšno resnobnost, kakršna je bila opazna z obrazov pretežne večine čakajočih. Tako se je v to poglobil, da je moral kar dvakrat pogledati svojo mlado brhko sosedo Nicoletto, ki je stala za njim, da jo je prepoznal. Skoraj nihče ni tam zinil nobene, le Eanči in Karlo sta si vmes skoraj šepetaje izmenjala nekaj besed. Mar ni to podobno, mu je širulo skozi možgane, tistemu, ko me je mati peljala na "božjo pot" s "svetim štengam" v Mirnu pri Gorici? Prav tako počasi in pobožno so se tam pomikali romarji po "svetih štengah" kot tukaj pred voliščem sedeža portoroške Krajevne skupnosti. Le molil ni tukaj nihče, tam pa malodane vsi. Kot nekoč v vrsti pred spovednico, ko je premišljeval, če naj spovedniku pove vse grehe po resnici, kaj naj mu zamolči in v čem naj se mu zlaže, se mu je zdelo. Tako, dokler se mu niso odprla vrata na volišče. Prodorne oči postavne črnolaske Gianne, ki tudi svojih blestečih zob ni skrivala, so mu dale vedeti, da je tam vse kaj drugega kot praznovanje svetega Andreja v Gorici. Tista za njim, čeprav v belem od glave do pete, ni bila ne zdravnica, še manj pa arhangel Gabrijel, ki je prišel Mariji oznanit njeno nosečnost, pač pa gospa Marija, ki je vsakemu volilcu pokazala, kam naj se gre na volišču skrit, da bo v miru, neopazno zaokrožil ime tiste-tistega, ki mu je najbolj všeč. Volitve so pa vendarle koristne, je sam zase zamomljal, medtem ko je srkal špricer v bližnjem bifeju. Kdo ve kdaj bi se brez njih tako neposredno srečal s svojima najbližjima sosedama, mlado Nicoletto kot volilko in njeno materjo Gianno kot funkcionarko na volišču? Mirko Kos Vsem občanom občine Piran vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1993 Skupščina občine Piran predsednik Franko Fičur Izvršni svet SO Piran predsednik Andrej Grahor A tutti i cittadini del comune di Pirano auguriamo buone feste di Natale e felice Anno nuovo 1993 Assemblea del comune di Pirano presidente Franko Fičur Consiglio esecutivo dell' AC di Pirano presidente Andrej Grahor FOTO COLOR LABORATORIJ Obala 43 POROROZ Živa POTROŠNIŠKA TRIBUNA Kam na Silvestrovo: v "life" ali v copate? V tokratni potrošniški tribuni smo pri naših hotelirjih in gostincih povprašali, kakšno zabavo oziroma postrežbo nam za silvestrovo pripravljajo v Portorožu in seveda - po kakšnih cenah. - V Hotelih "Riviera" so nam povedali, da bodo ob božično novoletnih praznikih odprli oba hotela: "Riviero" in "Slovenijo". Polpenzion za eno osebo bo goste stal od 50 do 55 DEM na dan. Novo leto lahko pričakate v restavraciji "Riviere" ali hotela "Slovenija", za kar boste odšteli po 120 DEM na osebo. Za to ceno nudijo v obeh restavracijah letni koktejl, kraški narezek, krepko juho, rižoto z morskimi sadeži, silvestrski krožnik, puranov zrezek, svinjski hrbet v mrežici, prilogo (solata, krompir), sadno kupo, kavo, telečjo obaro (po kavici - okoli enih). Goste bo v "Rivieri" zabaval ansambel "Dober dan", "Old star band" pa v "Sloveniji". V znesek 120 mark pa ni všteta pijača. Za ceno penečih vin, ki jih ob novoletnih praznovanjih največ popijemo, tudi nismo izvedeli - saj še niso sprejeli novega cenika. - V Hotelih "Palace" pričakujejo za praznike okoli 900 gostov (90% Italijanov, ostalo Avstrijcev in domačih gostov), zato bodo zakurili v vseh sobicah, tudi tistih v depan-dansah. Za polpenzion bo moral njihov gost odšteti od 42 do 61 mark (seveda v tolarski protivrednosti). Silvestrsko zabavo vam ponujajo v svojih restavracijah "Ljubljana" in "Grand Hotel Palace" za 120 mark. V restavraciji "Ljubljana" vam bodo postregli z aperitivom, šunkinimi zvitki, govejo juho, rižoto z morskimi sadeži, morskim listom po mlinarsko, biftekom v zelenem popru, prilogo, sladico (šarlota), kavico, krožnikom