Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr. —
Za tuje drž. več poštni stroški.
,,Soća“
z ,Gosp. Listom' in ,Primorcem1 stane na leto 5 gld. 20 kr.

Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici At. 9.
Rokopisi se ne vračajo,
Izdajatelj In odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna* A. Gabršček (odgrovoren Josip Krmpotič).
Vipavska železnica.
II.
Zadnjič smo priobčili pod gornjim naslovom obširnejši članek; danes nam ga je še nekoliko popolniti.
Rekli smo, da se v merodajnih krogih razpravlja misel o podaljšanju vipavske železnice na Kranjsko in sicer do Vrhnike, od kjer se bo gradila v enakem času krajevna železnica do Ljubljane, — Taka zveza bi prizadela sicer nekaj tehniških težav, nekaj več stroškov, nego kaka druga zveza z južno železnico, ali vse to bi se bogato povraćalo v velikih vsestranskih koristih, katere bi donašala tako okrajšana zveza. Železnica Ljubljana - Vrhnika-Ajdovščina - Gorica bi ne bila neizmerne koristi le za prizadete kraje, posebno za Ljubljano in Gorico, marveč tudi velikanske važnosti v vojaškem oziru in za splošno železniški promet proti jugu po zimi. Vsako leto se dogaja, da snežni zameti za več dnij kar ustavijo ves promet, tovorni promet pa včasih po cel teden izostane. Kolika je pri tem škoda na vse strani, o tem se ne da niti približno govoriti. Nova železniška zveza bi pa odstranila vse take neprilike, ker bi se ognila Krasu in bi*tekla po zavetnem ozemlju. In uprav v popolnem odstranjenju raznih neprijetnostij v zimskem času na Krasu tiči velika prednost rečene najkrajše zveze Gorice z Ljubljano. — Ker to misel skrbno goje oni krogi, ki so spravili v življenje načrt vrhniške železnice, treba bo, da tudi od goriške strani storimo svojo dolžnost. Z združenimi močmi morda vendarle dosežemo tako zelo ugodno zvezo obeh glavnih mest Goriške in Kranjske. Na tak način bi dobili iz dveh krajevnih železnic jedno — glavno progo.
V tem pogledu si lahko vzamemo za zgled naše Štajerce. Najprej so pridobili krajevno železnico Gelje-Velenje; ta že vozi par let. Potem pa so napeli vse moči na to. da so dosegli še zvezo Velenje-Drauburg na Koroškem. Ko bo dodelan ta kos železnico, bo jako okrajšana zveza Celja s Celovcem, do-čim treba zdaj vozili čez Maribor. — Ali to še ni vse. Od Drauburga je že več let krajevna železnica do Wolfsberga v severnem delu Koroške; • v enakem času so Zvezali še Wolfsberg z glavno progo na zgornjem Štajerskem, ki pelje proti Dunaju. Tako torej nastane dolga železniška proga od Celja čez Koroško na gornje Štajersko.
Vipavsko železnico upošteva sama vlada več nego le krajevno železnico. V členu II. predloženega načrta zakona je sprejeta določba, da vipavska železnica se ne smatra kot krajevna, marveč kot glavna železnica (Hauptbahn). V poznejšem poročilu o tej železnici pa pravi, da železnica Gorica-Ajdovščina je le prvi del prihodnje večje železnice do — Postojne.
Vlada ostaja sicer v tem pogledu še vedno pri stari misli o zvezi Gorice s Postojno. Ali med tem času je prišla na dnevni red vrhniška železnica, ki se bo tudi gradila ; s to železnico je pa zelo premenjeno naše stališče z ozirom na bodoče podaljšanje vipavske železnice, namreč v tem zmislu, da bo treba napeti vse moči za morebitno železniško zvezo Ajdovščine z Vrhniko in ne s Postojno. — Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti že zdaj, da bi se nikdo ne prenaglil v ogrevanju za vladino namero, ki se bo dala še premeniti, ako pridemo pred
merodajne kroge s temeljito podprtimi prošnjami.
*
* *
Neki Člankar v dunajski „Volksvvirth-schaftliche Woclienschrift“ je izrazil bojazen, da nova železnica bo na škodo Trstu, posebno tedaj, kedar se podaljša na Kranjsko do Postojne ali do Vrhnike. Potniki s Severja v Italijo se bodo raje vozili po krasni Vipavski dolini; enaka bo z blagom.
Da izraža, tako bojazen kak Tržačan, ki se boji za krajevne tržaške koristi, to je naravno; ali neumevno je, kako se morejo postavljati na tako tesnosrčno stališče — ofi-cijozni listi, kukoršna je „T r i e s t e r Z e i-t u n g“.
Ta list je pisal že 16. t. m. v št. 112. o železnicah Gorica-Ajdovščina in Ljubljana-Vrhnika ter dejal, da bodeta Trstu v škodo. Že zveza Postojne z Gorico, pravi „T. Z.“, okrajša pot z Benetkami za 70-80 km. (a zveza z Vrhniko bi pot še izdatneje skrajšala!) Naposled vzdilme: „Kolika škoda vsled pešanja prometa z blagom preko Trsta, koliko manj tujcev*.
Neumevno nam je, kako more ofici-jozni list presojati krajevne železnice z ozkega tržaškega stališča! Ali cela dežela ni za nič drugega tu, nego da se bo pustila na večne čase molzli od Trsta ?
Mi gotovo ne maramo delati 'Trstu škode, toda sami smo sobi vendarle najbližji. Ako pa Trst tudi kaj izgubi, bo to le neznatnega pomena. Trstu je potreba izdatneje pomoči, kakoršno bi dobil s predelsko železnico, katera mu odpre ob dren nov trgovski svet. Na to naj delajo tržaški ofici-jozi, potem bo vsem ustreženo!
Domače in razne novice.
*	Sv. hirata. — Vzvišeni knezonad-škof je delil sv. birmo dne 6. v Gorjanskem, 7. v Komnu, 8. v Škrbini, 9. (danes) v Ko-biljiglavi; 10. bo v Štanjelu, 11. v Šmarjah in 14. v Rihembergu.
*	Vipavska železnica. — Poslanska zbornica na Dunaju je sprejela v petek vladino predlogo o vipavski železnici, o kateri smo obširneje govorili v svojih listih. — S tem je ta železnica zakonito zagotovljena. Dal Bog, da bi jo začeli kmalu tudi delati.
*	Učiteljski zakon, glasovan v deželnem zboru goriškem, izide koncem tega tedna v posebnem izdanju poročila o delovanju naših poslancev v deželnem zboru goriške m. Poročilo, obsegajoče 13 pol (208 strani j), razpo-šiljemo zastonj onim, ki nam dopošljejo 10 kr. za poštnino.
*	Še kos jim je na poti. — Orglar v Prešernovi romanci je naučd „kosa, t r doki j u n s k o dete, od p r e 1 j u b’ g a Avguština", slovenski cerkovnik g. B., za katerega ima menda „Corriere" stalnega dopisnika na Placuti, je pa naučil svojega kosa prvi del naše narodne himne („Naprej zastava Slave!"). Nič hudega sluteči kos jo (seveda ne celo) zares prav dobro žvižga, da se že zgodaj zjutraj razlega po Placuti. Zaradi ravnopravnosti žvižga tudi jedno tržaških kanconet, ki nimajo ne nog ne glave. A to mu nič ne pomaga. Lahonske mladiče, sinove slovenskih mater, razburja naša himna, da že celo pomlad „tuhtajo", kako bi se
tega „panslavističnega" kosa odkrižali. Žu-ganje po hišnem gospodarju in drugih pla-cutskih veljakih na g. B. je ostalo brez uspeha. Kaj narede „modre glavice" ? Zdaj so razpisali nagrado onemu, ki kosa ubije !
—	Mi bi jim svetovali še nekaj. — Po „junaško" laško armado, ki se zdaj „zmagovito" vrača iz Afrike, naj pošljejo ; morda jo slovenski kos ne zažene v beg, kakor jo je peščica afrikakskih divjakov.
Dostavek. — Od nedelje je kos menjal gospodarja; prišel je v Gosposko ulico dražit Slovencem sovražne živce. — Trgovec Persig nasproti Korenu ima že „polno glavo" te: „Naprej te stare krave, nazaj držč roge !“ kakor je dejal. Priporočamo Slovencem, da obdrže ta čin v spominu!
*	Kupčija s čresnjami je letos prav živahna. Od vseh stranij so bili in deloma so še kupci tu, celo z Ruskega. Tudi pri kronskih slavnostih v Moskvi so bile goriške črešnje. — Cene so še zdaj 15-25 kr. kilo, kar je za sedanji čas neverjetno visoka cena.
*	Za „Sloginc" zavode je darovala gospodična Andulka Likarjeva 60 kr., dobljenih za odstopljeno pivo pri podgorski veselici. — Nabrano pri zadnjem večeru keg-Ijiškega kluba s prebitkom vred gld. 3.62.
*	Drobiž. — Aloj z i je v i š če je imelo v prvih štirih mesecih 1940 gld. duhodkov in 2327 izdatkov, premanjkljeja 386 gld. — V Gradišču se je igral neki deček z nabito puško in ranil mlajšega tovariša. — V Vol-čjegradu se je obesil kmet Andr. Turel; bolehal je na umu. V O r e h o v 1 j a h pa se je obesil čevljar Fr. Lestan: oslabel je na umu baje vsled pijančevanja. Pogreb je bil brez duhovnika. — Profesorja za laščino na goriških srednjih šolah ne morejo dobiti; zato so podaljšali razpis do konca junija. — Fotograf Jerkič je razstavil ob vhodu nekaj prav lepih velikih fotografij Kuhnovega pogreba v Strassoldu. — V Furlanski R e d i p u g 1 i a se je pokazala nalezljiva bolezen med govejo živino. — V Gradcu se je ustrelil pravnik v prvem letu, sin nekega goriškega profesorja, Nemca. Uzrok ni znan. Koliko žalost obilni rodbini! —Srela je udarila v soboto teden v neki dimnik v Gradišču ob Soči; škode ni prizadela. — Pazite na ribe, kedar jih kupujete. Dogaja se, da jih mora oblast večkrat zaseči, ker so stare in zdravju škodljive. — V Pr e potoku na oni strani meje nadleguje ljudi da vica. — V B r a z z a n u so zaprli lekar-ničarja Franca Falconerja zaradi žaljenja Veličanstva. — V K o r m i n u so zaprli nekega mladeniča zaradi zlorabe malih deklic.
—	Ubil se je voznik Ivan Kocijančič iz Gorice na poti od Štanjela domov; trčil je z nekim drugim voznikom, prekucnil se na tla in butnil z glavo ob kamen tako, da je kmalu izdihnil dušo. — Blizu Visinale so zaprli več tihotapcev in zajeli mnogo blaga.
—	V Sedlu so dobili nov križev pot; blagoslovil ga je na Vnebohod prečastiti o. Medic s Kostanjevice; stari križev pot so prenesli v staro cerkev. — V Starem-s e I u so začeli širiti cerkev; priprave so naredile marsikako zdražbo. Upamo, da se poležejo vznemirjeni duhovi. — Na goriškem pokopališču začno prekopavati grobove iz' 1. 1880. do 1882. Nagrobne spomenike treba pobrati do 31. julija, sicer postanejo last mesta. — Toča je ropotala tudi po Furlaniji. — Na Tolminskem pridno delajo razne nove ceste in popravljajo
stare. Več o priliki. — V Š e m p a s u sta se sporekla dva moža; jeden pa je rabil zobe in vgriznil nasprotnika v desno uho.— Presv. cesar je daroval za cerkev v Lokvah 100 gld.
* f Kanonik Karol Klun je nagloma umrl v ponedeljek ob '/2^ P° •noC' v kapucinskem samostanu v Budimpešti. Rojen je bil 1. 1841. v Prigorici pri Dolenji vasi (ribniški okraj); v mašnika posvečen 1. 1865.— Ustanovil je «Slovenca» in mu bil 6 let urednik. L. 1876. se je odpovedal celo službi, ker sta bila s škofom Pogačarjem navskriž.
Od 1. 1877. se je udeleževal političnega bojevanja tudi v deželnem in dve leti pozneje v drž. zboru. — Več v „Soči". — Naj počiva v miru!
