Gospodarske stvari.
Poskušnja z vinsko trto.
Iz Borovnice. R.
V nobenem kraji na Kranjskem nisem na svojih sprehodih naletel na toliko divje vinske trte (Vitis Labrusca; Scop.) kakor tukaj v borovniški okolici. Vsi živi ploti, posebno grmovje v podnožji železnice med Pakim in Borovnico so povsod obilno prepreženi od nje in pa od divjega hmelja (Humulus Lupulus; L). Ko sem na jesen vsako leto še slišal čričati trtnega črička, ali kakor ga v metliški okolici imenujejo, slo-vička (Oecanthus pellucens; Scop.), večkrat se mi je misel budila: bi li ne rastla v tej prijetni okolici prava vinska trta (Vitis vinifera; L.), ako bi jo^ pridna roka zasadila in jej marljivo stregla. Obrežje hriba Planine bi jej bilo prav ugodno, ktero s&m ter tj<3 žle-basto je obrnjeno proti jugo-zapadu, lepo v zatišji pred mrzlo burjo in ogrevano od poldanskega solnca; zemlja je večidel laporasta, namešana z apnenim peščencem, tedaj prav priležna trti. Pred nekimi leti je pokojni g. Šrajter, takrat posestnik v Borovnici, obsadil lep kos zemlje na obrežji Planine z vinsko trto; a zločeste roke, podkupljene od nekega nevošljivca, ki že čez pet let v hladni zemlji gnjije, so neko noč celi mladi no-grad do korenine pokončale. Za povzdigo sadjereje ves vneti tukajšnji gospod župnik, ki z besedo in vse hvale vrednim zgledom neprenehoma budijo ljudi za vse koristno, so sami in še dva druga posestnika, na prav pripravnih mestih sopet nekoliko trtic zasadili za po-skušnjo; da bi je le pa kaka nevošljiva, hudobna roka sopet ne pokončala! Ako se trte ohranijo ter srečno dorastejo, se ve da bo treba čuvaja, kadar bo grozdje zorelo, ker nekteri „krščeni" tiči mnogo veliko prizadenejo dozorelemu in celo še zelenemu sadju. Al ko bodo ljudje videli lepe trte bogato obložene s& sladkim grozdjem, bodo gotovo sploh tukaj poprijemši se vino-reje kedaj veseli in zadovoljni pili še domačo kapljico, če tudi presladka ne bo. *)
*) Ali bi ne kazalo še bolje, poskusiti zasadbo hmelja?   Pre-vdarite! „Novieeu so o hmelji že obsirnise pisale.                  Vred.