sira in -ansamblom "Jolly". V restavraciji "GH Hotela Palace" bo za isto ceno koktejl, kraški pršut, ovčji sir, krepka juha "royal", rezanci z morskimi sadeži, goveji file s škampi, zelenjavna obloga, solata, novoletna torta, sadje, kava, njoki z divjačino, za glasbo in zabavo bo skrbel "Aktiva band" z animatorko. Za pijačo boste morali posebej seči v žep! (Prišepnimo vam še nekaj cen, da boste vedeli, koliko "smete" biti žejni: buteljčno vino 1.000 SIT, steklenica srebrne penine 1.700 SIT, zlate penine 2.200 SIT, Don Perignon pa 12.000 SIT). Domačine, ki bodo novoletno večerjo pripravili doma pa od 21.00 ure dalje vabijo v disco "Tivoli" z ever green glasbo ansambla "Putokazi" z Reke. Tisti, ki bodo hoteli v disko klubu (tudi) sedeti (250 mest) bodo plačali 1.000 tolarjev vstopnine, drugi pa 500 (od 100 do 150 mest). Rezervacije še sprejemajo. Še cene pijače: zlata penina bo 3.200 SIT, vsako mizo s štirimi gosti pa bodo "častili" s steklenico šampanjca. - V "Grand hotelu Metropol" je večina sob že oddanih pretežno tistim gostom, ki bodo novo leto preživeli ob /O splošna banka koper BANKA NA DOMU nova oblika poslovanja vam omogoča: - plačilo položnic - naročanje čekovnih blanketov - naročnanje pokojninskih odrezkov kar od doma. Kako? Dovolj je, da izpolnete naročilo, ki ga dobite v vseh poslovnih enotah SPLOŠNE BANKE KOPER in ga posredujete po pošti ali oddate na posebej označena mesta v matični poslovni enoti. /7 / y\/■"<> i-4 £,*,.«— danila,regali,presents Prodajna galerija j Norina želi Vesele praznike in srečno 1993. leto vsem bralcem ! Portorožana ШШТНСШП MŽ6NIMNO M BVWRNJC NSTWAQJ 66sso естслаг. we ■<*» o želi svojim poslovnim partnerjem in vsem občanom vesele praznike in uspešno novo leto 19 9 3 mrtenju francoskih in ameriških roulet v sosednjem Casi-noju. Cena sobe z zajtrkom je tukaj 156 DEM za tujce in 110 mark za domače goste (Sistem dvojnih tarif v drugih hotelih že ukinjajo). Odprli so tudi hotel "Lucija", kjer se cena sobe z zajtrkom giblje od 54 DEM za domačega do 77 DEM za tujega gosta. Za 150 DEM vas bodo v restavraciji hotela "Metropol" na Silvestrsko noč postregli z aperitivom, avokadom, z ribjo pašteto, juho, rižoto s škampi, brancinom s holandsko omako, limoninim sorbetom, s tournedos-om z zelenim poprom, prilogo, solato, novoletno sladico, sadno košarico, kavo, golaževo juho. Seveda bo tudi glasbeni bend. Silvestrska večerja v hotelu "Lucija" (brez pijače) bo sestavljena iz aperitiva, pikantnega narezka sveta Lucija, iuhe, morskega lista po milansko, krompirčka, govejega fileja a' la Hennk IV., priloge, novoletne sladice, z izbranimi siri, sadno košarico, kavico in novoletno "špagetato". grala bo domača skupina. Koliko pa vas bo stala potešitev novoletne žeje: peneče vino je 1.500 SIT, zlata penina 2.500, Don Perignon 13.000 SIT. Cot vsako leto bo praznovanje novega leta v restavraciji 'Marina", kjer bo igral domači ansambel Tom-Tom (bivši 3o-Go). Silvestrski menu stane tukaj 150 DEM, sprejmejo :a lahko okoli 150 gostov. Okušali boste lahko: aperitiv -retail, predjed "carpaccio", čebulno juho, rezance s artufi, ribji file z rižem, tournedos s prilogo, solato, sacher orto, ananas s sladoledom, na koncu boste popili kavo, po Dolnoči vas bo "spravljala k sebi" štajerska kisla juha ali nadžarski "bograč". Za pijačo boste odšteli še dodaten portorožan Štev./N0 12 " šop tolarjev. Cene silvestrskih večerij se v restavracijah portoroških hotelov gibljejo od 100 do 150 DEM na osebo, vse pa bodo bogate z najrazličnejšimi jedrni. Če se boste odločili novo leto pričakati v hotelski restavraciji, boste za dve praznični večerji in dve steklenici zlate penine odšteli ali napisali ček za 300 do 400 DEM kar