*	Iz Lovnika je neki dopisnik v „Cor-rieru" od sobote grdo napadel podgorskega vikarija č. g. Goloba, ker je imel na praznik sv. R. T. običajno slovensko propoved. — Lahončki so namreč že mislili, da z dosedanjim ropotanjem so že dosegli svoj namen ; ker so se varali, zato besnijo. — „Gorr". klepeta, da onega „kranjskega" jezika nikdo ne razume v Lečniku. Take neumnosti morejo kvasiti le zaslepljenci ali pa hudobni ljudje.
*	V Kormlnu je bila razpisana služba učitelja glasbe v tamošnjem društvu. Bilo je več domačih prosilcev, katerih sposobnost se obče pripoznava. Ali — prosil je tudi neki Mi lane c; in takoj je šla živahna agitacija: „Noi vogliamo il Milanese!“ šlo je od ust do ust! In res — bil je imenovan ta Milanese. Toda društvena pravila določajo, da učitelj mora biti avstrijski podanik —in zdaj so gospodje v zadregi, kako spravijo tega Milanese vendarle sem čez mejo od polente k avstrijski pečenki, katere ne privoščijo domačinom.
*Iz Gorenjcpolja pri Kanalu nam pišejo: 31 maja, dan sv. Trojice, je daroval prečasli gospod Anton Ukmar, dijamantno mašnik v pokoju v Kanalu, sv. mašo na Gorenjepolju ob '^[0 uri. — Ali ni res prečastiti gospod hvale vreden, da takšen starček, ali prav za prav ne starček, iskreni mladenič v svoji starosti 92 let, more priti peš darovat sv. mašo k nam, zapuščenim ovčicam? On ve, da nekatere ovčice že mogoče eno leto niso bile pri sv. maši.
Presrčna hvala prečastitemu gospodu. Da bi nas še večkrat prišel obiskat!“
*	Sadna letina. — S Tolminskega nam poročajo, da bo sadna letina le srednja; veliko drevja ima le slabo listje, posebno češplje. Temu je najbrže kriva lanska rij a, da je bilo listje odpadlo pred časom.
*	Iz Koprive na Krasu nam pišejo: Hud vihar je razsajal začetkom tega leta v naši občini, kateri pa je hvala, Bogu, kmalu prejenjal, in prisijalo je ljubo pomladansko solnce, katero nas tako ljubeznjivo pozdravlja vsak dan, posebno s svojo jutranjo zarjo; z zarjo prične se dan; ravno tako začeli smo tudi mi z zarjo, namreč: že pred par meseci osnovalo še je pri nas v vsaki slovenski vasici toli potrebno „bralno društvo" pod imenom „Zarja", koje je imelo dne 14. maja svoj prvi občni zbor v prostorih g. Guliča.
Po večkratnem pošiljanju pravil visokemu namestništvu v potrjenje, prejeli smo jih potrjene še le 6. maja, kar nas je jako razveselilo. — Na zdar! — Bog živi naše mlado društvo.
Imenovanje. — C. kr. sodni avskul-tant g. dr. Anton Povšič v Gorici je bil imenovan pristavom v Pazinu.— Čestitamo!
Deželnim računarjem goriškim je imenovan g. Evgen Kavčič, dosedaj uradnik pri finančni blagajni v Trstu. — Kaj je ž njim, v čem se odlikuje itd., ne vemo; to se kmalu pokaže.
t Fzm. baron Kuhn. — Dne 25. pr.
m. je umrl v Strassoldu blizu Cervinjana umrl proslavljeni vojskovodja, jeden prvih avstrijskih generalov in reorganizator avstrijske vojske, fzm. Franc baron Kuhn.
Pogreb se je vršil 28. pr. m. Cesarja je zastopal vojni minister Krighammer. Vlada je odredila, da so šli k pogrebu trije bata-
lijoni 47. pešpolka in 4 topničarske baterije iz Gorice, katero krdelo sta vodila fcm. baron Reinlander in general Sterzi.
Slovenska šola v Gorici. — Vse vprek poprašuje: Kako je s tem perečim vprašanjem ? Ali je vlada vendar že naredila svojo — dolžnost?
Odgovor je tak le: Pred kratkim je mi-nisterstvo rešilo utok mestnega zastopa go-riškega, ki se je bil pritožil proti odredbi, da šolsko poslopje v Podturnu ni primerno za slovensko šolo ter da treba preskrbeti drugo bolj v sredi mesta. — Ministerstvo je zavrnilo pritožbo in naložilo magistratu, naj v štirih tednih poroča, kaj se je ukrenilo v namen, da dobi slovenska šola primerne prostore.
Kaj bo pa zdaj? Potečejo štirje tedni in mestni zastop ne ukrene ničesa. Mogoče je celo, da se pritoži tudi na upravno sodišče, dasi je znano vsakemu bebcu, da v takih rečeh upravno sodišče nima besede. Ali reč se zopet — zavleče, kar je glavni namen goriške gospode. — Od kod tolika predrznost? Odgovor: Od tod, ker imajo v Trstu vso zaslombo. Dokler je Rinaldini v Trstu, ne pričakujemo za Slovane na Primorskem nikakih izdatnih sprememb na bolje.
Rodbina pokojnega Volariča je zdaj v Gorici, ulica Ascoli. Prijatelje in častilce plodovitega skladatelja lepo prosimo, naj se spominjajo njegove nesrečne rodbine. Zlasti opozarjamo na sveto dolžnost tiste, ki so ostali na dolgu za sprejete skladbe. — Udova ima v zalogi še pesmi za mešan zbor. Op. 7., za 70 kr., — pesmi za m o ž k i zbor, op. 10, za 85 kr. Dobe se tudi v naši tiskarni. — Vsa Volaričeva ostalina je zdaj v naših rokah. O priliki spregovorimo kaj več
0	njej. Veliko prav krasnih rečij nam je zapustil.
Slovenske obtožnice. — Glavna ost našega boja za pravično obravnavanje pri kazenskem sodišču je bila obrnjena proti — državne m upravdništvu. Brez prestanka smo zahtevali, da državno pravdništvo mora prvo dajati v nepristranosti in pravičnosti lep zgled in tožiti Slovence v slovenskem ne pa v laškem jeziku. — Ali državno pravdništvo je bilo gluho. Vemo, kako se je izgovarjalo, kako je poročalo na višja mesta, češ, da to ni mogoče iz teh in iz teh uzrokov. Toda po zadnjih porotnih obravnavah, pri katerih smo dobili preobilno uzrokov za pritoževanje, se je tudi v tem pogledu nakrat obrnilo na bolje. Iz Tolmina in iz K a n a 1 a smo dobili poročila, da so dobili ljudje slovenske obtožnice in ne več laških, kakor doslej. — Ali je kaj bolj naravnega od takega postopanja? Upamo, da bodo dobivali vsi Slovenci le slovenske obtožnice, tudi oni v Brdih, v goriški okolici in v ajdovskem okraju. Tisti rojaki, ki dobe laške obtožnice, naj se takoj pritožijo; ob enem naj naznanjjo tudi nam.
S pogreba bar. Kuhna v Strassoldu.
—	Fotograf Jerkič je posnel pet glavnih momentov Kuhnovega pogreba v Strassoldu. Fotografije so v velikem formatu in so prav dobro izdelane. Izložene so v veži njegovega zavoda ter pri knjigarju Pallichu. Tudi neki drugi novi fotograf je izložil svoje slike, ki so pa le minijatura Jerkičevih.
Trojezični lepaki. — Gostilničar v Tivoli je nalepil v četrtek vabila h koncertu v laškem, nemškem in slovenskem jeziku. — «C o r r i e r e» seveda tega ni mogel prezreti in se je takoj oglasil, češ, da zadoščajo vabila le v nemškem in slovenskem jeziku. — Kaj bi pa bilo, ako Slovenci osnujemo med seboj zaroto, da ne prestopimo praga, kamor nas ne vabijo tudi v slovenskem jeziku?
—	Do tega pride pa toliko prej, kolikor bolj bo «Corriere» prepovedoval skrajno narodno nestrpnost. Take vrste boj Slovenci lahko sprejmemo brez skrbi za konečno zmago. Torej — le hujskate dalje!
Za predelsko železnico se res veliko trudi znani nam dunajski inženir Buche-
1	e n. Spisal je že neštevilno brošur in člankov v raznih strokovnih časopisih in imel veliko predavanj v raznih krajih. — V petek teden je govoril tudi v društvu inženirjev in arhitektov v Trstu. Prinesel je seboj tudi raznih načrtov in zemljevidov ter dokazoval,
da edino uspešno pomoč bi prinesla Trstu železnica čez Ture in Predel. — Po njegovem govoru se je unela živahna razprava, ki je končala z zmago predelskega načrta.
Kakor smo že večkrat naglašali, merodajni krogi se resno bavijo z drugo železniško zvezo Trsta s severnimi deželami ; črta Divača-Loka je pokopana, a boj gre le še med bohinjsko in predelsko železnico. Ako bi se zjedinili v tein vprašanju tudi vsi tržaški krogi, bo to le v prospeh hitrejši rešitvi tega prevažnoga vprašanja.
Procesija Sv. R. Telesa se je vršila učeraj pri najlepšem vremenu in ob navadni udeležbi vseh javnih zavodov, uradništva in vojaštva. — Svirali sta obe godbi, vojaška in mestna. — Po procesiji je pa dež pomočil mestne ulice.
„Knjižnica za mladino" izide za maj in junij v dvojnatem snopiču. Obsegala bo večjo povest „Ta tar ji na Moravskem", poslovenjeno iz češčine. — To na znanje naročnikom, katerih do danes še ni niti — 450. To na uvaževanje gg. učiteljem in šolskim prijateljem.
Vipavska železnica. — Od vseh stra-nij naše lepe Vipavske doline prihajajo hvaležni glasovi in zahvalna pisma poslancem in v obliki dopisov poslancem in «Soči» za srečno rešitev tako važnega vprašanja. — Dopisovalci naj ne zamerijo, ako takih dopisov ne priobčujemo, ker so pač vsi enaki, ako ne po besedah pa vsaj po vsebini. Naši Vipavci so lahko uverjeni, da sedanji narodni zastopniki bodo tudi v prihodnje, kakor doslej, z vso ljubeznijo in vnemo pospeševali in se borili za vse, kar bi utegnilo bili narodu in deželi v korist. O «Soči» tudi nikdo ne dvomi, da bo vedno vršila svojo narodno dolžnost brez ozira na levo ali na desno, za kar govori vsa njena preteklost, najbolj pa v zadnjih letih, ko je šla v ogenj, sama se je sicer opekla, ali — narodni stvari je pomagala do veljave. Složno naprej po sedanji poti !
Javni plesi. — To so kuga, ki uničuje gmotno in nravstveno naše ljudstvo zlasti v obližju goriškega mesta. Dne 31. t. m. je bila v Podgori prav lepa narodna veselica s petjem, tamburanjem in igro, da bi je moral biti vesel vsak še tako zagrizen nasprotnik naših društev, — ali velika večina tistih, za katere se je priredila ta veselica, je plesala v Stračicah. — Tako je naše ljudstvo v okolici ! Tu, gospoda, je veliko dela, ne pa zabavljanje proti narodnim društvom. Evo: Mnogi podgorski mladeniči in dekleta niso prišli k pošteni narodni veselici, — a zate-gadel niso molili doma rožnega venca, marveč šli so v Stračice — plesat.
Najhujši nestrpneži in razsajači proti Slovencem so trgovski pomočniki, ki se živč največ od „pejtegasem". — Nabirali bomo podatke in nekega dne pridemo na dan z imeni in fakti. — Prosimo svoje rojake, naj nam gredo pri tem nabiranju na roko. Vsak slučaj naj se nam naznani.
Za deželno blaznico. Iz Gorice pišejo „Edinosti", da so dobila županstva obvestilo, da predno odpošljejo v bolnišnico kakega svojega umobolnika, jim je povprašati poprej v bolnišnicah v Gorici ali Trstu, da - li je prostora, kajti bolnišnice da so prenapolnjene. To dejstvo bi moralo vendar enkrat ganiti odločujoče kroge na Primorskem, da sezidajo primerno poslopje za blazne. Statistika nam zabeležuje dnevoma več slučajev, število takih bolnikov se množi, a prostori so vedno enaki.
Razglas. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši deveto srečkanje deželnih obligacij izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje : Vrsta A št. 16 za 1000 gld., št. 33 za 500 gld., št. 41 za 100 gld., št. 55 za 100 gld., št. 80 za 100 gld. Vrsta B št. 85 za 1000 gld., št. 65 za 100 gld. Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kateri še ne izleko 1. avgusta t. L
Deželni odbor.
