List r rečaj XLVIX I I « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr Ljubljani 4. marčna 1891 / > - 0 I- Obseg: Hranjenje semena Kako obdelovati domače trte, da se jil odgovo Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dop ne loti trtna uš — Novičar. Razne reči. Vprašanja in Goi^podari^ke stvari. % Hranjenje semena. Dobro posušeni vretenci emrečjih ali drugih vrhov zelenjadno seme, ki je pa še kaljivo, je boljše, nego novo. Oprezni vrtnarji kupijo semena sploh uže eno 9 katerim se lubad omaji 1 f v dado se prav dobro pora biti, ako so dovolj močni « za držan:e semenu, kakor to kažeta podobi 1. in 2. Deblo se namreč odreže kakih 5 centimetrov pod in 20 do 25 centimetrov nad vejami vretenčevimi, in veje same 10 do 15 žico na na se okrajš jo centimetrov. stropu kake zračue shrambe Za obešeni taki etenci slu žijo za obešenje semenr^kih vrečic. Tukaj shranjeno seme ne dela nikakega na-potja, in miši ne morejo do njega. Za vsako seme pri skrbi posebno vrečico. Vsaki taki vrečici priveži tablico iz trdega popirja ali lesa, na kateri je zapisano ime vsaki vrečici naj bode seme le eno rastlinske vrste in v posebnih semenu. zavitkih posamezne vrste zaznamovane z imenom in letnikovo številko. Ob setvi vzemi vedno najstarejše leto poprej, narede najprvo majheno poskušnjo, in če se obnese, posejejo vse seme. Vsako zrno dobrega semena shrani za poznejšnji čas. Podoba Podoba So pa tudi ki semena, se veliko let izvrstno __v ohranijo v mešičkih ter ne izpadejo. Taki mešički se dobro posušeni povežejo v butarice, zaznamenovane z letno številko in imenom ter Se obesijo na gori popisane držaje. Dostikrat pošiljajo semenski trgovci s semenom vred navodila o rabi. Taka navodila se denejo semenu v zavoj da so vedno pri roki. n Oeconom". Kako obdelovati do mače trte 7 da se ne loti trtna uš.*) Predlansko leto me je povabil neki posestnik pri Zagrebu, da si ogledam dne 15. avgusta njegov vinograd, katerega je ubranil trtni uši. *) Ta članek smo prejeli od veSčega dolenjskega vinščaka s prošnjo, da ga prijavimo. seme, katero pa, poprej preskusi, če je dovolj kaljivo ravno se ne strinjamo z vsem, priobčili smo vender članek Ako spoznaš, da je slabo in nekaljivo, zavrzi je Staro škoditi ne more, če kedo zvrši te poskuse. 60 čim dotičnik oj ograd ubranil ni bilo 3.) trte namaži jesen z beležem od apna in povedano. Potrebno je bilo toraj to skrivnost razmišlj krv tem se naredi gladka lubad ki ni skrivališče Tati, kar sem tudi storil, in v nastopnem objavljam sad raznim mrčesom. svojega razmišljevanja. Ako se vsi vinogradniiii za to delo odločili ia Kako naj se torej ušem zabrani, da trt ne uničijo? y^g j^t tako ravnali, prepričan sem, da bi trtna uš iz- To se došeže na nastopni način: Vzemi svišča (sipe) ali katerega drugega prav finega peska ter primešaj na dva dela svišča en del zmletega navadnega žvepla (žvep-leni cvet je piedrag) in en del presejanega lesnega pe- ginila, ker s tem t Ijenje. jej onemogočili nadzemeljsko živ Posestnikom okuženih vinogradov podal bi rad so pela > ki pa ne sme biti izlužon (izkahan). Sedaj odgrebi ta le svet veščaka Kdor hoče svoj opusto zemljo okoli trte kakih 8 na globoko in ravno toliko na široko, osnaži trto in napolni nastalo jamico z gori navedeno zmesjo, katero dobro pritisni šeni vinograd zasaditi z ameriškimi trtami naj pomisl da 80 Američanke bolj izbirčlj glede tal, leg J pod trti. nebja i. t nego naše domače trte Zaradi teg boljše poprej ? predno hočemo narediti velik vinograd Svišč mora biti dober kremenski pesek brez pri da si priskrbimo od vsake vrste ameriških trt ki so temi rez mešane ilovice in apnenika, zato da se, kadar ga dež stanovitne zoper trtno uš, nekaj reznikov. zmoči, ne sprime ter ostane sipčen. Le sipčen pesek nij^i oocepi v vinogradu domače trte, in sicer v sklad zabrani uši priti ob trti doli do korenin ter čevelj globoko pod zemljo/Cepičem moraš seveda Dobro bi tudi bilo trto, predno se naspe okoli nje imena omisliti to pa J če jim . privežeš tablice od svin ta zmes moko. obdrgniti po odgrebenem delu s samo žvepleno čene pločevine, na kateri je zapisano ime. Vsako trto lahko požlahtniš z dvema cepičema Po dovršeni cepitvi šoli za Zakaj naj rabi poleg svišča tudi Göthe, docent za vinstvo na Dunajski visoki kmetijstvo, piše da v okolici Tržaški, Goriški, tridentski koder še sedaj trte zaradi plesnobe žvepljajo, še vedno ni trtne uši. Kakor kaže, je žveplo uši zoprno Hermann prispi zemlj okoli domače^ trte. Göthe trdi, da se v tej globočini Tistim tega cepiči prinaejo pa da ne uspevajo > ki uspevajo prijajo emlj lega in podnebj vinograda. Od teh potem vzemi reznike in z njimi Jaz s ve- posadi ves vinograd. Američanke pa sadi najmanj po biti žveplo v koscih, ker ima tako več arzenika meter narazen tujem ra v sebi nego žvepleni cvet, in je tudi cenejše pa naredi žveplo še bolj zoprno