Mirovna ponndba avstrijske vlade. -aai Nab zunanji minister Burian je zopet pozval prijatelje in nasurotnike, naj odpošljejo vla.de vojs jkujočih držav svoje zastopnike v fcako nevtralno (nepristransko) državo, da. se bodo zaupno in ncobivoz no pomenili, pod katerimi pogoji bi se lahko sklenil salr. Od vseh prejšnjih mirovnih ponudb se razlikuje sedanja v tem, da ne vsebuje nikakih jasnih pogojev. ampak samo pozivlja vlade prijateljskih in neprija teljskih držav, naj pošljejo svoje zastopnike, ki se ftodo poinenkovali o načelih, na katerih naj se zgradi svetovni mir. Ali bo imel ta poziv kak uspeh, poIcaže nam bližnja bodočnost, V poučenib krogih sodijo, da so sicer predpogoji za mir nekoliko boljši, kator so bili lanskega leta, da so pa vendar še velike razlike med načeli, ki jib zastopajo na eni strani Nemčija in Avstro-Ogrska ter na drugi strani \Vil son in sovražne države. Na ta nasprotja opozarja tudi sedanja Burianova poslanica, ki pravi, naj se predložijo predlaganemu mirovnemu posvetovanju jasni mirovni načrti, po icaterih bi so izvedla od obeh straneh postavljena načela, Kakor je znano, je VVilson v svojem govoru od dne 4. julija t. 1. ponovil med drugim tudi nače lo, da morajo postati vsi, tudi mali narodi prosti ter da jim mora biti dana prilika, da si svobodno urediiO svojo državo. Rekel je tudi, da se inora mir skleniti od naroda do naroda, ker lp tak mir more biti trajen. Tn v imenu Nemčije je izjavil nemšM podkanBler pl. Payer, da ne bodo vlade same sklepale sploSnega miru, ampak sporazumno s celokupnim ljud atvom. Mirovna ponudba avstrijske vlade je gotovo vzradostila vse. ki si želijo miru. Saj je krvava vojska zabtevala že itak dovolj žrtev. Kdor je še sedaj «a nadaljevanje vojske, je i>rava. hijena. In take l]udi najdemo ne samo pri naših sovražnikih, temvee tudi v naših krajih. Vsenemci so sprsjeli mirovno ponudbo naše vlade z zasmehom in ¦- ugovori. Le čitajte vspnemške liste. n. j)r. ,,Marburger Zeitmig" , »Grazer Tagblatt" itd. Vsenpmci so mnenjn, da ne ±aže sp pogajati in posvetovati s sovražniki o miru, iemveč, da je treba volsko nadalievati tako dolgo, da bo nemški me<3 zavladal nad celim svetom, na suliem In na morju. Niti nesreče nemške armade na frane.oBŠ&m bojišeu rne spametnjeio teh vojnih hujskaSev. 1 Pri takem razpoioženju v nemškem tabcru ni \ nobena čudo, 6e sovražniki odgorarjajo na našo mi - rovno roslanico. da se takn dolgo nocejo j.ogajati ue z Nemei;o, ne z njenirai zavezoricaini, dokler Nemčiia ne bo popolnoma poražena. Tako zveni iz govorov sOA^ražnih državnikov. Ker &e nemška Hindeaburgo- I va armada še vedno ¦umiKa pred fraucosko-angleško- ameriško premočjo, je sea. i res raalo upanja, da bi mirovni korak cesarja Karla irnel kaj nspeha. Naš zunanji minister grof Burian ]e po naro - čilu cesarja Karla |;oslal tudi |japeževemu ; oslaniku na Dunaju mirovno pismo, da isto izroči sv. Ofietu kot neodvisnemu poglavarju katoliške cerkve. Miro- vno pismo se glaari: nPo štirih letih nečuvene borbe in ogromnih žrtev še vedno ni konca vojne, ki opu - stoša Evropo. C. in kr. vlada, vselej prežeta auha spravljivosti, ki je bil izražen že v mirovnem pismu dne 12, decembra 19l(5,ie sklenila, se obrniti na vse vojskujo5e se države ter jib povabiti,- da se z zaup- ! no in neobvezno izmenjavo mnenj ugladijo potti za j mir, ki bi naj bil časten za vse. Ob> tej i;riliki se c. { in kr. vlada zelo hvaležno spominja v srce segajoče- S ga poziva sv. OSeta v lanskem letu na vse vojsku - ] joče se države z opominom, da se naj išče sporazum- Ijenje za življenje v bratski slogi, V gotovem pre:-ri- Čanju, da si sv. O5e želi -še tudi danes, da bi se tr- pečemu eloveštvu kmaln zopet vrnil blagoslov miru, trdno upamo, da bo dnbrobotno spremljal naš korak in ga podpiral s svojira velikim, od colega svetn rri- znanim uplivom. Prosim VaSo «ksc9lenco, da blago- j volite sv. Očetu izrofiiti priloženo besedilo mirovne - ga pisma."