Nc izseljujte se! — Glasilo vlade brazilijske „O Paiz" podaja nastopno sliko o neverjetni bedi avstrijskih izseljencev: Av-
sirijski izseljenci se izkrcavajo na otoku, oddaljenem kakili 50 minut vožnje od glavnega mesta Rio de Janeiro. Na tem otoku pri-mankuje vode in morajo dovažati isto s celine. A voda, ki jo dovažajo v strašno umazanih čolnih, stoji često po dva tri dni na pekočem solncu in se tudi meša se slano morsko vodo. Vsi izseljenci, ki morajo piti to vodo, dobe strašno drisko. Perilo si morajo izseljenci prati v morju, vsled česar je perilo vedno .umazano. Izseljenci spe po tisoč v jedni spalnici. Te spalnice so brez oken. Ležati pa morajo na golem, ali pa na lastnih omotih, v kojih nosijo svoje zadnje — zadnje imetje. Tu leže vse vprek: možki, ženske, oženjeni, samci, mladi, stari, otroci, starci. — Vsi v strašni umazanosti. Ako bi nastal ogenj, zgoreli bi vsi. Okolo poslopja je strašen smrad vsled človeških odpadkov. V kuhinji gospodarijo kuharji, s kojih uprav kaplje mazanina. Gorje bolnikom. Ti leže v posebnem oddelku, pokritk cunjami ; o kakem čistem perilu ni niti govora. Umrli otroci leže še po več dnij med živimi. Ker pa v oddelku za otroke pomrjejo malone vsi bolniki, zatajujejo matere raje bolezen svojih otrok in jih nosijo umirajoče na svojih prsih. Sleherni dan naletajo o pregledavanju spalnic na pet šest v cunje zavitih mrtvih otrok, koje stlačijo potem v kake stare škatlje in jih pokopjejo: Na kratko: tu vlada najhuja človeška beda.
Brzojavni urad v Korminu. — Od
dne 15. t. m. pa do konca avgusta t. I. razširjen je brzojavni urad v Korminu na popolno dnevno službo.
Bolezen na očeh. — V hribih in tudi v Gorici gospodari v mladem zarodu d a-v i c a, v Komnu pa se je precej hudo razširila znana nalezljiva očesna bolezen. Zbolelo je že okoli 90 otrok. Šola ni še zaprta.
Iz 1'odgore nam poročajo: Na go-riškem municipiju so poslali neko žensko v Podgoro z nekim pisanjem, naslovljenim: al vicario di P i e d i m o n t e. Ko je g. vikarij to videl, je dejal ženi, da to ne tiče njemu; potem je šla k županu, in ta ji je povedal, naj gi-e zopet na municipij, kjer naj pošteno napišejo ime — P o d g o r e. To se je naposled zgodilo in žena je prišla po toliki zamudi do svojega namena. — Ali bodo goriški zagrizene! še dalje uganjali take burke ?1
Y Biljani ste imeli dve društvi dne 31. maja svoj redni občni zbor.
Udeležili so se zborov veliki in mali posestniki, pa tudi duhovniki in učitelji, župani in podžupani, od Gorice do Italije.
I.	zbor je imel „Slovenski Jez“, ka-toliško-politično društvo v Brdih.
Izvoljeni so bili enoglasno v novi odbor: Predsednikom: č. g. Andr. Žnidarčič, vikarij v Gradnem. Odbornikom: č. g. Štef. Valentinčič, kurat v Merniku, č. g. Ludvik Kumar, župnik v Biljani, . č. g. Andr. Grgo let, župnik v Šlovrencu. g. Anton Prinčič, posestnik v Kozani, g. Anton Zucchiati, veleposestnik v Medani, g. Miha Žamar, veleposestnik v Fojani, g. Martin Kabaj, posestnik v Belem. Namestnikom: g. Jožef Jakončič, veleposestnik v Kozani, g. Anton Jakončič, likvidator mestne hranilnice v Gorici, g- Anton Grbec, grajščinski oskrbnik na Dobruvem.
II.	zbor je imela „Briška podružnica sv. Cirila in Metoda”. V novi odbor so bili enoglasno izvoljeni: Načelnikom: č. g. Ludvik Kumar, župnik v Biljani, tajnikom: č. g. Janez Kurinčič, kurat v Medani, bla-blagajnikom: g. Ferdo Simčič, učitelj v Biljani.
Naj žive društvi obe
in Brice na delo hude!
Iz Kobarida nam pišejo : „Livška cesta od Globoščaka (potok) naprej je tako slaba, da je po nji nemogoča vožnja. Dne 19. t. m. je peljal g. Franc Urbančič neki les iz Kobarida na Livek. Pod Livkom, v takozvanem Debelem bregu, se mu je voz prekucnil; komaj so rešili konje, da mu niso šli z vozom vred po strmini v propad. — Ta dogodek bi moral biti pristojnim oblastim v dokaz, da je treba nekaj storiti za popravo te ceste. Upamo, da se to zgodi”.
Neki drugi dopisnik se nam zelo pri- j tožuje, kako počasi napreduje reč s sodnim j poslopjem. Zdaj, ko je vse le še od Koba-ridcev odvisno, reč ne gre več naprej. —-Dopisa ne moremo priobčiti, ker najboljša pot za take pritožbe je tamošnje starašinstvo. Škoda res, da se preveč zavlačuje otvoritev tega tako zelo težko pričakovanega sodišča.
Društvene vesti.
— Veselica v Podgori. — Po dolgem času se je zopet zganilo Katoliško-politično bralno društvo v Podgori in priredilo veselico s pomočjo „Goriškega Sokola”. — Občinstva je bilo veliko, ali največ iz Gorice in okolice; domača mladež je pridno plesala v Stračicah. — Spored je obsegal 6 pesmij, pet komadov tamburaškoga zbora „Sokolovega” in veselo igro „Mutec”.
—	Podgorski pevci so prav dobro peli tri težke pesmi: Davori, Nočni stražar! in Popotno pesem, „Sokolovi” pa Volaričeve „Slovenca dom” in ljubki „Eno devo” ter „Raz-stanek”. Podgorski pevci so morali pesmi ponoviti na splošno zahtevanje občinstva. To jim bodi v spodbudilo, da bodo napredovali na tej poti v lepi edinosti in prizanesljivosti med seboj sebi in lepi Podgori v ponos in čast. — „Sokolov" tamburaški zbor je dodal še drugih komadov. Tamburašev je bilo le 11, manjkali so štirje vsled posebnih zadržkov. — Igra „Mute*c“ je obujala ves čas mnogo smeha in živahne veselosti. Igrali so: g.čni Anica Likarjeva in Katica Jaj-čeva, ki lepo podpirati „Sokolovo” težavno a prekoristno delovanje, za kar jima bodi prav srčna hvala tudi na tem mestu; — dalje g.dje Mužič, Feigl, Pertot in Slokar; vsi so dobro dovršili svojo nalogo. — Po veselici je bila prosta zabava na dvorišču Trpinove gostilne, okrašenem z baloni in zastavami. — Vsakdo se je vračal zadovoljen iz Podgore. Uverjeni smo, da bi tudi domačini prihajali čedalje številneje, ako bi se večkrat priredile take veselice. „Sokol” bo vedno rad podpiral podgorske rodoljube v takem prizadevanju. — Podgorskih pevcev je lepo število, šestnajst, tudi oni bodo zvabljali vedno več svojih znancev k narodni veselici. Brez dela ni uspeha, ni zmage!
Ostala Slovenija.
Trst. — Mestni svet tržaški je imel sejo prošli teden. V isti je interpeloval župana svet. Venezian, s kako pravico je nekdo zavil v črnino mestne svetilke na Corsu o priliki pogreba nadvojvode Karola Ludo-vika. Kako je mogel župan dovoliti kaj takega? Župan je odgovoril, da se je to zgodilo brez njegovega vedenja ter da je ukrenil potrebne korake, da se kaj takega ne zgodi več brez njegovega znanja. Ne bomo obsojali kritikovanja svet. Veneziana, niti branili one, ki so to zakrivili, vendar vsa Ve-nezianova reč diši po tistem duhu, kateri gospod Rinaldini skrbno pokriva. — Društvo „Austria” je izdalo oklic na tržaško prebivalstvo prose milodarov za neko ustanovo v proslavo 50 - letnice vladanja našega cesarja.
—	Bivši italijanski vojni minister Mocenni se je navrnil v Trst. Na potovanju je v Budimpešto, od tam na Dunaj in v Berolin.
Slovenska šola v Trstu. — Našim čitateljem bo še znana borba tržaških starišev za slovensko šolo v Trstu. Že dve leti je tega, kar je dr. Gregorin, odvetnik v Trstu, predložil na ministerstvo pritožbo proti odloku c. kr. namestništva v Trstu, s katerim je pritrdilo mestnemu magistratu v njegovi sodbi, da ni navezan ustanoviti slovensko šolo v Trstu. Torej po dveh letih se je stvar vendar rešila tako, da 'je ministerstvo uničilo odlok namestništva in zaukazalo mestnemu magistratu, da mora izvršiti nove poizvedbe, istim pridodati tloris mesta tržaškega ter vse doposlati ministerstvu — v šestih tednih. Mestni magistrat se je uprl temu, češ, da bi nove poizvedbe dale isti uspeh, kateri ministerstvo že ima, in sploh, da v šestih tednih j ne bi mogel ustreči zahtevi. C. kr. namest-I n i š t v o je tudi temu pritrdilo, no ministerstvo je zopet sedaj pose-
glo u m ester dalo nalog, da inesto mora dati zahtevana pojasnila. —
V	tem smislu poroča namreč isterski dopisnik puljskega osliča. Za resničnost ne odgovarjamo.
Istra. — 30. pr. m. so bili izvoljeni vnovič dež. poslanci gg. prof. Mandič iu Jenko enoglasno, Simon K o z u 1 i č pa z veliko večino. Tako je zmagala zopet pravična reč. Kaj sedaj zopet ukrenejo gospodje laške večine? — Vprašanje o premeščenju dež. zbora iz Poreča v Pulj še ni rešeno. Vse kaže na nekako resno voljo osrednje vlade, da pride v Istri do normalnih odno-šajev. — V Kanfanaru so bile občinske volitve. Izvoljeni so na znan način zopet sami šarenjaki. Naša stranka je vložila protest radi nezakonitostij. — Puljski oslič do-znaje, da je odločil minislerski predsednik ogledati si razmere v Istri. On se tega veseli, kajti upa, da zmaga pravična stvar italijanske stranke. Ako se veseli on, mi ne smemo žalovati ! — Značilno je, da sta bila v avdijenci pri cesarju dež. glavar isterski dr. C a m p i t e 11 i in njegov namestnik dr. S t a n g e r. Prvi je bil pred cesarjem le eno minuto, dočim se je zadržal dr. Stan-ger pet minut. Njeg. Veličanstvo ga je baje izpraševalo o razmerah deželnozborske manjšine.
Kranjska. — Cesar je potrdil izvolitev g. Ivana Hribarja mestnim županom ljubljanskim. Zopet čestitamo! — V Ljubljani snujejo novo stavbinsko društvo „Dom delavskih stanov” v krogu ljubljanske krščansko-socijalne stranke — 15. in 16. avgusta bo v Ljubljani shod narodno-slovenskih delavcev, da se posvetujejo o organizaciji. — Občni zbor „Dramatičnega društva” v Ljubljani se je vršil 30. pr. m. V odbor so bili izvoljeni na novo: dr. Tavčar kot predsednik, ravnatelj Š u b i c, dr. Star e, prof. F u n t e k in prof. Orožen. Od starih so ostali v odboru še dr. B 1 e i \v e i s, notar Gogala, notar P 1 a n t a n, ravnatelj Pirc in dr. T e-kavčič. — „Obrtno pomožnodrušt-vo“ v Ljubljani je imelo 1895. I. gld. 768,324.49 prometa, čistega dobička pa gld. 293'58. Rezervni zaklad znaša gld. 33,208'33.
—	V Sodražici na Kranjskem ustanovila se je dne 17. 1. m. nova posojilnica z neomejenim poroštvom. V ravnateljstvo in nadzorstvo izvoljeni so najodličnejši občani. — Nova posojilnica, kateri želimo obilo uspeha, prične s poslovanjem takoj po registrovanji.
—	Temeljni kamen kranjskemu gimnaziju so položili 18. pr. m.