vsem mrčesoa^' ^ Ako zabranimo ušem do korenin, zmaga je naša, to seveda v vinogradu, o katerem smo prepričani, da ni ter jih pjtem počepi z Arzenik Američanke potrebujejo/mnogo in dobrega gnoja domačimi. Namesto • - » • svinčenih žnamienj na koje lanenega piši ime epenkaste (Pappendeckel), pa namoči v firneži iz ter jih posuši. Takß znamke trajaj tudi še trtne uši v njem. Zakaj? Trtnä uš pride na trojen način h koreninam. Uš se nahaja v vinogradu v raznih pod zemljo več let, in pisava ostane vidna « oblikah. Krilata uš od meseca avgusta do oktobra, ki zalega jajca na spodnje plati listja. Iz teh jajec izvale samci in samice se jeseni organov ter zaležej nimajo ne kril, ne ustnih starejše trtne dele jajca. Iz teh Razne v ■ reci. Kako pregnati krte iii poljske miši iz vrtuih jajec, katera imenujemo zimska jajca, izležej k ■ • • pomladi gred? Zveden vrtnar piše o tem takole: Vsako leto sicer nekrilate, a drugače dobro azvite ušiS ki zlezej 80 krti razrivali moje vrtne grede Ke SI pa krt po na korenine ter se tam kot prave trtne uši: hitro raz zimi in v zgodnji pomladi ne razriva svojih poti počre ml j ) množe. Po leti izlezejo nekatere uši iz ze se ter postanejo krilate. Drugo pot popisuje Göthe, ki pravi, da gredo uši pod zemljo od ene korenine na drugo. Tretjo pot tudi vinograd uže preleve pod površjem, ampak se preriva naravnost iz globi navzgor ni bilo mogoče ujeti ga. v kopec. Treba je torej misliti na drugačna sredstva. S petrolejem namočene popisuj ter trdi, da vse one uši ki so cunjice so pa uničile, izlezejo iz zemlje ter instinktivno potujejo, in zopet ob noči v drug še zdrav sicer po trtah zlezejo v zemljo. nograd, koder lualo^ ali skoro nič hasnile, karbolna kislina tako dolgo učinjala, dokler se ni na dežji iznebila svojih lastnosti. Slednjič sem si kupil v lekarnici za nekoliko novcev tako zvanega francoskega olja (oleum animale foetidum, to je črna, oljnata tekočina, katera Proti prvemu in drugemu načinu potovanja naper zelo r- zoperno diši) Ko sem z nekoliko kapljicami te jena ohrani. naša zmes, in iž njo se lahko vsak ograd tekočine namočeno canjico gatil v krtino pre o sem nadležnega škodlj m odkar to delo večkrat • Za večo varnost bilo 1.) Precej po trgatvi pa še to priporočati ponavljam so moj gredice pri miru, nepoškodova i obreži trte ter osnaži lubad 2.) Vse odpadke in odrezke ter listje požgi v vino po krtih in poljskih miših Za sanje potov po vrtih ni boljšega nego gradu na mestu da ž njimi pogonobiš kolikor mogoče premogov pepel, iu Bicer nepresejan > z vso žlindro, kar veliko zimskih jajec. je je v njem. Tega i: • > 1 ki ga je blizu tovaren 1Ü * i p t .« : ^ J m I 6? • i I / 1 Železnic vse po 1 natrese se 15 do 20 na debelo, kako jo rabiti ? Ali je dobro potem z lakom prevleči in dobro povalja in potem potrese tatiko s peskom. Po ta- s katerim? (Fr. T. v St.) kem potu hodiš lahko tudi oh dežju, ne da 80 delalo blato. Grah m 4 drugo vrtnarsko seine ubranimo v zemlji mišim najbolje s tem, da seme preje malo namo- čimo v vodi, potem pa je potresemo s tako zvanim Odgovor: Da dobi tako usnje svojo prvotno črno barvo, ravnati je tako ž njim, kakor takrat, kadar se prvič, barva. Usnje Je namreč dobro odrgniti z vodo, v kateri so se kuhale šiške ali še bolje višnjav les (Blau- „meningom ni ptiči. u Takega semena se ne dotaknejo ni miši holz) Kadar je usnje to vodo dobro popilo, namaže se z vodo, v kateri je razstopljen železni vitrijol, ali še bolj > s skisanim pivom t v katerem so ležali opilki od kovaškega železa. Pivo v ta namen se tako priredi J da Vprašanja in odgovori. je zmešate z pilki železnimi ter je imate toliko ča Vprašanje 35. S čim se preženo govedi uši, katere sem zapazil skoraj pri vse.] živini? Ali je kriva krma ali voda, da živina dobi uši? (J. v V.) Odgovor: Niti eno niti drugo ni vzrok, da živina na gorkem kraji, da se dobro skisa. Posoda naj bo vedno odprta. Ta tekočina je toliko boljša, kolikor starejša je. Najboljša maža za usnje je vazelina, ker se ne strdi, ne postane žarka in se ne usmradi. Vsak dober gospodar naj bi mazal vse usnje konjske uprave vsakih 14 dobi uši, namreč nesnaga v hlevu in slabo snaženj dni enkrat z vazelino. neznatnimi stroški se na ta govedi. UŠ! se vselej nalezej pa ne voda 'ali krma. ker uš naredi uš, nikdai Da redilo iz česa drugega , nego iz se katero koli živo bitje zaploda po tistem način trpežnost usnja najmanj podvoji. Ako Vam ni do lepote, odsvetujemo Vam usnje z lakom prevleči, ako pa je vender le hočete, poučil Vas bode o tem najbolje bitji samem, to je le prazna vera. Nesnažna živina, kak sedlar. mršava » slabo krmljena s kislim senom (katero Nemci ušivo seno") naleze uši, katere se zarad Po Vprašanje 38. Konec meseca novembra sem vsejal imenujejo nesnage hitro množe. Zdravil proti ušem je mnogo ječmena, m sicer sem seme podoral. Kmal nekaterih krajih gorenjskih