znese v tolarjih od 18.000 do 24.000. Izdajamo pa vam še zanimivo in (cenejšo (!)) varianto silvestrske pojedine - sicer brez glasbe (pa kaj!) v nekaterih privatnih restavracijah. V piranski restavraciji "Delfin" bodo svojim gostom ponudili solato z morskimi sadeži, mešane školjke, rižoto s škampi, rezance z jastogom, 1/2 kg mešane bele ribe, škampe na žaru, škampe "cardinale", po polnoči pa še nekaj močnega - golaž ali kislo juhico. Cena njihovih silvestrskih jedi je 40.000 lir oz. 2.800 SIT na osebo (seveda brez pijače). Upamo, da se boste ob prebiranju imen vseh slastnih dobrot, ki jih pripravljajo za Silvestrovo v restavracijah -najprej obliznili, potem pogledali še cene in se nato odločili, ali boste zadnji večer v letu '92 peživeli doma v copatih pred televizijo ali pa boste globoko zajeli sapo in globoko posegli v žep, se "nobel" oblekli in se "vrgli" v vrvež novoletne noči! Mogoče smo vam vsaj malo pomagali pri tej odločitvi. Vsem, ki ste prebirali Potrošniško tribuno (in morda tudi kaj uporabnega našli) pa v letu '93 želim - lot se za to tribuno spodobi - zmerne in stabilne cene. David Božič december/dicembre 492 -DA DOBIJO LOKALI SLOVENSKA IMENA -MALO VEČ VISOKEGA TURIZMA, DA BO BOLJ VESELO, штшммшшшштшшт» -DA BO BOLJ MIRNO IN TIHO, , . ,,■ v '■'■■' ."i:--;.: J:.-: -DA BO PROMET TEKEL POD ZEMLJO, SO splošna banka koper kreditiranje občanov in obrtnikov Od ponedeljka 7.12.1992 dalje lahko vse kreditne posle opravite še v naslednjih bančnih enotah: Poslovna enota PIRAN, Tartinijev trg 12 Agencija Lucija, Ukmarjeva 2 Poslovna enota IZOLA, Drevored 1. maja 5 v času od 7.30 do 15.00 ure. KAKO SE PRIVATIZIRA PORTOROŽ? V sobotnem dnevniku "Delo" dne 21.novembra letos je Grand Hotel Metropol objavil razpis za prodajo delnic iz njegovega port-felja. Za nepoučene bralce povejmo, da je GH Metropol začel prodajati samega sebe. Ob objavljenem razpisu pa se zainteresiranemu bralcu skoraj nehote zastavi nekaj vprašanj: - Kako je sploh mogoče začeti s prodajanjem premoženja družbenega kapital v času, ko je bil že sprejet lastninski zakon, ni pa še bil objavljen v Uradnem listu republike Slovenije; - Zakaj se je razpisni komisiji tako mudilo, saj je bil razpisni rok izredno kratek (7 dni, dejansko pa le 5, saj nedelja - marsikje pa tudi sobota - ni delovni dan; v tako kratkem roku pa naj bi potencialni kupec Metropolovih delnic preučil bilanco podjetja, presodil ustreznost oz. pravilnost cenitve ovrednotenega premoženja, perspektivo in poslovno bodočnost podjetja ter njegov program razvoja... in se nato morebiti odločil za nakup kakšne delnice.) - da je razpis pomanjkljiv, je več kot očitno - zakaj je tudi nerazumljiv - pa je nerazumljivo; (Na eni strani govori razpis o delnicah, ki so nominirane v markah, na drugi strani pa o načinu prenosa po ceni 3.040 SIT. Ni pa jasno, za kakšen prenos pravzaprav gre.) - prav tako ni navedena vrednost celotne prodaje delanic... in komu gre kupnina od vsake prodane delnice; (Tako so na primer Madžari pred leti zahodnjakom prodali nekatera svoja podjetja, dokler niso ugotovili, da so jih dali zastonj, ker je pač kupnina ostala v podjetju.) Če skratka zaključimo: nekdo se je prav posebej potrudil sestaviti razpis brez vsakih osnovnih kriterijev, po katerih bi moral biti razpis finančno izčrpen, pravno in ekonomsko informativen, da s tem podjetje pridobi zaupanje, spoštovanje in nenazadnje vrednost, ki se kaže skozi ceno delnice. Ob prebiranju razpisa se kar vsiljuje misel, da so vse, ali večina delnic praktično že vnaprej prodane na podlagi informacij, ki so dostopne le tistim, ki so znotraj (ali v bližini) podjetja. Če se je to hotelo prikriti, je takšen razpis prav to razkril! Pred letom dni