Štajerska. — Podporno društvo za revne dijake dvojezične gimnazije v Celji imelo je dne 27. t. m. prvi svoj občni zbor.
V	odbor so voljeni ravnatelj Glo\vacki, Kosi, Bernik, Atteneder, opat Ogradi, dr. J. Vrečko in dr. J. Sernec. Društvu so takoj pristopili razni rodoljubi — „Celjski Sokol” priredi meseca junija (dan se pozneje naznani) izlet v Vojnik, kjer bo „ljudska veselica” enaka lanskej. — Učiteljsko društvo v Ljutomeru bode praznovalo 25-letnico svojega obstanka dne 11. junija t. 1. — Na Cvenu pri Ljutomeru se je ustanovila meteorologična opazovalna postaja; vodi jo nadučitelj g. F. Pušenjak. — Nikola 1. knez črnogorski je sprejel njemu poklonjeno „Slovensko pesmarico” Vekoslava Vaupolič-a in zapovedal, da se hrani v njegovej privatni knjižnici ter se je zahvalil z velelaskavim pismom za dar skladatelju. — Na shodu štajerskih učiteljev v Gradci bilo je čez 1000 udeležencev navzočih. Učitelj Hćrvatek je v svojem jako obširnem in temeljitem govoru, ki je trajal 1 in pol ure, pojasneval pretužni položaj učiteljstva ter je končno nasvetoval resolucijo, v kateri so vse tirjatve učiteljstva kratko pa jedrnato in odločno navedene. Ta resolucija sprejela se je jednoglasno. Pok. Davorinu Trstenjak u, pisatelju in zgodovinarju slovenskemu, postavijo letos primerno spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Kra-Ijevcih pri Sv. Jurju ob Ščavnici,
Koroška. — „Mir” poroča: Slovensko hranilno in posojilno društvo je imelo 1. 1895. prometa 115.366 gld. 84 kr. Čistega dobička je bilo 337 gld. 84 kr., upravnih stroškov 120 gld. Rezervna fonda sta naraslla na 3228 gld. 95 kr. — Za podžupana v Ce-
lovcu je bil izvoljen dr. Metnic. Zatrobil je v isti rog, kakor župan Neuner, da hoče „varovati" celovško nemštvo! Vse drugo je tem ljudem seveda deveta skrb. — Kakor čujemo iz zanesljivega vira, je pred kratkim časom deželni šolski nadzornik gosp. dr. Gobane vložil prošnjo za vpokojenje. — Na Djekšah je umrl posestnik L. Pokeršnik p. d. Kramar, star 43 let. Bil je načelnik posojilnice in zavarovalnega društva. — Spo-minjski kamen so odkrili g. deželnemu predsedniku na Zg. Beli. Nj. ekscelenca se je kajpak sam potrudil k slavnosti, s katero so ga proslavljali. — Celovški podružnici nemškega „schulvereina" sta imeli zadnjič shod, pri katerem so bridko tožili, da „schulverein" hira ! Le tako naprej! Prvo besedo so imeli kakor vselej ljudje, katere je rodila slovenska mati, kateri pa sedaj veljajo za' velike Nemce pred Bismarkom in celovškimi purgarji. — V Celovcu se je ustanovil odbor, ki je izdal oklic za nabiranje milodarov za časten spomenik pok. profesorju Ledovšeku. Milodare sprejema uredništvo „Mira".
Iz beneške Slovenije. — Iz Konca ob avstrijski meji delajo lepo občinsko cesto do glavne državne ceste, ki veže Kobarid s Čedadom. — V Lazili je blagoslovil v nedeljo neki kanonik iz Čedada nov Križev pot. — Malo cerkva imajo orgije; ali še tam, kjer so, ni orgljavca. V celi šempeterski župniji sta le dva orgljavca, ali še ta dva sta — slepca, ki orgljata le po posluhu, kolikor sta se naučile v Padovi.
Slovenci v Ameriki. — Po uradni Statistiki je v sami državi Illinois 8050 Slovencev in sicer v Chicagu 700; v Jolietu 2000; Aurori 600: La Sallu 500; Coal City 300; Brace Wilu 200; South Chicagu 500; Chattarku 200; Springfiedu 400; Lincolnu 200; Gielchrist Viola 150; Kankakee 250; Forest City 50; Lemontu 300; Romeo 250; Carbon Hillu 150; Williamsvillu 200; Rut-lanku 150; Kangley 200; Willov Springu 150; Wenona 250; Minonku 200 i Caple 150.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Delegacije so se otvorile 30. pr. m. v Budimpešti. Cesar je prišel tudi v Budimpešto 31. t. m. V ponedeljek je sprejel obe delegaciji. V svojem govoru seje zahvalil na izrazu sočutja v smrti nadvojvode Karola Ljudvika ter naglasil prijateljsko razmerje med monarhijo in drugimi državami. Postopanje trozveze je mnogo pripomoglo za ohranjenje miru Potrjenjem Ferdinanda Ko-burga bolgarskim'knezom je pripoznano dosedanje položenje na Balkanu. Naša zava-nica Italija je „visoko dvigala čast svoje zastave" nasproti mnogo močnejšemu sovražniku. Predsednikom avstr, delegacije, ki zboruje prvič v lastni palači, je izvoljen baron C h 1 u m e t z k y, ogerski Koloman S z e 1. Skupni državni proračun kaže 160 mil. stroškov. Izvenredni strošek za vojsko znaša 14 milijonov. Od teh se uporabita 2 za puške-repetirke, 3 za trdnjave, 650.000 gld. za brezdimni smodnik, 5000 gld. za dvokolesa. Povrhu se zahteva še odobrenje gl. 80.000 kot strošek zastopanja Avstrije pri kronanju ruskega carja. Proračunski odbor avstr, delegacije prične svoje razpravljenje 10. t. m. Proračun Bosne-Hercegovine kaže za 1. 1897. gld. 78.577 prebitka. — Po končanju delegacij gotovo da odstopi vojni minister Krieghammer, njega zameni baje sedanji železniški minister Guttenberg, tega zopet član nemške levice Rus z. Skomine! — Nadvojvodi Albrehtu so nameravali povzdigniti spomenik v Brucku na Litvi. V to svrho so nabrali že 150.000 gld. Sedaj so spremenili načrt tako, da se isti povzdigne na Dunaju, za kar se potrebuje še 100.000 gld. — Državni dolg znaša koncem 1.	1895.:
splošni drž. dolg avstrijski gl. 2.756,100.245; v državnem zboru zastopanih dežel in kro-novin pa gld. 1.405,217.334, torej skupno gld. 4.191,317.579. Z letno potrebo obreslij v znesku gld. 175,737.087, znašal je dolg državnih not gold. 193,530.593. — Prvim dunajskim podžupanom je bil izvoljen dr. L u e g e r, drugim pa dr. N e u m e y r. Tako je torej popolnoma rešena dunajska kriza v
mestni hiši! — Gospodska zbornica je sprejela soglasno volilno preosnovo. — A liti se mitski dunajski zastop je izvolil v mestni svet vse same svoje privržence, ker so odklonili izvolitev nemški lideralci.— Binkoštne praznike se je mudil dr. Lueger v Levovu na Poljskem, da je proučil tamošnje socijalno-krščansko položenje. — Do-lenjeavstrijski deželni zbor se snide tekom meseca v kratko zasedanje, da reši pre-membo volilnega reda po vladni volji, ker je vlada ni predložila v potrjenje, kakor je bila sprejeta v zadnjem zasedanju.
Državni zbor. — 20. pr. m. poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o reviziji zemljiško - davčnega katastra. V tej razpravi je podal finančni minister nekaj neveselih podatkov, ki so oparili poslance, še bolj pa oparijo davkoplačevalce. — V seji 21. pr. m. so bili vzprejeti §§. 7. do 17. Razpravljalo se je potem o §§. 18. do 20., a se je razprava pretrgala. Z ozirom na izjave finančnega ministra, s kojimi se je bil isti uprl predlogu manjine, da bi se ukupna svota zemljiškega davka znižala za 2'/g milijona, in iz kojih izjav je zvenelo naznanilo, da državne finance niso tako ugodne, kakor se misli sploh, da dosedanji proračuni niso bili „popolni", in da vlada stoji pred točko, koje ne bi hotela doživeti, stavil je v tej seji posl. Vašaty nujni predlog, s kojim je zahteval pojasnila o visočini in kakovosti gotovin v blagajnah do leta 1895. ter o uporabljanju istih. Zajedno je zahteval od finančnega ministra, da naj se s proračunom vsakokrat predloži tudi predloga o uporabi gotovin v blagajnah. Finančni minister ustal je takoj in dal nastopna pojasnila: Iz govora posl. Vašatega bi utegnilo nastati domnevanje, kakor da je zmanjkalo 100 milijonov gotovine iz blagajen. Prosi torej, da bi se delala razlika med go-tovinami v blagajnah in prebitki v blagajnah. Gotovine v blagajnah so potrebne tudi državi, kakor vsakemu podjetju. V Avstriji imamo mnogo blagajen, ki morajo biti primerno preskrbljene, ker iste preskrbljajo vso upravo. V deželnih glavnih blagajnah in v državnih blagajnah je 102 — 110 milijonov gotovine, družili 100 milijonov je po druzih blagajnah, sosebno na železnicah, poštah in brzojavih. Vlada pa more razpolagati le z onimi svotami, ki so v državnih osrednjih blagajnah. Ako je on, minister, govoril o go-tovinah v blagajnah kakor o kaki bajki, menil je s tem le to, da od istih ni možno ničesar oddati, ker morajo krožiti. — Kar se dostaje druzega vprašanja — prebitkov —, odgovoril je minister že v odseku, da kontrola o uporabljanju pristoji državnemu zboru, oporekati pa mora menenju, da so ti prebitki veliki, kajti porabilo se je 10 milijonov za odkup solilnic in 4 milijone za Ljubljano, a skoro se predloži zakonski načrt, s kojim se bode zahtevalo jeden milijon in pol. Konečno se je minister izrekel proti nujnosti predloga in zbornica je tudi odločila po želji ministra. — V seji 23. pr. m. je zbornica dovršila razpravo o zemljiško davčnem katastru, vsprejemši predlog manjine, da je znižati glavno svoto zemlj. davka za 2‘/a mil. gld. Na to se je vršila volitev v delegacije. —Vlada je v seji 27. pr. m. poslanske zbornice predložila kreditne predloge za K ra nj s ko. Predlaga, naj se dovoli obrestovano posojilo v znesku 1,500.000 gld. — V isti seji poslanske zbornice je posl. Kaiser nujno predlagal, naj vlada opra viči,'•zakaj so orožniki v Libercah streljati na delavce, ko se ti niso nič ustavljali. Sledila je razprava o zakonu glede popustov pri zemljiškem davku v slučaju elementarnih nezgod. — 29. pr. m. je končala razpravo o predlogi radi odpisavanja zemljiškega davka o elementarnih nezgodah. Koncern seje so interpelovali nemški liberalci vlado radi kršenja jednakopravnosti od strani večine mestnega sveta dunajskega. Antisemitska večina je namreč sklenila, da ni voliti nobenega žida mestnim svetovalcem. — 30. pr. m. pa je razpravljala zbornica o nujnem predlogu posl. Haucka, poživljajočem vlado, naj varuje svobodo dijaštva in njega društev, ter o nujnem predlogu posl. Lue-gerja radi postopanja proti onim, ki so proti mileniju. Utemeljevaje nujnost svojega predloga je rekel dr. Lueger: Kako je to,
da je avstrijsko ministerstvo primorano braniti z golo sabljo milenijske slavnosti ogerske, in zakaj daje ogerska vlada stvari toliko važnosti, da zahteva skoro, da bi morali vsi pasti na kolena pred milenijem ogerskim? Kako se more avstrijsko ministerstvo tako ponižali, da je podobno hlapcu ogerskega. Nam se predbaciva, da hujskamo ljudstvo proti tistim slavnostim; mi pa zahtevamo, da se stvar popolnoma osvetli ter prouči malo od bližje, kako Ogerska postopa z nami Avstrijci. Ali vedo gospodje, kako postopajo Ogri z našimi častniki in kako pišejo o njih ? Tu je pripovedoval govornik, kako žaljivo je pisal neki budimpeštanski list o naših častnikih in kako je pisal Fran Košut, in potem je nadaljeval, da nijeden Avstrijec se ne sme udeležiti milenijskih slavnostij, ako ima le mrvico patrijotizma v sebi. „Jaz nočem motiti židomadjarske gospode ne v Budimpešti, ne v njih haremih. Toda dovoljeno nam mora biti, da povemo vso resnico". Pripomniti bi bilo še, da je govornik ostro napal tudi nemške liberalce, očitaje jim, da podpirajo Ogre le zato, ker je med poslednjimi merodajen židovski upliv. Naučni minister Gautsch je odgovoril, da dijaki niso bili kaznovani, ker se niso hoteli biti z Židi, ampak, ker so proglasili Žide brezčastnimi. O notranjih stvareh Ogerske naj bi se sploh ne govorilo v našem parlamentu, ali pa le s skrajno rezervo. Milenijska razstava da se je priredila cesarju v čast. Ogerska se ne utika v notranje avstrijske zadeve. V svojem odgovoru je rekel dr. Lueger, da ministri naj bodo veseli, da je vsaj jeden tu, ki govori resnico mesto njih; ponovil je, da se grdo postopa z Nemci na Ogerskem in da ogerska država ne čuva vere katoliške. Nujnost predloga Luegerjevega se je odklonila s 75 proti 43 glasom. V isti seji se je popolnoma rešila vsa predloga o preosnovi davkov; v drugem branji pa se je sprejel zakon o znižanju volilnega cenzusa od 5 na 4 gld.; predlog manjšine, da bi se cenzus znižal na 3 gld. oziroma na 2 gld., je pal. Slednjič je zbornica dognala razpravo o zakonu o patentih (privilegijih). Trgovinski minister je zatrdil, da po vsprejetju tega zakona bode mogoče vstopiti v zvezo za varstvo obrtne lastnine.