imajo za dobro sredstvo olje od farških kapic. Napačno tudi ni to le: Kuhaj star funt navadnega tobaka v 6 litrih vode kake pol ure ; na dobro pognojeno njivo kakor jo tu pri nas na Krasu običa po setvi je prišel dež in po dezji zmrzlin. Prešlo je vže tri mesece, in zrnje še zdaj ni vzkalilo. Ali naj čakam južnega vremena, ali naj precej, kadar se zemlja odtali, precedi to tekočino in prilij litra dobrega žganja. vnovič sejem ? (Fr v T.) to tekočino pomoči vsak dan enkrat govedo, koder se ga uši drže, namreč po glavi, po vratu, po ramah in zemlj po hrbtu. Najboljše je to le sredstvo, a se mora pazno rabiti, ker je strupeno: Kupi v lekarni 3 74 grama so Odgovo't e prišel , tedaj Zavisno je od tega, zakaj ječmen ni iz Ako zrnj vzkalilo, kale pa zmrlin po preostaje drugega, nego nova setev. Ako litrovo-kislega okisa od živega srebra (salpetersaures pa je še dobro moril, pa zrnje zarad mraza ni vzkalilo in je še kalj nova setev je nepotrebna. nd 1 in vsem Quecksilberoxydul), Katerega naj ti v lekarni zmešajo s tem se prepričate, če zrnje na enem mestu odkopljete polovico litra vode. Zjutraj prav dobro osnaži govedo, in ga preizkusite. potem je s to tekočino pomoči, a ne preveč, čez dan glej, da se ne liže, in zvečer je pa operi in še enkrat Vprašanje 39 Zelez v Kamnik ie dodelana dobro osnaži. Navadno so s tem uši pregnane. Rabite snaženje in dobro krmljenje Ta železnica bode pa imela tedaj pomen in veliko eno ali drugo sredstvo, pa govedi je prva reč. Opomnimo pa, da dostikrat mislijo, da so uši pregnane, a kmalu se zopet prikažejo, ker v korist za deželo, ako se bode podaljšala proti Savinski dolini. Tod pri nas je mnogo lepe živine, veliko lesa, rud itd., a vse to bi za naše gospodarje dobilo ušivem hlevu traja precej časa. da izgine tudi zadnja mnogo 1 vrednost le tedaj kadar se Kamniška podalj uš. Na paši pa živina najpoprej izgubi uši, ker tam sama skrbi čez Štajersko mejo. Ali je kaj upanja do tega, in kaj e narediti, da se reč pospeši? (Županstvo v Sp.) nam za svojo snago. V^jrasayije 36. Kje je dobiti pocinjenega dratu, ograje, kakeršne se priporočaj roma takih mrež za ozi-:) v Odgovor Podaljšanje Kamniške želez kakor velikega pomena aice je vsa-gotovo se bode kedaj zgodilo. « « ünjigi rt Vrtnarstvo'' ? (Fr. T. v S. pri Postojini.) Letos prično Štajarskem graditi železnico iz Celja po Savinjski dolini v Velenje, in Celjski okrajni zastop je Oč/^oi/or; Iz pocinjenega dratu spletene mreže pro- zahteval nekaterih sprememb v prvotnem načrtu in dajata nastopni tvrdki: hofen Franc Schröckenfuch v Waid sicer z ozirom na bodočo zvezo s Kamnikom. Iz tega a/d Ybs in Hutter & Schranz na Dunaji, Wind- razvidite, da imajo zvezo Kamnika s Celjom na mislih, mii Igai^se 18. Obe tvrdki Vam radi postrežeta s ceniki ^^ g^ p^ reč pospeši, morajo županstva sama tudi kaj s podobami prav zastonj. ukreniti, in sicer naj vedno pošiljajo peticije za to že- Vprasanje 37. čim se staro oguljeno usnje (po- leznico. Kdor trka, njemu se odpre kako majhnim sebno stari komati) najbolje barva da dobi prvotno upanjem so črno barvo. Katera maža je najboljša za tako usnje in jo dobodo Dolenjci desetletja prosili železnice, no sedaj Zahtevajte pa tudi od svojega poslanca, da 6§ 86 za to reč potegne. Verjemite nam, kadar bodo kme- kadili votline z dimom in zijala zazidavali, pa je vse tovalci povsod in splošno toliko pametni, da ne bodo volili bilo prazno delo, ker se muhe ne ležejo v votlinah. za svojega poslanca tistega, katerega jim ta ali ona po- kakor hočemo skoro izvedeti, temveč v vodi kakor litična stranka voliti veleva, ampak si bodo izbrali ti- komarji. stega katerega ki k njim pride in se pouči o njih željah ter je mož, da bode vedel zastopati kmetijske zahteve: potem se bodo kmetijske razmere korenito zboljšale. « Naše kmetsko ljudstvo je verno in narodno, a tako bode le tedaj ostalo, če bode v dobrih gmotnih razmerah, zato je pa sveta dolžnost naših slovenskih poslaocev, da se bodo v bodoče za kmetijske razmere bolj brigali, nego so se dosedaj. Pozneje so osledili sila jajčec v potokih, kateri se blizu Golubca v Donavo izlivajo, in bili so te misli, da 80 to jajčeca golubaške muhe, in srbska vlada je koj ukrenila, da se ti potoki vsakega leta moraio istiti SlučajQ0 se je pripetilo da je bilo manj muh, in zato da dade tud je srbska vlada naprosila ogrsko vlado, ona svoje potoke ob Donavi čistiti. O^ersko ministerstvo je poslalo na to dr. Tomösvary-a v Podonavje, da izve Podu(*ne stvari. od veščakov Tömösvary kako trebalo proti muhi postopati A le pazil > da jajčeca, katera so po srbskih potokih nabirali, niso bila od golubaške muhe, temveč Zemljepisni in narodopisni obrazi od neke druge čisto nedolžne muhe tej priliki je Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 213. spisal Töottösvary celo povest golubaške muhe, v katerej je zbral starejša