smo v "Portorožanu" že opozorili na novo porajajočo portoroško elito, v zgornjem primeru lahko vidimo njeno konkretno nastajanje. Problem je v tem, da vse to spominja na filme, ki govorijo o Ameriki v 30.1etih. Marko Z or m an i ARCHITECTS -DA SE V BLIŽINI ODPRE VISOKA ŠOLA, Nadaljevanje na 9. strani portorožan Štev./№ 12 Tartinijev trg 15, 66330 Piran Tel 066/75-594, 75-982 Fax 74-562 I KUPUJEMO večje stanovanje ali del individualne hiše z vrtom no področju Portoroža I ali Lucije, zozidljive parcele, manjše hiše z zemljiščem na celotnem področju Slovenske I obole, stanovanjo vseh velikosti v Portorožu, Luciji, Piranu, Izoli in Kopru. I VZAMEMO V NAJEM nekaj manjših in večjih stanovanj za obdobje enega ali I dveh let, poslovne prostore. Možno predpločilo v devizah. I PRODAJAMO IN MENJAMO vse vrste nepremičnin na področju sbvenskega I Pri mor ja. џ Za noše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo, sodne cenitve, vpise v zemljiško jf knjigo, delilne načrte, projekte za odaptocije, soglasja, izvedbo in nadzor nod inves-I tičijo. I URADNE URE: Vsak delavnik od 8.-15., sreda 8.-17. ure. I VSEM BRALCEM ŽEUMO VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 1993 <-DA BI IMELI PEŠ POT OB MORJU, ~DA BI SMETNJAKE VSTAVILI BOLJ DISKRETNO, ~DA BI ZAŠ ČITILI SKLADIŠČE SOU, \ .. - ■ ;. ■ v' ■ ■ : . , . ' ' . ■ ■ : . . ■ - -DA SE SKLADIŠČE SOU ZRUŠI, ШШРШ . Ш SE CESTA V ŠENTJANAH NEPREKOPLJEVEČ, Nadaljevanje na U. strani portorožan Štev./N0 12 KAJ ŽELIMO OTROKOM - BEGUNCEM KI OBISKUJEJO POUK V PIRANSKI ŠOLI ...da bi se pri nas dobro počutili. AJA .. .da bi imeli topla oblačila. JAN .. .da otroci ne bi umirali. ША ...da otrok ne bi ubijali. LUKA ...da bi bili zdravi. MAJA P. ...da v Bosni ne bi imeli vojne. MAJA B. Prvošolci iz osnovne Sole v Portorožu SEMTERTJA PO PORTOROŽU - SEMTERTJA PO Kdo in zakaj gradi brez dovoljenj? Poslanci (vsaj nekateri) v skupščini občine Piran tako rekoč od svoje izvolitve dalje ropotajo zaradi črnih gradenj v občini Piran, občinski odbori političnih strank vseh barv in usmeritev so s potekom (ne)reševanja te problematike prav tako nezadovoljni, zadovoljen ni najbrž niti urbanistični inšpektor, zadolžen za našo občino, ki sicer vestno izdaja odločbe o ustavitvi gradnje nedovoljenih objektov, pri odločbah pa se najbrž njegova dejanska moč začne in tudi konča; nezadovoljni so črnograditelji, ki take odločbe prejemajo (če zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi tega, ker se morajo pritožiti nanje), nezadovoljni smo povsem običajni ljudje, ki mislimo, da je država zato, da skrbi za spoštovanje pravnega reda, nezadovoljen je najbrž še kdo ... - na primer predstavnik stranke Zelenih, ki je bil v izvršni svet SO Piran sprejet prav zaradi tega, da se spoprime s "pošastjo" črnih gradenj. Te pa - kot da se okoli njih ne dogaja nič - se potihem a vztrajno množijo Od Bernardina... Urbanistični inšpektorat je (seveda zgolj na papirju) Vladmirju Poliču s Sončne poti ukazal zaustaviti gradnjo stanovanjske hiše na Bernardinu (zazidalni načrt za to območje je še v fazi sprejemanja). Investitor - ki mu zaradi lastništva ljubljanskega Kanala A pravijo tudi portoroški Berlusconi - je nameraval zgraditi stanovanjsko hišo zase na mestu, kjer je prej stal stanovanjsko gospodarski objekt, ki ga je dal zaradi dotrajanosti porušiti. Vendar si za gradnjo novega ni pridobil ustreznih dovoljenj na sončne Šentjane... Na Šentjanah sta prav tako brez dovoljenja zgradila pritlično gospodarsko poslopje Ana in Jože Baruca iz Lucije. Šentjane se očitno marsikateremu črnograditelju zdijo dovolj "skrite", da začne graditi brez ustreznega dovoljenja. Tako sta Milka in Zvonko Škrobar svoje trisobno stanovanje v