Ogerska. — Dnevoma se slišijo nove nespodobnosti s pozorišča razstave. Strašansko odiranje gostov je že daleč znano, vsi nemški, pa tudi nekateri ogerski časopisi se hudujejo proti glavnemu ravnateljstvu razstave, ki je edini uzrok draginji na razstavi. Ravnateljstvo je namreč oddalo prostore gostilničarjem za drag denar, ti pa gledajo, da stroške pokrijejo in drago računajo. Vsi gostilničarji so soglasno naprosili ravnateljstvo, naj jim zniža najemnino, ker ne morejo drugače izhajati pri pičlem obiskovanju razstave. Ravnateljstvo ni ugodilo zahtevi, ampak je obljubilo poskrbeti za obilneje obiskovanje. Vlada je namreč razposlala okrožnice po deželi, s katero obljublja izdatno podporo vsem onim, ki si želijo ogledati razstavo. Slično okrožnico je poslala tudi na Hrvaško in v Bosno - Hercegovino. Ali bo pomagalo kaj to sredstvo iz deficita ? — Ogerski finančni minister je izdal odlok o stavljenju v promet spominskega denarja v veljavi 1 krone a prodajajo ga po 1 goldinar komad. Zunanja oblika denarja je sledeča: Na licu se vidi s krono in plaščem Sv. Štefana poprsje cesarjevo z napisom: «Az ezereves Magyarorszag emlekere 1896.> (V spomin tisočletnice Ogerske 1896.) Na drugi plati je podoba vodje Arpada z grupo, označujočo dohod Madjarjev. Denar je temen in sličen popolnoma kronam. Opozarjamo čitatelje, naj ne prejemajo tega denarja, ker bo pri njem zguba. Sploh naša vlada bi morala prepovedati razširjevanje istega v naši polovici države. — Z razstavo gre prav piškava. Madjarji so opustili namen, 8. t. m. krožiti po mestu v Budimpešti z banderijem, na katerem bi sč nosila tudi ona srbska zastava, ki je uzročila znani spor mej njimi in Srbijo. Madjarji so si delali reklamo za svojo švindelsko razstavo celd v Ameriki. Kakor poroča iz Amerike redni dopisnik zaderskega „Nar. Lista", so pričeli hkratu prinašati vsi amerikanski časopisi dolge članke o ma-
djarski razstavi in o Madjarjih sploh. Neki čikažki časopis je prinesel članek „Krščanstvo je dolžno svoj obstoj Ogerski“. V tem je pripovedoval, da .so Madjarji ubranili krščanstvo proti krvoločnim Turkom ter se spominja Nikolaja Zrinskega in ga naziva „madjarski Leonid”, vse Madjarje pa „the bulmark of Ghristendom” (zaščit krščanstva ali antemurale cristianatatis). Tako se torej kitijo Madjarji tujim perjem, saj je vsakomur znano, da so bili to Hrvatje in Slovenci in ne Madjarji. — V Moskvi o kron. slavnosti bivajoči poročevalci raznih evropskih časopisov so se baje obrnili z vprašanjem v Budimpešto, ako bi jim bil ljub korporativen obisk razstave. Kot odgovor so dobili zatrdilo srčnega sprejema.
Ostale države. — Ostaja je na Kreti in se čedalje bolj razširja. Velesile se dogovarjajo s turško vlado o skupnem postopanju, da se zaduši ustaja, ker turška vojska sama ne more nič opraviti. — Francozi prirede prihodnje leto s pomočjo svoje vlade veliko obrtno razstavo v Pragi. — London šteje po najnovejši statistiki 4,411.271 prebivalcev.
—	Baratieri je prispel v Asmaro, kjer se vrši razprava proti njemu. Italijanska zbornica je skoraj enoglasno privolila, da se ga sme sodnijsko preganjati. — Rudini je doživel poraz v ital. zbornici, ker hoče sedeti na dveh stolicah, česar pa Italijani ne marajo. Glasovali so proti njemu, da zvedo njegovo pravo mišljenje. Vsled tega se pričakuje razpust zbornice in nove volitve, ako kralj v to privoli, oziroma odstop ministerstva.
—	Trdnjava Adi gr a d je uničena, da se je ne bodo mogli posluževati več ne Italijani in tudi r.e Šoanci. — Črnogorski knez pride v Bel-grad v mesecu avgustu — 27. dan je sklicana tam skupščina članov radikalne srbske stranke, da se izjavijo o političnem položenju v Srbiji.
—	V Rum uniji je nastal spor mej prvim rumunskim mitropolitom in sinodsko skupščino, ki je zaključila, staviti ga pod obtožbo in suspendovati od cerkvenega opravljanja, ker je postopal preveč samooblastno. — Nemški car je 26. pr. m. imel zopet govor vojski, katero je nadzoroval v slavo kronanja ruskega carja. — Turški sultan je baje zbolel na živcih. Tako poročajo iz Londona.
—	O balkanski zvezi poročajo, da so ji nasprotni Rumunija in Grška, dočim jo zagovarjajo Bolgarija, Srbija in Črnogora. Ta zveza bi bila v podporo rusko-francoski. — Stari knez Bismark je dobil še enega vnuka. Soproga njegovega sina Viljema mu je naredila to veselje. — Francija je odpoklicala svojega dosedanjega odposlanca v Berolinu ter imenovala druzega. Odsek francoske zbornice je soglasno zaključil sprejeti vladno predlogo, naj Francija zasede Madagaskar, kar je Angleže razburilo. — V Zje-dinjenih državah je bila 26. p. m. takšna nevihta (ciklon), da je uničila 30 milj dolg s/4 milje širok prostor. Usmrtila neštevilno oseb in porušilo do tal več hiš. — Spor. mej Španijo in Zjed. državami se zopet ostri. Reč je namreč ta, da parniki ameriških držav tihotapijo v Kubo streljivo, hrano in drugo potrebno blggo ustašem. Ker se je posrečilo španski financi, zasačiti eden tak parnik, napolnjen z orožjem za ustaše, so bili zaprti kapetan in mornarji ter pred vojaškim sodiščem obsojeni na smrt. Ker so kapetan in pet mornarjev amerikanski podaniki, eden mornar pa angleški, niso dovolile Zjed. države, da se obsodba zvrši, tako tudi Anglija ne, ter so protestovale proti temu, a krvižejni general Weyler je moral ustaviti konečno zvršitev obsodbe, kar ga je zelo bolelo, da je hotel odstopiti. — Kakor nima Italija sreče v Afriki, Španija na Kubi, tako je nima niti Anglija s svojo politiko v Kini, Japanu, Koreji, v Afriki in Venezueli (Ameriki). V Kini namreč je spodrinilo neko rusko paroplovno društvo Angleže od pravice, da smejo broditi v luki Tšifu, a kakor se dozdeva, odstopijo Kinezi vso luko Rusiji. Tudi vrhovno gospodarstvo Rusije nad Korejo je že gotova reč ukljub angležkemu prizadevanju, da bi posegel Japan vmes. Ne v Taansvalu in ne v Dongoli ne morejo opraviti ničesa, dočim v Venezueli ostanejo gotovo kratkih rokavov. Tako se, obrača kolo sreče. Nekdaj na morju zmagoviti Angleži zaostajajo v vsakem pogledu za
„barbarsko” Rusijo, ki si pridobiva dnevoma več veljave na splošnem svetskem koncertu.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Že večkrat smo prinesli vest o slogi v stranki prava. Oba kluba „čistih” in „nečistih” sta sprejela dogovorjene pogoje, po katerih bi prenehali obe dosedanji glasili, namreč „Hrvatsko pravo” (čistih) in „Hrvatska domovina” (nečistih) ter bi izhajalo skupno glasilo „H r-vatski Glas”. Ukljub temu, da sta sprejela kluba pogoje — vendar ni dosežen konečni uspeh radi formalnostij pri glasovanju klubskih članov, ki bi se imelo vršiti v skupni seji. Daljni dogovori niso pretrgani. Iz vsega je razvidno, da nekateri gospodje v stranki prava nimajo resne volje za slogo, marveč iščejo dlako v jajcu ter se po nepotrebnem prepirjajo na škodo hrvaškega naroda. — Brat dra. Franka, vodje „čistih” pravašev, Jakob Frank, sotrudnih pri „Agramer Tag-blattu”, je moral odstopiti iz uredništva, ker se je dognalo, da je v nekem oseškem nemškem i časopisu pobijal sam svoje članke, katere je spisal v „Agramer Tagblattu”. Tako polovičarstvo je vredno palice! — V uredništvu „Obzora” se je vršila prošli teden preiskava radi neke v e s t i c e o banovi okrožnici glede obiskovanja milenijske razstave. Redarji so obsedli tiskarno in uredništvo, dočim je državnega pravdnika namestnik vršil preiskavo, da bi dobil rokopis. Preiskava je bila brezuspešna, kajti rokopis ni prišel na dan. Zato pa je bil obsojen „Obzorov” urednik na 150 gld. globe in 250 gld. zgube na kavciji, katero baje pošljejo v Budimpešto za pokritje deficita razstave. Tako se godi Hrvatom pod slavno madjarsko vlado. — Iz Zagreba mislijo narediti parni tramvaj v bližnji Podsused-grad. — Izšel je prvi snopič novega časopisa „B a 1 k a n”, ki je namenjen edinosti in bratski slogi mej balkanskimi narodi. Prvi snopič obsega 152 stranij ter prinaša podobo Matere božje s Kristusom, pod katero klečita Sv. Oče papež in patrijarha, podajajoči si desnici, a pred njima stoji sv. evangelji z latinico in cirilicp. Urednik listu je dr. Š. B r e s t j e n s k i. Stane snopič 60. kr. Naroča se v tiskarni Ant. Scholza v Zagrebu. — „Prva hrvatska uputa u g laso v i ra nj e za djecu i za odrasle samouke” je naslov broširani knjigi, kojo je sestavil hrvaški glasbenik Fr. S. Kuhač, a založila knjigarna R. F. Auer v Zagrebu. Cena 2 gld. 80 kr., s pošto 3 gld.
Dalmacija. — Umrl je dr. P e z z i, dosedanji župan v Kotoru. Možje bil naklonjen hrvaški narodni stranke in posebno zaslužen za Kotor. — Dne 31. t. m. odkrili so v Šibeniku na slavnosten način spomenik velikemu italijanskemu pisatelju Nicolb Tonmaseu. Pri slavnosti so sodelovali Hrvatje in Italijani.
—	V Zadru so se ponovili zopet izgredi proti Hrvatom in S r b o m. Takrat obsojajo izgrede tudi zmernejši Italijani, boje se, da zgubč simpatije Srbov. — V Splitu je neki podkupljeni težak s kamnom napadel redarstve-nega narednika. Namen je imel, ubiti ga, kar se mu ni posrečilo; prišel je v roke pravici. Priznal je, da je bil za to najet od nekega Italijana.