iziskavanja in svoja zapažanja. Rojstni kraj golubaške muhe je v Ogerskej v Srbiji jednem in drugem kraj ka in Golubaška muha. Pravljice o tej muhi; njeno razprostranjenje, in preobrazba. « Kar 80 moskiti v Ameriki človeku, to je golubaška muha v našem Podonavju domačej živini. teri se v Donavo izlivajo, zibelka muhi je v temeškem Banatu so bistri potoki, se muha koti. Ogerka v potokih rna, Bega, Tamiš, Karaš, Nena in v vseh njihovih pritokih » T Banatu ob in obzeza površje 10.000 četvernih kilometrov, obseza zibelka muhe 12000 četvernih kilometrov Srbij sicer Donavi, in na drugej strani v Srbiji, ukvarja so ljudstvo ranogo z živinarstvom, ali golubaška mnha mu dela veliko preglavico. Strah in groza popade gospodarja, kedar vidi, da se pašniku ali polju približuje cel oblak muh, ker ve, da mu niti kuga ne more več škode napraviti. kot besna naravnost v hlev, potoke Timok Peko Mlavo in Moravo. Ta se vse muhe izležejo in od tu jih veter raznaša v groznej množini nobenega potočiča z bistro vodo, na vse strani Tu ni kjer ne bi našli jajčec ali zalege golubaške muhe. Žival se vznemiri in Kakor je golubaška muha velika preglavica, vender beži je zelo drobna stvarica. Dolga je 2 do 2 V 2 milimetra. a kmet hiti z vozom v vas domov, da se zapre muham. Podobna je močno našej hišnej muhi, ia zato jo ljudstvo Kar ne more o pravam času pobegniti krvopijkam, ža- uiuha imenuje, da si je v bližnjem rodu s komarji, kakor lostno pogine. Muhe se pokažejo nenadoma, niti je kdo g pravimi muhami. Kakor pri komarjih in moskitih, tako videl njihova jajčeca niti zalego, in veder jih je toliko, da vse pleše pred očmi. Na desnej obali Donave, v Srbiji, vzdiga se na je tudi pri golubaškl muhi vse zlo na samici. Ona bode in kri sesa, ona se v roje zbira, da odnese nesrečo tudi v druge kraje. Samci so nedolžni, oni ostajajo doma ob potokih in nekaj samic ž njimi. Kar z roji odleti od hiše stfmih vapnenih si^alah starodavni Golubac, ol{oli katerega se suče najštarejša pripovedka o postanku te muhe. oa potv daljne kraje, tisto se navadno ne vrača več, popade in pogine. Samice, katere so s samci doma ostale, po • Kakor na mnogih drugih krajih, tako je tudi tu voda izprala in napravila v vapnenih skalah prostorne jame in votlint-, a narod je več potov videl, kako se na teh lagaj jajčeca od konca maja do polo junija. Poiščejo brzih in bistrih potokov za svoje potomUvo, a beže od zijalih pokazuje grozna množina muh, in zato je menil, motnih voda in večjih rek. Vele, da samica položi 5.000 da so 86 muhe v skalah izlegle, in od tega je muha do 10.000 jajčec. Ako je to res, potem nam. je jasna dobila svoje znanstveno ime. Slaba jabolka ne cepajo z dobrega drevesa, in zato je narod mislil, da je samo kamenju, tolika množina muh. Jajčeca polagajo samice v kepe po je voda moči, in po rastliaah, katere se nadloga mogla nadlogo na dan spraviti. Zmaj, ki ga je vode dotikajo. Vsako jajčice je tako drobno, da je človek sv. Jurij ubil, pripoveda srbsko ljudstvo, leži pokopan pod niti ne vidi, a cela kepa se nam prikazuje kot belkasto- Golubcem, ali ga zloba in mržnja še ni minila, zato izmetava rumena sluz. Preden vsakojaki gnus, strupene kače in nesrečne muhe. Če se iz jajčeca izvali ličinka, preteče tudi misli niso mnogi verovali v zmaja vendar so bili te po tri tedne, kakor je v;eme, hladnejše ali toplejše. ) da se muha v podzemeljskih votlinah koti, in šli živeti. Ličinka je zelo drobna, in mora svoj čas v vodi pre- 80 dosta potov zazidavat zijala na votlinah pod Golub- terim cem. Voda je zidove zopet podrla, in če tudi jih ne Na dolenjej strani ima izrastek kot nogo, se prijema ob raznovrstne predmete v vodi. s ka- činka ra^te od do bila J muh bilo kakor popreje. Na drugih mestih so tem preide do in se štirikrat prel Li-Mej tednov in ličinka gocova, da se 69 k 1. « K r se zaprede; to namen odbere na katnuu zgodi v avgustu ali septembru. ta pravnem postopanji jako težavuo dognati pravdo svojo 1 ali rastlini kar je moči pri- in ker občinstvo vedno bolj in bolj zahteva, da se ta pravno mesto, kjer je tok vode ne more toliko iznemir- neprilika novodobnemu prometu primerno odpravi, spro- jati, in tu sprede trdo hišico, v katerej buba jeseni po- žila misel, da se napravila trgovska razsodišča za čaka iu zimo prespi. Zapredek ta je kakor kakov na- trgovske pravde do 1000 gld. av. velj po mestih, ki prstek, ki je zgoraj odprt, dočim je.z dolenjo stranjo štejejo po 5 ali več tisoč prebivalcev. pritrjen. V^ zapredku se ličinka še jedenkrat izsleče, in potem je buba gotova, pa se v zapredku ne miče in ne hrani, temveč kot v mrtvilu zimo prespi. Kedar spomladi v aprilu začne solnce prigrevati, prileze iz za- Nedostatke in neugodnosti sedanjega postopanja v trgovinskih rečeh je Opavska zbornica razložila v svojem dopisu, načrtala in pojasnila glavna vodila zakonu o predka gotova muha. Cim