Luciji zamenjala za pritlični objekt z visokim podstrešjem, ki ga je že prejšnji lastnik zgradil - na črno (česar pa nova lastnika baje nista vedela). Prejšnji lastnik - sicer iz Ljubljane - si je - tako kaže - pridobil dovoljenje zgolj za postavitev čebelnjaka. Pa saj poznate tisto "cegel na cegel..." in si je tako na Šentjanah zgradil kar bivalno stavbo. Do tega spoznanja je sicer prišla tedanja urbanistična inšpekcija že leta 1980, vendar ni ukrepala do Lepe ceste in... Na črno sta svojo pergolo (nadstrešek) postavila tudi Jože in Marjeta Horvat na Lepi cesti, na območju, kjer še niso bili sprejeti prostorski akti Poti pomorščakov... Tudi Lea in Luciano Damiani sta začela graditi plinski rezervoar za centralno kurjavo na območju Poti pomorščakov, za katero prav tako še niso bili sprejeti prostorski ureditveni pogoji. Zaradi tega - ne glede na to, da je plin za okolje manj škodljivo gorivo - si dovoljenja ne moreta pridobiti! na Beli križ. Svojo črno gradnjo sta na Belokriški cesti postavila tudi Sergio in Majda Vodopija. Ob njuni obstoječi stanovanjski hiši фасШа prizidek in hišo tudi nadzidujeta. Tudi za ta del belokriškega območja še ni prostorskih aktov. Najbrž si je zaman zastaviti retorično vprašanje - zakaj prostorskih aktov, ki so pravna osnova za kakršenkoli poseg v prostor (še) ni?! In najbrž lahko samo ugibamo, ali bi bilo potem črnih gradenj kaj manj...?! Kako otroci v mali šoli spoznavajo svoj kraj V zadnjem času vsak vrtec išče spremembe, da bi vsakemu otroku nudil boljše možnosti za osebni in zdrav duševno-telesni razvoj, za socialne stike, za komunikacijo, svobodno doživljanje in izražanje, za radovednost, samostojnost in zavedanje samega sebe. Ena izmed možnosti je načrtno vzgojno delo, usmerjeno k določenemu cilju. Temelji na aktivnosti vseh otrok, na sodelovanju med otroki, med njimi in vzgojiteljico, med otroki in starši in vzgojiteljico. Sodelujejo pa še drugi zunanji sodelavci. V mali šolo smo se letos dogovorili, da bomo spoznali naše mesto -Portorož, saj ga ne poznamo dovolj. i turizem -cvetje -parki -avtobusna postaja -letališče -marina -turistične agencije -hoteli -terme -avtokamp -športni objekti -Sole -policija -gasilci -splošna plovba -skladišča soli -banka -pošta -gustav guzej -zvest apollonio -jurecihlar -stojan batič -marko mihevc -viktor birsa -anika horvat -filatelisti -holtikultura -zaščita živali -pk biser -jadralni klub -kinološko d. -smučarsko d. -šahisti Naš projekt smo začeli z obiski na domovih otrok, kjer so nas starši ali stari starši z veseljem sprejeli, nam razkazali dom, nas pogostili. Spoznali smo tudi imena nekaterih ulic. Ogledali smo si našo najbližjo okolico: osnovno šolo, Center za korekcijo sluha in govora, dijaški dom. Ugotovili smo, da imamo tudi čudovit gozdiček, kjer smo se večkrat igrali jesenske igre in spoznali vse čare jeseni. Sprejeli so nas v Cvetju, nam ga razkazali ter nam pokazali, kako pripravljajo sadike za pomladansko urejanje parkov. Na sprehodih smo ugotovili, da je naš kraj turističen. Turisti prihajajo k nam z različnimi prevoznimi sredstvi, kar smo navezali na promet in prometno vzgojo. Obiskali smo Policijsko postajo in se pogovarjali s policaji, ogledali smo si avtobusno postajo in marino. Spoznavanje prometa smo končali z igro z vlogami "Mi v prometu". Ob vsem tem sproti nastaja maketa Portoroža, kamor otroci vrisujejo vse, kar spoznajo. Nosilka projekta:Janja Palakovič Vsem krajanom in sodelavcem želimo prijetne in vesele praznike, j Želimo vas obvestiti, da sta ___ restavraciji Taverna in Lucija odprti \ METROPOL HOTELI tudi v zimskem času. Dobra hrana i naših kuharskih mojstrov vam bo zagotovo popestrila zimske dni. ^llu PORTOROŽ d.d. Slovenija Hvala, ker ste bili letos z nami! Cvetjt/ / / j Nina Vitec „JhoXujoa. 