Češka. — Na Moravskem dobe baje koncem stoletja vseučilišče, pa ne češko nego utrakvistično. Tako poroča olomuški „Pozor”.
—	V Brnu se je vršil o Binkoštih zbor nemškega „šulverajna”. Dokazalo se je, da nazaduje, kajti lansko leto imel je za celih 40.000 gld. manj dohodka nego predlanskim. Zaključilo se je, ustaviti ustanovljenje nekaterih nemških šol v slovanskih okrajih radi pomanjkanja denarja. Na zboru se je poudarjalo napredovanje Slovanov. Gospodje prihajajo do spoznanja ! — M o r a v s k i v e-leposestniki so sklenili sporazum. Češki konservativci dobodo vsled tega 2 sedeža več. Nemci so se morali udati konservativnim Čehom, ker bi se jim drugače godilo slabo. Moravski Nemci, čeprav v večini v drž. zboru, so izvolili v delegacijo tudi jednega Čeha.
Slovaška. — Cerkveno sodišče evan-geliškega montanskega cerkvenega okrožja je
I odstavilo od službe slovaškega rodoljuba Pavla i.Mudrona ter mu odvzelo tudi mašo. Mudron je bil namreč zatožen po Madjarjih, da je kot „panslavistiški agitator” nazival sinodalne zakone političnimi nasilstvi. Mudron je bil nadzornik evangeliške cerkve v turč. sv. Martinu ter je vodja ogerskih Slovakov. — Tako so proslavlja madjarski milenij!
Srbi na Ogerskcm. — V Vršcu so Srbi v večini, vendar se ne zavedajo dosti v narodnem pogledu. Pri volitvah v okrajno blagajno so prepustili peščici Nemčev, da si morejo izvoliti skupno ž njimi polovico svojih poslancev, to je 13 Srbov in 13 Nemcev. Tako se je tudi zgodilo. Pri imenovanju blagajniškega zdravnika pokazala se je nemška hvaležnost; s pomočjo enega Srba so izvolili Nemci blagajniškim zdravnikom nekega Žida, ki ne umeje srbski, dočim so Srbi ostali v manjšini s svojim kandidatom. Tako je zopet uresničena prislovica: Kdor ne spozna brata za brata, ta dobi tujca za gospodarja !
Poljaki. — Ker se izseljujejo trumoma v Ameriko, odpošlje gališki dež. odbor v Brazilijo svoja dva zastopnika, da se prepričata o položaju izseljencev. Tudi škof Sem-bratovič pošlje grško - katoliškega duhovnika, da bo v tolažbo izseljencem, katerim se gotovo ne godi dobro, ker se že povračajp popolnoma obnemogli v staro domovino.
Bosna-Herccgovina. —V Priedoru so posvetili novo katoliško cerkvo. — Ravnatelj bos.-herceg, pošte je upeljal pri pre-vožni pošti neko novost, ki ne bi bila neumestna tudi pri nas. Odločil je namreč, da se ima ta voz ustavljati pred vsako gostilno ob cesti in v vasi, ki šteje najmanj deset številk, a poštovodja ima pravico sprejemati slučajna navadna in priporočena pisma ter nakaznice do 20 gld. Na ta način bo marsikomu prihranjena dolga pot. — V Mostaru je izšla prva številka zabavno-poučnega časopisa « Z o r a », ki je pisan v srbskem duhu. Proračun sarajevskega mesta 1. 1896. znaša gld. 293.340 dohodka in gld. 288.503 stroška torej prebitka 4837 gld. — Sarajevski župan ima gld. 2400, podžupan pa 1200 gld. letne plače. — Mestni z a s t o p je dovolil 500 gld. kot podporo revnim učiteljem in dijakom, ki želijo obiskati milenijsko razstavo.
Lužiški Srbi imajo svojo „Matico”. 8. aprila je imela občni zbor, kateri se je pečal z vprašanjem o zidanju „Narodnega Doma” v Budišinu. Nje imetje znaša 5040 mark (nemških, ker lužiški Srbi spadajo pod Nemčijo). Knjig je prodala 7789 komadov. Kmalu otvorijo svojo enografsko razstavo v Draždanah.
Srbija. — Po obisku kneza Ferdinanda v Belgradu je nastalo boljše, menda popolno sporazumljenje mej Srbi in Bolgariji ob mejah. Po obisku slobodno prehajajo čez mejo eni in drugi. Prej tega ni bilo brez strogega nadzorstva. „Srpski List” piše, da je pozabljeno že staro nesporazumljenje. Sedaj se pripravljajo v Srbiji na sijajen sprejem črnogorskega kneza Nikolaja, ki se povrne v Belgrad na povratku v domovino z moskovskih slavnostij. Sprejem kneza Nikolaja bo slavnejši in oduševljeneji — piSe dopisnik „Srp. Gl.” — ker je srajca bližja telesu od suknje. Nikolaj je gospodar enega dela našega naroda ter rodni brat srbskega kralja, kot smo bratje mi in Črnogorci, po krvi, mislih, željah in po stremljenju. Sliši se, da se osnuje v Belgradu črnogorsko, v Cetinju pa srbsko poslaništvo. — Časopisi poročajo, da so se razbili dogovori vseh srbskih strank pod kraljevim predsedništvom, ki so imeli izdelati novo ustavo. Radikalci so namreč izstopili iz: odbora, ker jim kralj ni hotel obljubiti, da ustreže njih želji ter da pokliče na vlado precej po sprejemu nove ustave nevtralce ali radikalce.
Srbi na Turškem. — Iz statističnih podatkov v srbskih šolah na Turškem za 1. 1892.-3. ter 1893.-4. posnemamo, da je bilo prvega šolskega leta 112 ljudskih šol s 4551 učenci in učenkami ter 131 učitelji in 19 učiteljicami; v drugem š. letu pa je bilo 123 šol s 5384 učenci ter 150 učitelji in 23 učiteljicami. Šole vzdržujejo deloma sami Srbi, večinoma pa turška vlada. Tako je v Turčiji!
Bolgarija. — Iz Sredca poročajo, da so se predstavili knezu Ferdinandu pri njegovem povratku s popotovanja pooblaščenci Avstro-Ogerske, Rusije, Angleške, Nemčije, Grške in Belgije ter so mu vročili svoja pisma, s katerimi se mu priznanjajo kot zastopniki. — Prošli mesec so se zbrali bolgarski, srbski in hrvatski pevci v Plovdivu in so sklenili osnovali „Zvezo jugoslovanskih pevskih društev". Predsednikom je bil izvoljen Slovenec prof. Bezenšek, odborniki pa so Bolgar Nučev. Srb Pavlovič in Hrvat Lovrič.
Rusija. — Dne 26, pr. m. izvršila se je glavna točka kronskih slavnostij v Moskvi, namreč samo kronanje. O tem slavnostnem činu poročajo: Po tridnevnem postu carske dvojice in trikratnem oznanenju kronanja zasijalo je sijajno solnce na krasen Kremelj, oznanjevaje dan veselja in slave. Ulice so bile natlačene ljudstva. Ob 7 uri zjutraj je zadonelo 21 strelov iz topov, potem pa so zazvonili vsi zvonovi moskovskih cerkva. V cerkvi Uspasenskega so pričakovale priče kronanja, namreč povabljeni knezi in dostojanstveniki, ki se vrstijo po stopnicah proti odru in po cerkvi. Prišla je najprej carinja-vdova in se vsedla na prestol. Ob 10. uri sta stopila iz Kremlja car in carinja. Zopet so zadoneli topovi, zvonovi zazvonili, vojaštvo stopilo v počast, a ljudstvo ju je navdušeno pozdravljalo. Klicanje je utihnilo še-Ie, ko sta stopila v cerkev, kjer se je vršilo kronanje, po ceremonijah, koje je določil že car Ivan III. (1462 — 1505.). Po končanem činu kronanja je bil razglašen ukaz, s katerim je olajšal kazen sibirskim pregnancem in hudodelcem raznih vrst, oprostil preganjanja mnogo osebe, ki so bile v preiskavi, ter podaril veliko denarja v dobrodelne namene. Odlikoval je mnogotere osebe, mej temi tudi nadvojvodo Evgena, kateri je zastopal našega carja. Pri slavnosti se je zgodila tudi velika nesreča, čez 2000 oseb je bilo namreč ndušenih radi velike gnječe ljudstva na polju, ki je bilo pripravljeno za ljudsko veselico. O tem glej vesti „Raznoterosti".
Raznoterosti.
*	Strahovita nesreća pri kronanju ruskega carja. O ti nesreči poročajo: Za soboto (23. pr. m.) zjutraj je bila določena razdelitev spominskih vrčev, jedil in piva. Že dan poprej so se zbrali kmetje iz okolice in moskovski delavci na kraju, določenem za razdelitev. Mnogo tisoč Ijudij je kar na prostem nočilo. Še predno se je zdanilo, jeli so ljudje prihajati trumoma. Začetek razdeljevanja je bil določen na 5. uro zjutraj, a že ob 3. uri je bilo več nego pol milijona Ijudij na travnikih, zvanih Hodinka. Gnieča je bila velikanska. Kakor sestradani volkovi so ljudje sibli k jarku, kateri se je bil naredil okolu lop, kjer so stale za razdelitev določene reči. Jarek je bil pač ograjen, ali ograja je bila kaj hitro podrta. Ljudje so od zadaj brezobzirno pritiskali. Vsak je hotel biti prvi, vsak je hotel priti na vrsto. Stiskani ljudje so kričali in klicali na pomoč, a množica se ni mogla premakniti. Hkrati so pri ograji stoječi ljudje bili potisnjeni naprej, ograja se je podrla in ljudje so jeli padati v jarek. Bil je to neki tako grozen prizor, da se popisati ne da. Število mrtvih znaša baje •čez 3000. Več sto Ijudij je bilo pi tudi ranjenih. Car je ukazal vsaki prizadetih rodbin izplačati po 1000 rubljev in poravna tudi vse pogrebne stroške. S carinjo je car obiskal vse bolnice, koder leže ranjenci in je tolažil ter sploh izraža veliko žalost radi te nesreče. Praznoverni ljudje seveda že ugibajo, da je to slab pomen za bodočnost.
*	Žalostno vesti iz Sardinije. — Rek: „.Umirati od lakoli" ni več prazna fraza. Ci-ihški ljudje trdili so doslej, da se v „prosvetljenem" XIX. veku ne umira več od lakoto. A vendar je neka zemlja na svetu, kjer dandanes ljudje doslovno poginjajo od gladu in ta nesrečna zemlja je italijanski otok Sardinija. Beda je tam tako splošna, da se hranijo prestradani ljudje koreninami in travo, ako jo najdejo, da si vsaj nekoliko jpolažijo prazne želodce. O tej strašni bedi Jjišejo rimski listi: „Beda na Sardiniji pokazuje se od dne do dne strašnejša. Posebnega
pomilovanja vredni so roditelji, ki iščejo za- I služka, a ker ga najti ne morejo, hranijo svoje otroke s koreninami. Silne bede po-sledek so m številne tatvine, splošna sprijenost. bankeroti, prodaje na dražbi itd. Povsod! kaže se siromaštvo v najtemnejših barvah". — Nadalje čitamo: „Beda na Siciliji je takšna, da se bojimo opisati jo podrobneje, kajti utegnilo bi se nam očitati, da pretiravamo. Stara fraza, „umirajo ljudje za lakoto“, pojavlja se tu v najžalostneji istini. Ljudje res mro od lakote" — Uboga Italija!
*	Nova amcrlčanska iznajdba. — V Ameriki so sedaj „v modi" klobuki, kojih ni treba dvigati z roko, ako se hoče pozdraviti kojo osebo, ampak pozdravlja se s pomočjo nekega mehanizma, ki je skrit v žepu. Lahen pritisek z roko na mehanizem v žepu in klobuk se veličastno dvigne raz glavo. Dali je klobuk zvezan z žepom z železnimi drogi, ali je morda treba celo nositi s seboj električno napravo, tega, žal, ne povedo poročila, ki hvalijo to najnovejšo „praktično iznajdbo".
*	Dimnikar je našel — 40 cekinov v neki razpoki. Ko je izročil gospodinji ta denar, se je začela jokati. Spomnila se je, da je ona ta denar bila s težavo prihranila. Spravila ga je v dimnik in pozabila. Ko denarja ni mogla dobiti, je dolžila sina, da jej je denar ukradel. Sin je bil zaradi tega tako razžaljen, da je šel od doma, in od tedaj ni več slišala o njem.