se jej na solncu posuši živo- blagovoli tek in raztegne krila ? zleti koj, da poišče tovaršic, s katerimi hoče odleteti oa krvavo delo. Enega leta jih je cele roje, drugega leta jih ni toliko. Kedar je poletje trgovskih razsodiščih ter prosila, naj zbornica podpirati težnje za ustanovitev trgovskih razsodišč. Tem potom je lahko doseči hitrejše, in cenejše sodstvo, za to deževno, da se potoki niso presušili, potem pa mehka je sprožena misel vredna. Opavske zbornice ozira in podpore zima in toplo poletje, takrat je muh, da vse pleše. Kedar pa se po letu potoki posuše, in potem spomladi pritisne hladno deževje in mraz, ali celo sneg, potem je malo zalege. Domačini pripovedajo, da se pod konec maja in na početku junija pojavijo po dva, tri no\a pokolenja. Ker je torej nujno potrebno, da se izda tak zakou, predL-ga poročevalec v odsekovem imenu Častita zbor- nica naj se pridruži težnjam Opavske zbornice za napravo trgovskih razsodišč. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa pod- ßes je, da v tem (^asu prihajajo novi roji, ali to so pira odsekov predlog in pristavlj naj se trgovsk vedno tiste muhe, katere so se že prešlega leta rodile, pa so se v razvoju zakasnile. Ti poznejši roji so vselej ^labejši, pa zato tudi manj ŠKode napravljajo. (Dalje prihodnjič.) razsodišča tako vredila, da bi veljala za vse protokoli-rane tvrdke. 4 Gospod zbornični svetnik, Karol Luckmann, bi se izrekla zbornica za to, da se je pa mnenja naj i ]%^arodno-goi§podarj^ke reči. Trgovinska in obrtniška zbornica. C. kr. generalna direkcija avstrijskih državnih železnic je trgovski in obrtniški zbornici naznanila naslednje : taka razsodišča napravijo v tistih mestih, katera štejejo vsaj tisoč prebivalcev. Gospod zbornični svetni«, Anton Klein, vpraša, ali bodo ta razsodišča veljala tudi za obrtnike. Gospod poročevalec Vaso Petričič ne ugo-da bi se trgovska razsodišča ne razširila in tedaj prebivalcev, kakor varja, tudi ustanovila tam, kjer je manj Društvo potujočih avstro-ogerskih Dunaji je prosilo, da kupčevalcev na C. kr. generalna direkcija avstrijskih državnih železnic dovolila, da bi se v bodoče «mele firme zaznamenovati na notranji strani vzorčnih kovčegov in sicer zaradi kupčijske tajnosti, ki trebna v trgovskem prometu. 5000, omenja, da bodo ta veljala tudi za one obrtnike, kateri se po zakonu prištevajo k trgovcem, ali prevdariti pa treba tudi to, da se trgovska razsodišča morejo ar je zadostno der v tistih krajih ustanoviti 41 I po število trgovcev m na to nasvetuje, naj zbornica pritrdi predlogu odsekovem in dostavi še to naj sodišča tudi v mestih Tej želji ni mogoče pravila, katera štejejo raz- manj ustreči, ker je obstoječa na- kakor 5000 prebivalcev, ako je z ozirom na število tr redba neogibno potrebna zaradi natančne kontrole in zato da je soglasje z legitimacijskioii kartami na mah govcev mogoče. T Ta predlog se sprejme razvidno. Pač pa se dovoljuje, da sme na vnanji strani kovčegovi napisana IX Gospod zbornični svetuik Karol L uck m firma, s katero se razumev a celo ime, a ne samo kako znamenje, pokrita biti s kakim lahko privzdižnim zatikom, priklopkom ali enakimi rečmi. poroča o dopisu deželnega kulturnega sveta nadvojvodi Gornjeavstrijske, da se odp epriličnosti zakona o pristojbinskih polajšilih, kadar se kak novčni dolg pr obrne. Ta kulturni svet je visokemu c. p.- kr. finančnemu Nadalje se naznanja, da mora pristojna trgovska ministerstvu izročil vlogo, v kateri kaže na oškoabo in obrtniška zbornica vselej potrditi legitimacijo, in vsled tega vzorčni kovčegi tujezemskih kupčijskih potovalcev nimajo prevoznih polajšil, zatorej se tudi ne smejo dajati takim potovalcem legitimacijske karte. manj imovitih zemljiških posestnikov, provzročeno z zakonom o konvertovanj zak, št. 30, ter prosi, z da 9 marci j a 1889 rž se zaradi odprave teh ne- prilik ka najbrže mogoče predložil zakon J da imajo stranke pravico do pristojbinskih polajšil, določenih v VIII. Gospod zbornični svetnik, Vaso Petričič, zakonu z dne 4 • marcija 1889. 1., drž. zak. št. 30 ob poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Opavi konvertovanji ali premeni zarad obligatorične vpeljave trgovskih razsodišč. novčnih dolgo tudi tedaj Ta zbornica je z ozirom na to, da je ob sedanjem civilno kadar keg a vzprejmo hipotekami zajem zaradi premene ka-hipotekarnega dolga tudi pri kakšnih drugih nego v odstavku tega zakona imenovanih pravnih Adämek s 313, dr. Gregr s 441, Cestmir Lang s 302' osebah. Tudi se bode po obeh zbornicah državnega zbora dr. Lang z 228, Krumbholz s 324 glasovi. nemških visoka vlada naprosila, da kolikor mogoče hitro pred- kmečkih občinah je bil i/.voljen princ Karol Schwarzen loži načrt takega zakona in ga spravi na parlamentarno berg z 215 glasovi in 12. Nemcev. razpravo ter mu Kar najhitreje pridobi zakonito mo.