'VX Jbttotoi' POVORKE DEDKA MRAZA V PIRANSKI OBČINI LETOS NE BO Bilo je tako rekoč še poletje, ko je KUD Karol Pahor Piran začel razmišljati o Božično novoletnih prireditvah, saj se je s svojim prvim dopisom glede financiranja teh prireditev na izvršni svet občinske skupščine obrnil že 9.septembra letos. Ker dolgo ni bilo nobenega odgovora, so čez natančno dva meseca izvršnemu svetu poslali predlog prireditev s prošnjo za finančna sredstva. Program so v društvu že zelo skrčili in ga omejili na pet predstav za otroke, ki bi potekale zgolj v portoroškem Avditoriju. Piranski izvršni svet je vlogo kulturno umetniškega društva 17.novembra končno obravnaval in odobril 82% potrebnih sredstev za izvedbo predlaganega programa - petih predstav. V KUD Karol Pahor so se izredno potrudili in - s pomočjo svojih strokovnih sodelavcev, s sodelovanjem Skupnosti Italijanov Piran, Športnega društva, KS Sveti Peter, poiskali pa so še dodatne sponzorje -USPELI pripraviti dokaj bogat program Božično novoletnih prireditev. Vendar kljub vsemu prizadevanju letos, v piranski občini osrednjega programa ter povorke Dedka Mraza - ne bo. V predbožičnem obdobju so si otroci iz vrtcev, nižjih razredov osnovnih šol in begunčki iz BiH predstave ogledali organizirano. Predstave odprtega tipa so se začele 19. decembra s premiero Zvezdice zaspanke v izvedbi otroške gledališke skupine v Avditoriju. Baletna, akrobatska skupina "Flip" in lutkarji KUD-a Karol Pahor so z decembrskim živ-žavom razveselili tudi otroke v Svetem Petru. V nftdpljo 27-rierfimbra lahko napovemo še REVIJO UMETNOSTNEGA Ш HITROSTNEGA KOTALKANJA TER HOKEJA NA KOTALKAH, ki bo ob 10.30 na elipsi Tartinijevega trga v Piranu in ob 14.00 uri na Trgu Prekomorskih brigad Portorož. Želimo vam srečno in varno po poteh novega leta Adriatic in pooblaščeni zastopnik "Agent" vp X .-V -DA SE STARA CIPRESA VRNE NA BEU KRIZ. ■11111 ...................................... -DA DELAVCI BERNARDINSKIH HOTELOV NE BI ZASEDALI PROSTORA GOSTOM Konec na zadnji strani. __ ÄVTOMOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN Autocamp Strunjan Zagotavlja v svojih storitvenih dejavnostih: - kvaliteto poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil B-kategorije, - servisne usluge na vozilih "Zastava" in "Volkswagen" - članstvo AMZ Slovenije, - kolesarske tečaje za učence osnovnih šol, - počitnikovanje v Avtocampu v Strunjanu s turističnimi uslugami. VSE TO PO ZMERNIH IN UGODNIH CENAH Za vse podrobnejše informacije kličite na telefon: 78-638 - recepcija. Kdaj so nežni portoroški prvošolčki? - Zjutraj sem najbolj nežna, ko zlezem v mamino posteljo. Anita - Kadar pride po dolgem času moj tata domov z ladje. Jana - Kadar mi kdo pomaga in kadar se mi smili moj brat. Dijana CVETKE z OBČINSKIH LOGOV V materialih za zadnjo sejo Izvršnega sveta smo zasledili nov "umotvor" občinske uprave, ko je ugotavljala neustreznost dosedanje deponije za shranjevanje zapuščenih, dotrajanih in nepravilno parkiranih vozil v industrijski coni v Luciji in našla "bri-ljatno" rešitev. Navajamo dobesedno: "Primerna lokacija bi bila v Fizinah pri Policijslri postaji, na zanemarjenem neurejenem delu zemljišča-neasfaltiranem. Primerna bi bila zaradi bližine (med Piranom in Portorožem), minimalno vloženih sredstev za primemo ureditev in bližine Policijske postaje. Urnik poslovanja bi bil le v času dokler ne bi vsi lastniki prevzeli pripeljanih nepravilno parkiranih vozil." Kaako naj odgovorimo na dolgoletne zahteve prebivalcev Fizin, naj na tem prostoru uredijo trgovino, kar je oblast dejansko pozabila! Pozabljajo tudi, da si želimo urejen kraj, ne pa dejavnosti, ki sodi v obrobje mesta. Lokacija je na enem od atraktivne jših mest v občini, ki si vsekakor zasluži boljšo dejavnost. Če je že nujno sem "odriniti" avtomobile, bi lahko to lokacijo uporabili za parkiranje avtomobilov gospodov študentov in profesorjev srednje in višje pomorske šole, ki sedaj parkirajo na dohodni cesti in ovirajo stanovalce, komunalce in intervencijska vozila. In navsezadnje: mar ni težko dostopna lokacija za lastnike nepravilno parkiranih avtomobilov najhujša kazen. Portorožane vabimo, da se odzovete na to novico s svojimi pripombami, ki jih lahko pošljete na Krajevno skupnost. Kakšen bo sklep Izvršnega sveta, vas bomo obvestili v naslednjem "Portorožanu". Sodelavec: SE IZPLAČA SODELOVATI V PORTOROŽANU"? Sambi: ZA VINJETO MI PLAČAJO 10% OD DOBIČKA {Op.ur.: cena "PORTORŽANA" je 0 SITJ ZDRAVILIŠČE STRUNJAN KRKA, Zdravilišče Strunjan želi vsem občankam in občanom občine Piran vesele Božične praznike in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 1993 J PORTOROŽANKA '92 - PORTOROŽANKA '92 - PORTOROŽANKA '92 -PORTOROŽANKA '92 - PORTO I je Nada Pukšič I Se še spominjate? V prejšnji številki smo se lotili svoje novoletne akcije - izbiranja najbolj popularnega Portorožana jf oz. Portorožanke v letu 1992. Objavili smo glasovnico in vas prosili za sodelovanje v tej akciji. Pričakovali smo pre-I cejšen odmev med našimi bralci, pa ni bilo ravno tako. Vendar lahko trdimo, da smo akcijo kljub temu uspešno izpelI jali. Skupina krajanov (oz. predvsem krajank) se je namreč dobesedno organizirala in glasovala za "svojo" I Portorožanko leta. Največ simpatij si je v letu 1992 med sokrajani pridobila Nada Pukšič z Vesne, ki s svojo vitalnostjo I prekaša marsikoga precej mlajšega od sebe. Na eni izmed glasovnic je neka bralka napisala, da je Nado Pukšič I izbrala zato, ker je najbolj požrtvovalna. I O Nadi Pukšič pa lahko preberete več v tej številki našega lista, v rubriki NAŠI OBRAZI. Nadi Pukšič iskrene I čestitke! I O nagradi I Ne^nismo pozabili na nagrado za vas, ki ste se potrudili sodelovati v naši akciji. Podjetje "DROGA" nam je prijazno I podarilo darilni paket svojih proizvodov. Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali srečno dobitnico paketa, ki je I MarijouUršič, Vesna 5, Portorož. I Izžrebana bralka lahko nagrado dvigne v tajništvu KS Portorož vsak delovnik med 8. in 12.uro. Nagrajeni bralki česti-i tamo. Vsem, ki ste sodelovali/e v akciji pa se zahvaljujemo! ::: i: AVDITORIJ Portorož - Portorose Bralcem in uredništvu "Portorožana" želimo v Novem letu vse najboljše, mirno in zdravo leto 1993. Vsem, ki radi zahajate na priredit Avditorija pa tudi iskrena hvala za zaupanje in dober obisk prireditev v Tartinijevem letu '92. V soboto, 26. decembra ob 20.30 vas prisrčno vabimo na BOŽIČNI KONCERT "NEW SWING QUÄRTETÄ" s triom, v sredo, 30. decembra ob 20.00 pa nam bo Dunaj v Portorožu pričaral WIENER OPERETTENORCHESTER. SREČNO! AVDITORIJ > (Ak/DtTDRl-3 2 -DA BI BILO ŠE VEČ KULTURNIH PRIREDITEV Nadaljevanje naslednje leto. "Dobra11 šala: Mala sestrica pravi svojemu precej starejšemu bratu: "Ali boš postavil krožnik, da ti Miklavž kaj prinese?" "Bom, bom - postavil bom kar precej krožnikov, da mi bo prinesel za vsako leto nazaj, ko k nam ni hodil...!" -OŠTJA, NI MI JASNO, ZAKAJ NE MARAJO MOJIH DARILI CESARJEVA NOVA OBLAČILA Zima in njeni večeri so kot nalašč za ustvarjanje pravljic. Ker smo tik pred novij letom, lahko pogledamo, kakšno ceno so slovenske oči prisodile oblačilo; turističnega cesarja - našega Portorožu. Bralci "Dela" so med glavno turističn sezono uvrstili Portorož precej nizko, tam okoli dvajsetega mesta. Nekoliko bo prizanesljivi so bili bralci "Ljubljanskega dnevnika", ki so Portorožu