*	Baron Hirš (žid), ki je pred kratkem umrl, ni poznal svojih Ijudij. Ustanovil je svoj čas v Kanadi (Amerika) židovsko naselbino. V početku so naselili 800 Židov, in vsaki je dobil velik kos polja v obdelavanje. Toda baron Hirš je prav slabo poznal svoje krivonose brate, ako je mislil, da si bodo v polu svojega obraza služili kruh, ko so vendar navajeni živeti od tujega potu in tujih žuljev. Polagoma ubežali so vsi in od 800 ostalo je le še 12 Židov naseljenih.
*	Dvestoletnica. — Letos bodo vsi „šnofalci" tobaka obhajali dvestoletnico. Prvo poročilo o „šnofalnem" tobaku se nahaja v računu nekega trgovca iz 1. 1696. V prejšnjih časih so zlasti imenitne gospe nosljale. Neka grofinja se je dala celo naslikati s tobačnico v roki.
*	Avstro-ogerske železnice so imele koncem leta 1895. daljino 30.146 kilometrov in sicer avstrijske 16.476, ogerske 13.670 km. Prevozilo se je na vseh železnicah 145 milijonov oseb in 104 milijone ton blaga. — Dohodki so znašali skupno 320,000.000 milijonov goldinarjev.
*	Židov je bilo na Dunaju leta 1830. med 313.873 prebivalci 5814, — leta 1890. pa med 1,314.897 prebivalci že 118.495! V celi Avstriji je 1,141.615 Židov. Od teh jih je na Štajerskem 1979, na Koroškem 164, na Kranjskem 98 in na Primorskem 5268.
V	vsej tostranski državni polovici pride na vsakih 1000 prebivalcev 47 Židov.
*	Koliko jc denarja na svetu J —
V	Novem Yorku obelodanili so jako zanimivo statistiko, sestavljeno na podlagi podatkov vseh držav glede na kovani zlati in srebrni denar ter bankovce, kolikor-jih je v prometu v posamičnih državah. Iz te statistike je razvidno, da je na vsem svetu kovanega zlata za 17.913,125.000 frankov, srebrnega denarja pa 80.213,500.000 frankov. Bankovcev (na okroglo računano) je za 13.179,355.000 frankov. Največ zlata in srebra ima v gotovini Francozka (4 milijarde kovanega zlata in S'/a milijard srebra), največ papirnatega denarja pa je po državah južne Amerike (okolo 3 milijarde.
Pijančevanje v Galiciji. — Gališki žganje kuhajoči veleposestniki in židovski prodajalci hočejo živeti,, država pa neče pogrešati dohodkov od žganja. Kmet mora torej pijančevali. L. 1894. je neki kmet v Ulalahi nagovarjal svoje soobčane, naj ne pijo žganja. Veleposestniki, židje in okrajnega glavarstva uradniki so bili skrajno neugodno presenečeni. Najprej je dotični kmet prišel za šest mesecev v blaznico; ker pa se je izkazalo, da je ta sovražnik žganja povsem normalen, se je zopet odpustil iz blaznice. Okrajni glavar je na to zaukazal orožnikom, naj skrbno nadzorujejo nevarnega agitatorja
proti žganjepitju ter ga koj zaprejo, če bi kmete nagovarjal, naj ne pijo žganja. V Botli v okraju Turka so se kmetje dogovorili, da ne bodo več žganja pili. Ustanovilo se je društvo, čigar člani so se zavezah, da ne bodo več pijančevali. Temu društvu je pristopilo 600 oseb. Okrajni glavar Bilinski je zaukazal zapreti vse tiste, ki kmete nagovarjajo, naj ne pijo žganja; župana občine Botelka Niszna je okrajni glavar pošteno ozmerjal, ker je rečenemu društvu pristopil, v dotične vasi pa je poslal dva orožnika poizvedovat, kdo ne pije žganja. Kmetje, kateri imajo v Galiciji še dosti večji strah pred okrajnimi glavarji nego v nas, so se seveda hudo prestrašili. Iz postopanja okrajnega glavarja sklepajo, da je njih državljanska in patrijotična dolžnost, zapiti, kar imajo. Kmetje mislijo, da jih bo dal okrajni glavar po orožnikih gnati v žganjarne in zato so se zopet prostovoljno udali najhujšemu pijančevanju.
*	RazniIšljen župan. — V nekem mestecu v Lotaringiji županuje star gospod, kateri je sedel na županskem stolu še za časa, ko je Lotaringija pripadala Franciji in je to vladal Napoleon III. Pred kratkim je to mestece obiskal carski namestnik, katerega je župan pozdravil z besedami: Prebivalstvo je srečno, da more v vaši osebi pozdraviti namestnika Nj. Veličanstva cesarja Napoleona — pardon Viljema. — Tableaux!
*	Papež Leon XIII. — pesnik. — Slavno vladajoči papež ne slovi le kot izboren glavar katoliške cerkve, temveč tudi kot pesnik. Po noči, kadar ne more spali, sklada pesmi, katere potem skrbno pili. Nedavno je prišel na svetlo zopet nov zvezek njegovih pesmi].
*	Učitelj In nekdanji učenec. Prošli mesec obiskal je italijanski naučni minister Gianturco mesto Turin. Profesorji tamošnjega vseučilišča priredili so slavnosten obed ministru na čast. K temu obedu pa ni prišel jeden najznamenitiših sedanjih profesorjev vseučilišča turinskega. Zbrani učenjaki čudili so se temu in ugibali po vzroku takemu, dozdevno „demonstrativnemu" izostanku. Minister pa se temu ni čudil čisto nič in bržkone mu je bilo celo prijetno, da ni došel stari profesor v družbo. Isti profesor je namreč pred leti, ko je bil predsednik vse-učiliščne izpraševulne komisije — vrgel pri izpitu tedanjega kandidata za vseučiliščne stolico in današnjega nuučnega ministra. Čuden je ta svet! Gianturco je padel na izpitu, a kljubu temu je danes minister nauka, v tem, ko je njega bivši učitelj osivel v svoji službi inje vedno še to, kar je bil...
*	Deset milijonov v kmetijske namene. Poljedelski odsek državnega zbora je dovolil poljedelskemu ministerstvu iz investicijskega zaklada 10 milijonov, da bode dajalo brezobrestna posojila deželnim kulturnim svetom in kmetijskim zadrugam. Minister je nazrtanil, da se za upravo tega kapitala osnuje centralna zadružna blagajnica. Za razdelitev teh denarjev se osnuje poseben svet iz zastopnikov deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb posamičnih kronovip. O porabi tega kredita poročalo se bode slednje leto državnemu zboru. — Kakor se vidi. minister Ledebur ne misli kmetijskih zadrug osnovati samo kakor kake birokratične organe, ki bi bil le v nadlego kmetu, temveč hoče skrbeli, da bodo zares koristile kmetu in hoče jim tudi dati potrebnega denarja na razpolago.
„Slov. Narod".
* Visoka starost. — V Tiflisu (južna Rusija) umrla je te dni vdova Urumsija Arutja-noya, stara 120 let. Starka je do zadnjega trenotka prilično krepka ter je opravljala sama domača gospodinjska dela. Tudi vid je j imela še tako dober, da je mogla šivati brez • naočal. Ostavila je dva »otroka«, jednega sina starega 80 lot in druzega starega pa 72 let.
Harodno gospodarstvo.
Krt je koristna žival. Poleg miši so veliki kvarljivci v drevesnici tudi podjedi ali ogrci. Te po-žeiulie prepoditi je pa še mnogo težje, nego miši. Pa Bog nam je dal izvrstnega pomagača, katerega pa človek še prav premalo pozna ter cel6 misli, da mu
le velik sovražnik. V neki drevesnici so ogrci vsako leto mnogo, zlasti mlajših dreves spodjedli. Kar pride v drevesnico krt. Vsako jutro je bilo v vrtu veliko kar čisto svežih krtin in videti je bilo, kako oblastno in neusmiljeno novi gost gospodari po vrtu. In glejte! Od tistega časa ni bilo več najti v vrtu spodjedenega drevesa.	„Sl. Kmet.“
Sadno drevje potrebuje mnogo vode. Prilivati se mu pa mora ne le prav pri deblu, temveč daleč okrog, kakor sežejo korenine. Posebno je dobro polivanje, ako se je prej pognojilo okrog debla. Voda raztopi gnoj in ga nese h koreninam.
Grah in drugo vrtnarsko seme ubranimo v zemlji mišim najbolje s tem, da seme prej malo namočimo v vodi, potem pa je potresemo s tako zvanim „meningom”. Takega semena se ne dotaknejo ni miši ni ptiči.	„Dom.“
Ako te piči čebela najbolje storiš, da izdereš žrelo ter da si obribaš pičeno mesto z jesihom. Priporočati je tedaj vsakemu čebelarju, naj nosi nekoliko jesiha seboj, ali pa naj ga ima shranjenega v čebelnjaku.	„Dom.“
Dobro zdravilo konjem, ki imajo naduho. Naberi dobro zrelih brinjevih jagod, stolci jih in zmešaj z nekoliko strdi (medu). Dobro je tudi priliti nekaj lanenega olja, to vse se napravi v svalke. kateri se dajejo konju po 2 do 3 krat na teden. Tako mi je svetoval prijatelj, ki je na ta način popolnoma ozdravil bolnega konja.	„Km.“
Za kratek čas.
Kaj raste? — Davkar pride v neko vas in vpraša župana: „Kaj raste pri vas najbolje?* — Zupan Davki!“	Iz „Primorca* 1. 1867.
Čudna dežela. — Prostovoljec je prišel iz Meksike in pripovedoval pri ognjišču zbranim radovednim vaščanom tako-le : Amerika je čudna dežela. Tam sem n. pr. videl tako strašno lenega človeka, da mu je lastna senca stopala na pete. — Neki slikar je tak6 umetno naslikal luno, da je po dnevi ni bilo videti ampak le po noči. — Tisti slikar je znal tudi tako kikirikikati. da se je tudi po noči prikazalo solnce, ako je zapel.	Iz „Primorca* 1. 1867.
Prostak pri izpraševanju. — Stotnik: Kaj storiš, ako boš na straži in pride štabni častnik?
Prostak: Zakličem: Gveraus! (Gevvehr he-
raus!)
Stotnik: Prav si povedal! — Kaj storiš pa tedaj, ako ti pride naproti truma razsajajočih pijancev?
Prostak: Tudi zavpijem „Gveraus!*
Stotnik: Tako ? Zakaj pa ?
Prostak: Ker je mogoče, da je tudi kak štabni častnik med njimi
Stotnik: Tako? šest ur „š p a n g e".
Iz „Primorca* 1. 1867.
Računska naloga. (Poslal Fr. Kuštrin v 1 olminu): Gospodar da hlapcu 100 gld. z naročilom, naj kupi na sejmu k r av j i h, 1 i s i č j i h in z a j čj i h kož. Na trgu so res bile take kože na prodej in sicer:
kravje po 5 gld. lisičje „	1 „
zajčje „	„	5 kr.
Koliko kož naj kupi hlapec od vsake vrste, da jih ho imel 100 za 100 gld. ?
(Čas za rešitev je do 20. t. m.)
Rešitev naloge Bol. Sorča v zadnji številki se glasi: „Meseca aprila tega leta sla vila j.6 »Soča* svojo petindvajsetletnico. Živio sotrudniki!" — čita se od prve črke „m“ navpično navzdol, zadnjo vrsto, potem navzgor, prvo vrsto nazaj do črke „m“, potem navzdol itd. v obliki špirale.
Rešitev računske naloge Franca Gorjupa : ■19	2
3	5	7
8	1	6
Na vse strani dobimo isto svoto 15. — Nekateri so postavili številke v drugačni vrsti, n. pr. da je prišla enojka na mesto 9, 3 ali 7. potem so se pa tudi druge številke vrstile obratno. Sestava pa je povsod ena in ista.
Obe nalogi so rešili: And. Munih v Podbrdu,	Jos.	Gregorič v	Bolcu,	Janez	Bizjak	v
Kamnjah, Jan. Šuligoj v Stopniku, Lovr. Vidmar v Rihembergu, kovač Ant. Hrovat na Žagi, Ana Viktorija Batič v Ajdovščini, Fric Kuštrin v Rakovcu, Peter Žbogar v Avčah, Josip Budihnja v Šturijah, mitničar Ivan	Kobal	v	Zametu [Istra],	Jos.	Švigel	in	Tom.