\ Glede na veliko važnost takove izpremembe navedenega zakona za zemljiške posestnike sploh, sosebno za male in s hipotekami obremenjene, ter oziraje se na to, da bode skupno potezanje bistveno pripomoglo do uspeha, prosil je deželni kulturni svet, da častita zbornica blagovoli podpirati njegove težnje. Na Moravskem so bili v kmečkih ob^.inah izvoljeni naslednji Staročehi Helcelet s 341 glasovi, minister dr Pražak z 284, dr Meznik s 315, Svozil z 236, Hoch z 204. Weber z 201 in Rozkošni s 338 glasov Nemci 80 ] volj volj Š1 9 J je bil v kmečkih občinah iz- baron Rolsberg s 141 glasovi, njegov protikan Odsek pritrjuje tej prošnji in predlaga: Častita zbornica naj pritrdi predlogu Gornjeavstrijskega dežel nega kulturnega sveta in podpira omenjene peticije pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu in obeh visokih zbornicah državnega zbora Predlog se je sprejel didat Türk, kateri sam o sebi misli, da vse razume, pa propadel. Državnozborske volitve. Jutri dne 5. t. m. volila bodo na Kranjskem mesta in trgi svoje poslance v državni zbor. Za deželno glavno mesto Ljubljano pripo- (Dalje prihodnjič.) roča kakor smo uže v zadnjem listu javil ntralni volilni odbor na podlogi enoglasnega sklepa obilo obiskanega shoda volilcev, gospoda deželnega gl dr Josipa Naši dopisi. za Poklukarja in fesorja Frana Š u k 1 j et dolenjska mesta pa c. kr. pro-a. Ker so se volilci deloma na Iz I^jub^jane. — Volitve v državni zbor. Ta javnih shodih, deloma pa po svojih pnih možeh iz ponedeljek so volile kmečke občine na Dolenjem Av rekli, da so si za kandidata izbrali omenjena zaslužna strijskem, na Solnograškem, Češkem, Moravskem, v Ga- moža, smo preverjeni liciji in v Bukovini, svoje državne poslance in sicer so da volili na Dolenjem Avstrijskem na Solnograškem 9 Ker so bili dne od centralnega marca bodeta jutri tudi izvoljena, kmečkih občinah naše dežele D odbora na podlogi na Češkem 30, na Moravskem 11, v Galiciji 27 in v poročil zaupnih mož priporočani kandidatj zanesljivih za državne Bukovini 3 poslance. Tudi so volile ta dan mesta Go- zvolj ^ t renjeavstrijska 6 poslancev in Trst 1 poslanca. Izvoljeni so:. Na Češkem 17 Mladočehov, ročeh in 10 Nemcev. (Staročehi so izgubili 11 sedežev Sta poslance i vneti možj moči skrbel za to in ker 80 vsi ti za blagor naroda lahko trdimo, da bode tudi vsak po svoji upraviči zaupanje, katero so mu da ? naši volilci izkazali s tem, so ga izvolili v najvažneji zastop Nemci pridobili 1.) Na Moravskem Staročehov, oaše Avatrij Za volilno skupi renjskih in notranj Nemca nemški nacijonalec in 1 pristaš kmečke sedež, ki ga skih mest trgo katero je bil doslej v državnem zboru stranke (nemške). (Staročehi so izgubili stopal deželni glavar gospod dr. Poklukar cen je pridobila nemška stranka, Nemci pa 1, ki so ga priborili nemški nacijonalci.) Izvoljen je tudi minister Pražak tralni volilni odbor ni mogel ne enega ne drugega kan didata priporočati, to pa zaradi tega, ker oni, kateri G a li C i j 18 Poljakov in Rusinov. Polj ik so 80 za gosp Antona pl. Globočnika, c. kr. vladnega svet izgubili 3 poslanstva. Izvoljen je tudi voditelj Rusinov dr. Romanczuk. Na Gorenjem Avstrijskem: nika v pokoji v Ljubljani, trde da je in oni pa, večino glasov zanj je V8i izvoljenih dosedanjih konservativci — v in eden mestih : kmečkih občinah novi poslanec, dosedanjih nemških liberalcev. Na Solnograškem: Lienbacher in dr. Fuchs. ki so se izrekli za gosp. dr. Danilo Majarona mestnega odbornika, odvetniškega koncipijenta in vred r nika pravniškega lista „Pravnik" v Ljubljani, trde. da bode ta dobil večino glasov. Volilnemu odboru pa na Bukovini: Prejšnja poslanca barOQ Hormuzaki in Lupul, na novo deželnega glavarja namestnika prof. dr. Wolan, rusinec. N a D o -1 e n j e m A v 8 t r i j 8 k e m so v občinah levičarji izgubili vse mandate. Na Kranjskem so bili včeraj iz- podlogi došlih poročil ni bilo mogoče razsoditi, katera stranka ima prav in ker obe Iva kandidata kandidiijeta na podlogi sklepov vseh slovenskih poslancev z dne 2, ok- tobra 1890^ izrekel volilcem. se je odbor ; da prepušča razsodbo voljeni soglasno Hohenwart, 92 glasovi (Golja je dobil Klun in Pfeifer, Povše z Državnozborske volitve v Istri. Istro zastopajo 51 glasov) Ferjančič s lil v državnem zboru štirje poslanci. Do zdaj je bil iz Istre glasovi (Windischgrätz 48.) en sam Slovan dr. Vitežič, v državnem zboru. Pri Na Češkem 80 bili v čeških kmečkih občinah iz- sedanjih državnozborskih volitvah posrečilo se bode pa dv Slovani v dr voljeni naslednji Mladočehi : dr. Purkhardt z 204 gla- Hrvatom in Slovencem, da spravijo sovi, dr. Pacak s 319, dr. Brzorad s 219, Formanek s žavni zbor. Ta zmaga je velikega pomena za Istro in 282, dr. Kramar s 371, kmetijske šole vodja Tekly z 290, najveselejša pojava v sedanji državnozborski borbi ka profesor Tilšer s 413, Doležal s 367, dr. Dvorak s 269, terej 1 bila slična le