dode visoko četrto mesto. Tem bolj smo bili presenečeni ob prejemu obvestila Turi: tične zveze Slovenije, da nas je njihova komisija, po lanskem tretjem mesti uvrstila letos kar na drugo. In to potem, ko kar ni hotelo biti konec "suhih let" i se Portorož nikakor ni mogel prebiti med nagrajence. Saj ne rečem, da nam to priznanje ne laska. Vendar vzemimo to predvsem la vzpodbudo za še boljšo ureditev Portoroža. Občina oziroma njen Izvršni sv« mora malo bolj odvezati svoj mošnjiček in dati več cekinov tkalcem, ki urejaj Portorož. Predvsem pa naj pomisli, da Portorož ni samo Obala od Hotela Riviei do Metropola! Portorož je tudi zanemarjeni prostor okoli Jadralnega kluba, nei rejen in neizkoriščen prostor med Hotelom Palace, Splošno plovbo in Avdito: ijem z zanikrno avtobusno postajo, s samskimi sobami najnižje kategorije Heliosu in Orionu. Enako je v Virginiji, Iger je povrh okolica tako umazana, da j to že prispodoba balkanskega načina pojmovanja kulture bivanja. Portorož j tudi Belokriška cesta, sinonim počasnosti reševanj problemov v naši občin Malomarnosti je preveč, da bi naštel vse. Skratka, našemu cesarju lahko rečemo: "Pa saj nima ničesar na sebi". Je pa tue zadnji čas, da Portorožani sami poskrbimo za oblačila svojega cesarja! Miitja Janči CM0 . LETO. DEDEK №A\ ........ВМШ;.. ШШМШЉК JČ KRAM PROSTOVOLJNI PRISPEVKI Za to številko "PORTOROŽANA" so prispevali: Zoro Oražem s Stare ceste 1000 tolarjev, družina Čemažar s poti Pod anteno 2000 SIT, družina Medvešček s ceste Obala 1000 SIT, neznana gospa s Senčne poti 600 tolarjev, Silva Križnik z Mirnega kota 500 SIT, Albin MikluS s Prečne poti 500 SIT, Vjekoslav Ivani še vič,ing. str, Sončna pot 1000 tolarjev, Magdalena Erančeškin s Senčne poti 1000 SIT, Viktor Zagmajster prav tako s Senčne poti 1000 SIT, družina Pirnat z Letoviške poti 500 tolarjev, družina Kobal z Belokrišče ceste 500 SIT, Veronika Fuks s Senčne poti 1000 SIT, Dragica Šuligoj s Šentjan 1000 tolarjev, družina PrinCič s Koprske ceste 1000 SIT, Olga Lipušček z Ladjedelniške rebri 1000 SIT, družina Vegliach z Lepe ceste 2000 tolarjev, Marija Škvor s Sončne poti 500 SIT ter gospa z Letoviške poti, ki ne želi biti imenovana 2000 tolarjev. "Portorožan" se vsem zahvaljuje in se še priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS Portorož (I.nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS PORTOROŽ štev. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". vortorožan-£L Številka/num ero 12* december/dicemb« '92*letnik/aimo П Portorožan je vpisan v register časopisov pri Ministrstvu za informiranje pod registrsko številko 990. V časopisnem svetu so: Nataša Benčič-Jelačin, Branki Simono vič, Majda Vlačič, Alojz Umek, Gustav Guzej. UREDNIŠTVO časopisa krajanov Portoroža - REDAZIONE del giornale dei cittadini di Portorose: Gustav GUZE] (glavni in odgovorni urednik/ capo redattore e redattore responsabile), Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Sij an PRETNAR, Snežna RESEK, Irina STEGEL, Li via SIKUR-ZORMAN; oblikovanje naslovnice/copertina di: Teo TAVŽ EL J, dipl. arh.; tehnična ureditev/redazione tecnica: SKELETON CREW Piran; tisk/stampa: Birografika "BORI" Izola; naklada/tiratura: 1500. IZDAJATELJ/EDITORE: Krajevna skupnost Portorož/ Comunita' locale di Ibrtorose; naslov uredništva: Obala 16, Portorož, tel.: 73-046/ Lungomare 16, Portorose, tel.: 73-046. Cena enega izvoda/ prezzo di un esemplare: brezplačen/gra-tuito. V tej številki so sodelovali/In quests пшпег harmo collaborator David BOŽIČ, Janja PALAKOVIČ, Miran PLEVNIK, Adrijana CLOBAS, Dragica ĐAPA, Majda VLAČIČ, Snežna REŠEK, Marke ZORMAN, K. Beznik, otroci osnovne šol C.Kosmač, podružnica v Portorožu,* VINJETE: Sandro SAMBI.