Frandolič v Zdravščini, trgovec Jurij Stimetz v Nova-tovcih, Rihard Gorjup v Kopru, Franjo Kuštrin v Tolminu, Anton Kutin v Kopru, krčmar Karol Slokar v Lokavcu, trgovec Anton Boltar v Gorenjempolju, Presi Karol v Tolminu, Jos. Faletič na Pušnem, And. Munih Podbrdom, Andr. Kerševan v Preserjah.
Samo prvo nalogo so rešili: Šempasec, učenec ■van Mihelič v Bolcu, deklica Antonija Mrevlje v Iti-hembergu, učenka Emilija Vodopivec v Ajdovščini, Katarina Obrekar v Dol. Trebuši, Jos. Hrovat v Ajdov., krojač Fran Krajnik v Št. Petru, Fran Gorjup »a Vrhu.
Samo drugo nalogo so rešili: Vladimir Gaber-^‘k, V. Kaučič, Franc Tuzulin in Josip Ravter iz iolmina, Bol. Sorč v Kopru.
Loterijske številke.
p	27. maja:
.................... 69 10 32 14 44
0v...................... 43 75 45 36 69
Dunaj . . . .	30. maja:	. 35	9	58	47	42
Gradec . . .		. 89	7	75	31	3
Brno . . . .	3. junija:	. 74	1	80	44	65
Inomost . . .		. 55	79	63	77	45
Trst		6. junija:	43	45	10	76	86
		65	86	4	54	42
Tržne cene.
Kava : Santos		. . . gld. 136-— do 144-—	
Sandomingo . .	*	-	*	n	164-- „	- -
Java			160-- „ 164--
Cejlon			185-- „
Moka			192-— „	—
Sladkor			36-‘/j	36--
Špeh			52-- „	56--
Petrol i j v sodu ....		18-- „
v zaboju . . .		5-80 „	—• -
Maslo surovo			64- - „	66--
kuhano 			80-- „
Moka: (Majdičeva):
št. 0 gld. 13’—, št. 1 gld. 12-70, št. 2 gld. 12-60, „ 3 „ 11-90, „ 4 „ 11-50, „ 5 „ 10 80, št. 6 gld. 10--, št. 7 gld.
Ogerska:
št. 0 gld. 13-20, št. 1 gld. 13--, ŠL 2 gld. 12-20, „ 3 „ 1100, „ 4 „	11-20, „ 5 „	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50
Otrobi debele			
drobne		„	4-60 „	
Turšiča navadna		„ 5.60 „	6-5o	
Oves			
Dunajska borza		
8. junija 1896.		
Skupni državni dolg v notah .	. 101	gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebru .	. 101	„	30	„
Avstrijska zlata renta ......	. 122	„	70	„
Avstrijska kronska renta 4"» .	. 101	,	45	„
Ogerska zlata renta 4%			» Oo „
Ogerska kronska renta 4% . . . .	. 98	„ 85	„
Avstro-ogerske bančne delnice .	. 968	
Kreditne delnice ....	. 355	„	90	„
London vista			
Nemški drž. bankovci za 100 mark	. 58	”	75	’
20 mark			75
20 frankov			„ 53
Italijanske lire			„ 52 V, ^
C. kr. ceniki			n 65 ‘„
Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejeno zavezo
razpisuje službo knjigovodje. Zahteva se popolno znanje dvostavnega knjigovodstva in po možnosti zemljiške knjige. Plača in varščina po pogoditi. — Prošnje do 1. julija na ravnateljstvo.
V Gorici, 8. junija 1896.
Ravnateljstvo.
Za čuda w e eno T
Le 2 gld. 10 nč.
Naša dunajska trvdka naročila nam je, da povsem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 zel6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer :
1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ;
1 pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne vnanjosti ni razločiti od prave zlate;
6 komadov dvostrokovnih robcev;
1 zelč lepo žepno zrcalo s fino brušenim steklom;
1 krasno svilnato ovratnico, najnovejšega kroja;
1 jako fino naprsno iglo z umeteljnimi briljanti;
1	krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega usnja ;
3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti;
2	komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaniško patentovano zatvornico ;
1 zelo elegantno pariško zapono za gospć;
1 fino torbico za smotke;
1 lin ustnik za smotke;
10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvert.
Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le
2 goldinarja 10 nč.
Z naročbami treba se je kolikor možno požuriti, ker zaloga ne traja dolgo in se nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika.
Razpošilja po poštnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure
F. W I N D I S C H „
K rakovo, št. 7
NB. Kar ne ugaja, vsprejme se lakoj nazaj.
Razglas.
Okrajna posojilnica v Kobaridu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, posojuje strankam od sedaj naprej in sicer proti vknjižbi po 5' /o, na osebni kredit po G0 0.
47	Načelništvo.
jUtuv 3^akuta
Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Cena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno.	62, 2.
O ID 00 CC
ec «D SU DJ
tH 05 00
c ~
>« cS &|
K K w N «3 > O
▼H (N CO 'Tti io co
-T -T v-H co CD CD
CO OS Dl 't-h
00
O Cl
'C ctf o
'rHDlCO^kDCDC^OO
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepos;nim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod ,9182“, Gradec, poste reslante.	3.-, 25—18
CENIK
mlinov „Erste Ofen-Pester Danipfiniihlen".
Yia Cappuccini N. 11,
(v bivši tovarni sladkorja).
Pšenični greš N.
Pšenična moka
B
C
0
1
2
3
4
5
6
14-30 13-80 13-40 12-90 12-40 11 80 1010 10-50 10-— 8-90
3 ~	■—
it » ’ ‘ -ilLvi 5sii
2* I
lil!
.Pšenične otrobi drobne a tl. 4-55 — debele a tl. 4-75, zob a tl. 7-—, turšica ogerska tl. 5-65, domača tl. 6-45. Sol, turšična moka in drugi pridelki.
Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji.
Zalog-a pridelkov iz Monastera.
Riž	mutico	I.a	a	tl. 24	za	100	kg.
..	v	R a	„	„ 22	„	„	„
j,	,»	III.a	,,	,,19	,,	,,	,,
in	ceneje	vrste	od drugih tovarn.
Tino za domačo rabo v sodčkih po 5t> litrov: po 14, 10, 18, 20 in 24 kr. liter.
Vso brez zaveze.
^fLlhrcin^ (Dj\,
^ v y ko>. (L
primes k bobovi kavi
edl o zdrava
kavina pijača.
Dobi se povso l, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje c imenom
Kathreiner
ORGANIST
z đobi'iini spričevali orgljarske šole v Ljubljani
išče službo kje na Goriškem.
Več pove upravništvo.
Strugars k a delavnica
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
v/A vsakovrstna struoarska dela,
C	7
kakor: čolne, kr oglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
3\>an JDonuce^ v^ovmvnu
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedil nctra Itlaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko in driure reči, dalje petrolij ter raznovrstne
sveće za cerkve in pogrebe. 08
Postrežba je vestna in-poštena, ceno zmerne.
Prodaja
STE IN FE LDS K O PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v b vši Reichovi hiši).

OGLAS!
Podpisanec naznanja sl. občinstvu v Gorici i na deželi, da postal lastnik lekarne
„rfHla Citta di Gorizia“,
v Rabatišču št. 16,
katero je popolnil in obogatel z vsemi dnevnimi potrebščinami, da more izvršiti vsa naročila z največjo točnostjo.
Priporočajo se za slučajne potrebe o bolezni, beleži
spoštovanjem
85 3-3	ALOJZIJ GLIUBICH, kemičar in lekarničar.

Slovanski obrtniki in trgovci.
is
liifiM
|	Franjo Jakil 4
▲ Tovarnar kož v Rupi a
v	zaloga v Gorici Raštel 9. V
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnce za ognjišča po najnovejših uzorcih. Gene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih.
4 ANTON OBIDIČ 4
T čevljar v Semeniški ulici šl. 4 se ? d priporoča Slovencem v Gorici in A v v okolici za blagohotna naročila^
IBMIMmiMMMMeBMMMMIMIMMg
Gostilničar Ivan Lisjak
pri .Rajhu* št. 5. na Kornu, priporoči svojo j gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino.
Gene primerne.	'j
IMM
Trgovec z vinom Anton Čoš,
i v Nunski ulici, ». Gorici (gostilna pri „belem W zajeu“) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega I belega in črnega vina v sodčkih od 50 1. naprej, 5 katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20.
'	Gene zmerne, poštena postrežba.
BMKBHOBMMBMMBBB 'B«H*B«BM
t|f
Fotograf A. Jerkič
na Travniku
IVAN DEKLEVA
veletržec z vinom,
◄»
priporoča svoj fotografični <►	*1,la v svojih zalogah vseh	pekarijo
zavod zavednim Slovencem na	vrs^ domačih in istrskih vin.	in nodružr
•O	Goriškem.	^	---*----- v semeniSki utici ;
<►
Ceno zmerne.
<<» Pek Karol Drašček
priporoča
v Riva Corno 4
in podružno prodajalnico kruha
v Semeniški ulici
•••••••••••••••S«*«•••«•••••«••!
Svečar J. Kopač v Gorici !
Solkanska ulica 9
priporoča pristne čebelno-voščene sveče kg po gld. 2-45. Za pristnost jamčiš 1000 kron. 1 Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga | • kadil za cerkve po gld. 1-20, I gld., ter 50 kr. kg. • Razpošilja na vse kraje avslro-ogerske monarhije. ®
c«••••«•ve«c«o«®«•«••«•••«•«•«•
*
•••»•••••••••••••••I
•	Trgovec z vinom Ant. Pečenko
S	Vrtna ulica štv. 8.
#	priporoča v sodčkih od 59 litrov naprej 9 prislna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
*	briških in istrskih vinogradov. Cene zmerne;-
•	postrežba točna.
©pp» Za pristnost vina jamči, '“'•(lij ••••••••••••••••«••<•••9••••€••
r
V v Gosposki ulici štv. 23 4	priporom
A svojo trgovino'raznih jedilnih
-O <►<►-<►-VE
Anton Kuštrin	^ 4
-<4
1
0<ts«<KO<h-QO-0-®<»se^.«	O
Gostilničar Ivan Reja 4 I Usnjar Franc Bensa f
i priporoča svojo gostilno „pri • , ▼	v Ozki ulici 8	A
4 4 golobu” zn vojašnico štv. 7. 4i4 ljr'P010l'a vsakovrstno usnje, ^ A j • Vino belo in črno prve vrste. • i A podplate, kopita, oiodje in druge A . potrebščin. Postrežba točna. T 4 Kubiiija dobra. Cene zmerne. 4 1 T	potrebščine za čevljarje.	T
Slo	ih--o- -
Anton Koren
Gosposka ulica 4	g
H priporoča razno lončaisko, porcelansko in stekleno d ‘J Idago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ^
X	Andrej Čermelj	a
♦	no Kornu	*
priporoča svojo zalogo razno-
4) vrstnega j e d i 1 n e ga 1) 1 a g a. -	.♦
*	Postrežba veslna.	^
aaaaaaast o a-«ove&itiM
Tovarna piva Fr. Wanek
^	na Goriščeku	S
I priperoča svojo zalogo geriškega piva. |
J Klobučar Anton Fon
♦	v Semeniški ulici ^ priporoča svojo bogato zalogo
♦	klobukov in kap ter gostilnico a
♦	preskrbljeno z izbom. vini.
*!4A*A****444*444***4** t	Andrej Jakil
4 Tovarnar kož v Rupi £
♦	p. Miren.	^
*	Prodajalnica na Komu v Gorici. J
»*********************
^ Papii'iiicu Anlomi Jeretiča I
rt v Semeniški iillei in za veliko Vojašnico |g
ji priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in L “5 pisarniško stroko, kakor peresa, svinč- v* ji	nike, papir, knjižice i!d.	||;
sf Saiinig & Dekleva f
rl glavna zaloga koles „Swif“ v ulici Fian Josipa |S či št. 4. - Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev sj ^ itd, v nunski utici št. Iti. Popravljalnica koles |č ^ in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14. U
JO S. V I N D Y Š
tovarna strojev in livarna
Praha - Smlchov, Vinohradska ulica št. 94.
priporofia
patentne stočilne stroje ^
brez zamasevanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
isnr- ZRAČNE TLAČILKE 'Vg)
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšano sestave, kotle s pumpo, čistila za steklenice, zamašilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vscdi vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega.
Ceniki na zahtevo br zplačno. —