zmaga koroških Slovencev, ako bi dr. Dyk -s 374, dr. s 338, Vesely z 273, pisatelj se uresničila. I f r I V I 71 Tržaški župan g. dr. Pitteri v okolici tržaški. Kakor posnamemo iZ Edinosti^, pohodil je to doi tr- žaški župau dr. Pitteri, Kontovelj, Prosek, Sv. Križ in Opčine. Na okoličane napravilo je županovo prepri- jazno vedenje in občevanje z ljudstvom vtis. Tudi slovensko petje, s katerim so ga slovenska pevska društva sprejela, dopadalo je g. županu. Pazljivo je po- slušal ter se izrazil jako pohvalno o njem. Spremljal je g. župana g. vitez Nabergov, katerega gost je bil gosp. župan. Posebno slovesno so ga sprejeli na Opčinah. « Napravili so krasen slavolok z slovenskim in italijanskim napisom. Cela vas bila je okrašena s zelenjem in za- stavami. Sprejelo ga je pri dohodu maogobrojno občin- stvo Podal se z gosp. dekanom-kanonikom v cerkev opravil tam molitev ter se o lepoti cerkvi laskavo izrazil. Ogovarjal je ljudi v dovenskem jeziku. Obiskal je šolo, poslušal pazljivo odgovore učencev in se o na- predku prav ugodno izrekel, pohvalivši učiteljsko osobje. Kakor pri dohodu pozdravljen je bil tudi pri odhodu z naudušenimi živio-klici. Zagotavljal je okoličane, da se bode na njihove želje vedno oziral ter vedno vstrezal smo vse to zaradi župana dr. Pitteri-ja Itali- njihovim pravičnim zahtevam. Mi tega navedli, ker se vedenje bistveno razločuje od onega njegovih prednikov. janski listi » posebno pa rudeči „Piccolo" se je hudo razkoračil nad županom. Prvo, kar gospodom tega lista nikak ne ugaja 1 je to da je spremljal župana t vitez Nabergoj in da se je gosp. župau celo tako t „spozabil" da je stopil čez prag g. Nabergojeve gosp. daleč hiše. Potem ne zamore razumeti „Piccolo", kako je t sploh mogoče, da posluša prvi tržaški meščan slovensko petje in da celo tržaške okoličane ogovarja v slovenskem samo, da ne sme go- ne jeziku. ^Piccolo" pravi, da . M voriti tržaški župan slovenski, ampak tržaški župan • • slovenski niti umeti ne sme. ^Edinost'' dostavlja k temu, e taka pisava blazna, za to pa v norišnico s takimi da J judmi. Mi se popolnoma strinjamo z Edinostjo ci m skoraj napočil dan, ko bode mestno «rčno želimo, da oblastvo nehalo brezobzirno teptati narodne • » slovenskih okoličanov. pravice — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani izvolila je v svoji zadnji seji pod predsedstvom gospoda podpredsednika Ivana Per dana in v navzočosti gosp. C. kr. vladnega svetnika Josipa Dralke in 14 gosp. zborničnih svetnikov za 18911. predsednikom, dosedanjega predsednika, deželnega glavarja dr. Josipa Po k 1 u k a r j a, Ivan i podpredsednikom, dosedanjega podpredsednika Perdanain provizoričnim predsednikom dosedanjega provizoričnega predsednika Antona Kleina. Gospod podpredsednik Ivan Perdan je v začetliu seje pozdravil novo izvoljene gospode zbornične svetnike, jih poziv Ijajoč, naj skupno s starejimi zborničnimi člani po vsej hvoji moči delajo v korist obrtnije, trgovstva in prometa. Izrekel je pa tudi zahvalo onim gospodom, kateri niso i eč mandata v trgovsko in obrtniško zbor Zbornica je z odobravanjem vzela oboje na znanje. Po izvolitvi predsedništva pozdravil je gosp. c. kr. vladni svetnik Dralka izvoljene in čestital zbornici, da je uže skušenim možem izročila predsedništvo. — Dolitavske dežele Avstrijske štejejo po zadnji štetvi vse skupaj 23,835.261 prebivalcev in sicer imajo: Dolenje Avstrijsko......... 2,651.530 Gorenje Avstrijsko......... 783.576 Solnograško.................173.872 Štajarsko............. 1.281.023 Koroško............. 360.443 Kranjsko............. 498.390 Trst z okolico........... 157.648 Gorica-Gradiška.............219.996 Istra............................318.209 Tirolsko..........................812.704 Predarlsko........................116.216 6eško............................5,837.603 Moravsko..........................2,272.856 ezija.............. 602.117 Galicija .............. 6,578 364 Bukovina............. 646.607 Dalmacija ............ 524.107 Od leta 1880. do 1890. se je prebivalstvo pomnožile za za 7*6 odstotkov duš ; sploh se je pomnožilo po vseh deželah, na Kranjskem za 17.147 ljudi. — Ljudsko štetje. Pulj v Istri ima 23.080 civilnih prebivalcev in 8562 vojakov, skupaj 31.642 oseb. Leta 1880. jih je bilo vseh skupaj 25 173. — Gradec šteje 108.270 civilnih stanovnikov in 4500 vojakov. Leta 1880. je bilo civilnih stanovnikov 92.881 in vojakov 4910. — Ogrske dežele imajo 17,335.929 prebivalcev, 1880. 1. so jih imele 15,642.102. Ogrsko v ožjem smislu šteje 15,122.514 duš. — Hrvatska in Slavonija imata 2,184.414 ljudi, 291.915 več nego 1880. leta. Zagreb ima stanovnikov 37.369, Varaždin 11.176, Osek 19 601. — Prebivalstvo Italije. Italija ima 30,260.085 prebivalcev. Izseljencev šteje Italija 1,154.199. V Rimu je 401.044, v Milanu 406.000, v Turinu 305.000, v Palermu 261.000, v Genovi 206.000, v Benetkah 149.000 prebivalcev. — Le^nja^^^jn^ spada m^d j^a j h u j š e tega stoletja. Mraz je pritiskal po vsej južnozapadni Evropi, celo v severno Afriko je zalezel. PreisKave preteklih 60 let kažejo, da po mrzli zimi ni nikdar bilo prav gorkega poletja, ampak največkrat je bilo tudi po leti hladno, posebno junija in julija meseca, in tudi deževnih dni je bilo ta dva meseca vselej več. V obče je torej nekako verjetno, da bode letošnje poletje nekoliko hladnejše in vlažnejše nego po navadi. — Poštne zadeve. Ker se je dosedaj velikokrat primerilo, da so se tu in tam vtihotapljale poštne nakaznice, ukazalo se je c. kr. poštnim uradom, da ne smejo nakaznic, ki so adresovane poste-restante ali do neznanih oseb v hotelih, izplačevati predno ne pozvedo r r 12 od (lotičnega oddajnega poštuega urada, ali je nakazani znegek vplačan. Šele potem se bode adresatu izplačala nakaznica. Gorici je umrl v torek zjutraj vodja knezoško fijskega osrednjega semenišča msgr. Jožef Marusič J 69 Na Moravskem je umrl dne t. m. nekdanji poslanec František Skopalik za kapjo. BUJ^eden«naj- zaslužnejših rodoljubov na Moravskem tQr_v_(Lrža^^m zboru let star. Dalmacija. nadškof M a upas Iz Pešte. Zadru je zbolel prav nevarno Ostrogonski kapitelj je soglasna sklenil, poslati do cesarja deputacijo s prošnjo, da osta neta škofijstvo in sedež primasu tudi v bodoče v Ostro v gonu. Častiti voliici gorenjskih in notranjskih mest in trgov! Rimu so se kardinali ob obletnici kronanja po klonili papežu ter mu izročili adreso. Na adreso je od govoril papež da je zopet priživel eno prebritko leto Poročila iz volilne skupine gorenjskih in no- katera sta dosla priprav- tranjskih mest in trgov Ijalnemu volilnemu odboru v • 9 se večinoma glase tako ? da imata oba kandidata večino glasov. Sedanje razmere so podobne odnošajem ob času Gregorja Velikega, kakor ta, tako se bojuje tudi on zoper vnanje in domače sovražnike. Pohvalil je vlade, ki čuvajo misijonarje kot širitelje civilizacije. Francosko. Francoski državni proračun za Pripravljalnemu volilnemu odboru 7 katerega 1892. kaže stroškov 3.217,815.525 frankov in prebitka je centralni volilni odbor pooblastil, konečno se m ker 600.000 frankov. Srbska. — Novemu srbskemu ministerstvu predsednik je radikalec Pašic, ki je jako vpliven politik. V svojem nastopnem programu je poudarjal, da bode nova vlada skrbno čuvala novi red in mir v deželi ter tudi ol>a kandidata, Anton pl. Glo- odločno si prizadevala, da ohrani potrebni vnanji mir izreči o kandidatih za to skupino, na podlogi teh izjav, ni bilo mogoče razsoditi, kateri iz mej nju ima v istini veeino glasov, zato in bočnik, c. kr. vladni svetnik Ljubljani odbornik Ijani v pokoji v in 9 dr. Danilo Majaron, mestni urednik „Pravnika'' v Ljub- da kaiididujeta na in prijateljske razmere z vsemi državami. Skupščina je živahno odobravala ta program. Dne 6. t. m. bode slovesna obletnica, kar se je proglasila Srbska za kraljevino in ie sedel na prestol kralj Aleksander. Tem povodom pride kralj Milan podlagl~sWepot^^lovenskili poslancev iz svojemu sinu v Beligrad. dežel z dne oktobra mo odbor prepušča častitim volilcem podpi Srbska. Srbski vnanji minister je v imenu da skupne vlade poslal črnogorski vladi poseben dopis katerem poudarjay da je narodna dolžnost novega y mi vseh se dne 5. ma^^i891. sami izreko, kateri ^j^^erstva srbske kraljevine skrbeti za solidarnost obeh naj bode državni poslanec za volilno sku- narodov istega roda in gojiti bratovske razmere med pino gorenjskih in notranjskih mest in njima trgov. Ruinuiiska. Prejšnje ministerstvo se je odpo Ljubljani, 3. marcija 1891. Za volilni odbor: Murnik vedalo. Novi kabinet bode sestavil general Florescu r čiger stranka ima v senatu, kateremu je on predsednik večino, v zbornici pa ne. r Amerika Novega Jorka poročajo, da ve- Novičar iz domačih m tujih dežel. likanske povodnji preplavljajo mesta in dežele. Velika ljudi je uže potonilo enem mestu je razdrla jez IQ Dunaja Novi državni zbor se snide začetek prila. Adresna debata bode dokonča do srede prila nasip ter pokončala neštevilno hiš. Reke pa še vedno naraščajo. potem davke. bod predložen prorač m novi provizorij za Zi predsednika republiki Braziljanski je bil iz voljen general Fonseka za podpredsednika pa general Na Dolenjem Avstrijskem so bili v kmečkih ob Peixoto. konservati činah izvoljeni 1 skrajno-narodni protisemit. bili vse dosedanje mandate Združeni prot^semitov in levičarji so izgu Najnovejše vesti. Našemu rojaku gospodu Ernestu Kramarju je kr naučno ministerstvo dovolilo predavati tehnični šoli tehnično bakteriologijo. IZ GORICE se brzojavi, da je bil v kmečkih občinah političnih okrajev Sesana, Gorica. Tomin^ dr. Tonkli na Graški viši izvoljen dr. Gregorčič z 187 glasovi dobil je 79 glasov. Odgovorni urednik Onstav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki