DELAVSKA AVI C A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Kabaja vsak četrtek pop.; v cluCaiu prašnika dan popre) — Uredništvo: Ljubljana, MlkloŠi-6«va c. — Nefrsnklrana pisma se ne sprejemajo Po»ame/na Številka Din l-5o — Cena: zn I me»ec D.n 5 -, »a Četrt leta Din 15*-, za pol teta Din 5o za inozemstvo Din 7 - (me«e£no) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije In naročnina n*» upravo MikloSIČeva cesta (palača l>el«vskc» /born ce> 1. nadstropje — Jugoslovanska strokovna /veča Novo leto? Brezkončna skrb in nuja sta delež vsakega človeka od prvega do njegovega zadnjega diha. Skrb in nuja iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto! Koliko potrpljenja in ljubezni je treba, da zraste človek iz zibelke in se »vzgoji« ter končno postane »koristen član človeške družbe.« Človeštvo širne zemeljske oble se bije in dela brez prestanka, noč in dan in mislil 'bi kdo, da gre pri tem za nekaj pomembnega, važnega, lepega, za nekaj dobrega, koristnega! Pa kaj je pravo jedro vseh naših prizadevanj in naporov ? Vsenaokoli beda, brezposelnost, izseljevanje, ropi, samoumori in drugačni konflikti s kazenskimi zakoni, lakota, prosjačenje, grmada nedopovedljivega gorja, na katerega gleda država in javnost z neko neznosljivo nemočjo in brezbrižnostjo. Omejevanje porodov prehaja v najširše plasti ljudstva. Proti tej kugi 20. stoletja ni nikakega protestnega zborovanja. Kaj stori proti nji cerkev? Ali so dovolj besede, ali niso potrebna dejanja, ali potrebno presekati zlu korenine? Kaj stori država? Od nikoder ni resnične pomoči bednim in najbed-nejšim. Tisoči stoje lu brez dela, zastonj ga iščeio. Nobeno podjetje ne rabi novih moči in ljudje, ki so skozi leta vršili svoje socialne dolžnosti — so delali — s temnimi škrbini gledajo svojim starim dnem nasproti. Mnogi se vprašujejo, kakšen smisel ima biti človek. Ob vseli umetninah in čudežih stvarstva gremo brezbrižno mi-iiio, tisoče vprašanj, ki nam jih stavlja natura, ostaja neodgovorjenih. Kratek čas življenja, ki naj bi ga porabljali zato, da ustvarimo sebi in vsem soljudem solnčno, mirno in veselja polno življenje, puščamo v nemar. Kaj in koliko donaša naše delo. kako in zakaj ga vidimo, nam je vseeno, mi delamo tudi v službi morije ljudi, razkroja težko pridobljenih stvari, mi delamo, dokler nisfno gluhi in slepi in bolni in mrtvi le za en sam cili: »profit«. Gospodarstvo in vse človekovo ravnanje in življenje vodi in usmerja pohlep po profitu — divji nečloveški egoizem. Množica se medseboj preriva in vsakdo poskuša na svoj način pridobiti si v boju z drugim kako korist. Strah, beda in glad ženejo množico naprej, naprej. Človek prav malo izibira sredstva, da si zagotovi prehrano in življenje. Kaj naj je tedaj vsa civilizacija, kaj vse iznajdbe in izumi na vseh poljih tehnike in znanosti, kaj nam umetnost m lilozofija, ako postajajo za večino človeštva skrbi in gospodarska in du-i(i\ iiciis is ca in beda vse večje in težje. Ci j socializma je, vsakemu delovnemu človeku brezp„g„jno zagotoviti Življenje od rojstva do smrti. Današnje prekletstvo tehnike in stroja, naj se enkrat spremeni v blagoslov vsemu človeštvu. Kako usodno je, da je ostal« človeštvo, ki je v tehniki, znanosti in umet-n»sti pokazalo toliko velikega in čudo-v,tega, v pogledu medsebojnega, življo-nJa na tako nizki stopnji. Zemlja nudi j)r* razumnem gospodarstvu prostora in 1!ane Vsem. Vsak, kdor dela, bi mogel ( °seči neko blagostanje, ki bi omogočilo fljeniu in njegovi družini življenje v Jegovo.visoko starost. Naše ustvarjajo-^ sile stvarjajo z lahkoto toliko, da bi I ravzaprav ne mogli nastati kaki pomembnejši socialni, gospodarski ali arzavni prepiri in boji. V skupnostnem Kaj hočejo delodajalci Reakcionarne, nesocialne in nekulturne zahteve jugoslovanskih kapitalistov za revizijo socialne zakonodaje. Po dolgih in mučnih razpravah so se končno poslodavci zedinili v svojih zahtevah z ozirom na revizijo naše socialne zakonodaje. Te zahteve pomenijo njeno poslabšanje v vsakem pogledu. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo delavstvo in vso javnost, kaj hočejo delodajalci. Najprvo hočemo raz-motrivati njihove zahteve v pogledu na zakon o zaščiti delavcev. Pri tem se bomo pa omejili samo na zahteve industrijcev, ki so znatno milejše, kakor zahteve trgovcev in obrtnikov. Kakšne so torej zahteve industrijcev? Zmanjšanje števila zaščitenih delavcev. Industrijci hočejo v prvi vrsti, da sc izločijo iz zakona o zaščiti delavcev rudarji in vse prometno osebje, poleg teh vsi uradniki in privatni nameščenci, vse pisarniško osebje, kakor tudi sezonski delavci: vrtnarski in poljedelski delavci, kuharji, kočijaži, šoferji, sluge, služkinje, vratarji itd. Na ta način bi • ibil ogromen tlel delavcev oropan stvarne zaščite in bi se moral boriti za svoje posebne zakone, katerih vzakonitev je popolnoma nesigurna. Podaljšanje dovoljenega delovnega časa. Industrijci hočejo, da se določi potom ziikoiiu lifioviu čus , iimilstriji it« 10 ur in da z ozirom na značaj obrata določi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ter ministrstvo za trgovino, v katerem obratu se dela po 8 in v katerem po 10 ur dnevno. S tem bi bil osemurnik ukinjen. Podaljšanje dovoljenega delovnega časa l)o sedaj je bilo mogoče podaljšati delovni čas samo s pristankom štirih petin delavcev. Industrijci žele sedaj, da se določi, da se more delovni čas podaljšati po posameznih oddelkih na pristanek polovice delavcev tega oddelka, na ta način, da imajo pravico do glasovanja samo oni delavci, ki so zaposleni v podjetju dalj kot 6 mesecev, so starejši od 18 let in da se vsi delavci, ki so odsotni pri glasovanju, smatrajo, da so glasovali za podaljšanje delovnega časa. Na ta način je dovoljeno delodajalcem, da odženejo ob glasovanju polovico delavcev iz delavnice ter s tein dosežejo pristanek« delavcev, da se sme delovni čas podaljšati za eno ali dve uri. Odbori za glasovanje naj bi bili sestavljeni po želji poslodavcev iz dveh predstavnikov lastnika podjetja in dveh po letih najstarejših pismenih delavcev, brez ozira na to, ali ta dva uživata zaupanje delavcev ali ne. Odločba o podaljšanju delovnega časa naj velja tii mesece in Če ena petina delavcev ne zahteva novega glasovanja, še tri nadaljnje mesece. Toda to'še ni dovolj. Industrijci žele, da se za sezonska dela življenju v pogledu zagotovitve življenja vsem ljudem zija še velika praznina. Odpraviti bedo se je poskušalo tekom stoletij že z najrazličnejšimi sredstva. Neuspeh je v tem, ker so se prezrli pravi vzroiki. Nesluteno silne, danes uklonjene sile delovnih ljudi, katere vodi danes počelo kapitalizma: profit, se morajo osvoboditi, da bodo vodile človeštvo iz sedanjih stisk in propasti v novo, blagoslova polno življenje. Ne bogati in izkoriščani, ampak svobodni ljudje - otroci božji — hočemo biti, ki postavljamo naše življenje pod prizmo večnosti, ki hočemo služiti izpo-polnjenju in sreči vsega človeštva. gele tedaj bo napočilo resnično novo leto, novo življenje! delovni čas sploh ne more omejevati. Med sezonska dela pa se morajo všteti vsa ona podjetja, ki na kakršenkoli način zavise od atmosferskih prilik ali ki so pri nabavljanju surovin vezana na gotov letni čas. Končno more minister sorijalne politike in narodnega zdravja, — kadar to razvoj poslov zahteva, — v katerikoli industrijski panogi podaljšati delovni čas za dve uri dnevno in to brez pristanka delavcev. Da hi bilo to industrijcem še sigurnejše, žele, da se z zakonom določi, da mora minister za socijalno politiko v roku petih dni izdati dovoljenje za podaljšanje delovnega časa za dve uri, ker se, ako tega ne stori, smatra da je podaljšanje dovolil. Pod takimi okolnostmi je jasno, da bi bili vsi zakonski predpisi o trajanju delovnega časa brezpomembni. Znižanje plačila za nadurno delo. Po dosedanjih določbah zakona so dolžni delodajalci plačati vsako nadurno delo s 50 odstotnim poviškom. Ker bi morali delavci po želji poslodavcev v bodoče delati mnogo več na račun rednega dela, bi bilo odslej njihovo nadurno delo ocenjeno mnogo nižje, zato zahtevajo delodajalci, da se v bodoče naoiiiito «eio piat-uj« s'Za ousiotnim poviškom. .Skrajšanje odmora. Incluslrijalci so mnenja, da je lo, kar predpisuje dosedanji zakon v pogledu odmora delavcem, ki delajo na prostem, mnogo preveč. Oni so mnenja, da je dveurni odmor odveč in hočejo da se ta odmor skrajša na eno uro. Kavno tako so mnenja, da je neprimerno, da preneha delo v soboto zvečer in se nadaljuje v ponedeljek zjutraj. 36 urni nedeljski počitek da je predolg in se mora skrajšati na 24 ur, to je delavci na.j delajo do nedelje zjutraj ter prično delati zopet v pondeljek zjutraj. Ce pa se delo prekine v soboto zvečer, da naj se nadaljuje v nedeljo zvečer. Samo ta zahteva zadostuje, da pokaže strašno nekulturno naziranje naših industrijcev. Oosedanji zakon določa, da morajo poslodavci delavcem, ki opravljajo tudi nedeljsko delo, nuditi vsaj vsako tretjo nedeljo odmor, vsako leto pa vsaj toliko dni dopusta, kolikor nedelj so bili zaposleni. Industrijci so mnenja, da to doslej ni bilo pravično, češ da je vseeno, ali dela delavec navaden delavnik ali pa v nedeljo. Nočno delo žensk iu mladoletnih. Sedanji zakon zabranjuje nočno delo žensk in mladoletnih pod 18. letom. Industrijalei zahtevajo, da ministrstvo za socijalno politiko iu narodno zdravje določi, da se smejo zaposlovati pri nočnem delu tudi ženske in mladoletni, če se ugotovi, da so lokali zdravi, ali če tudi lokali, niso zdravi, — če zdravnik izjavi, da tako delo njihovemu zdravju ni škodljivo. Kdor hoče delati čez dan, si mora preskrbeti tako dovoljenje tudi za nočno delo. Dojenčki in porodnice. Po sedanjem zakonu so lastniki podjetij dolžni ženam in materam nuditi priliko, da tudi med delovnim časom dojijo svojo deco, ne da bi smeli to upoštevati pri njihovi mezdi ali pri rednem odmoru. Delodajalci zahtevajo, da se določi, da more delodajalec odpustiti delavko-porodnico, če je bolna dalje kakor dva meseca. Odločno se protivijo temu, da bi bila dolžna industrijska podjetja, ki zaposlujejo nad 100 delavcev, ki imajo vsaj 25 otrok, zidati dečja za- vetišča. Delavci da naj zahtevajo dečja zavetišča od občin, delodajalcev se to ne tiče. Havno tako se delodajalci odrekajo dolžnosti zidati delavska stanovanja. Kratenje pravic združevanje delavcev. Sedanji zakon daje vsem delavcem brez ozira na spol in starost pravico združevanja v zveze za zaščito njihovih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov. Delodajalci hočejo, da se odslej ta pravica ne prizna vsem onim delavcem, ki jih izključujejo iz tega zakona, torej rudarjem, prometnemu osebju, vsem nameščencem in pisarniškemu osebju ter te vrste delavcem, vsem vajencem in osebam, ki niso dovršilo 18. leta. Proti delavskim zbornicam. Čeprav sc delavci ne vmešavajo v poslovanje poslodavskih organizacij in njihovih zbornic, hočejo imeti industrijci besedo pri delavskih ustanovah, predvsem pri delavskih zbornicah. Predvsem hočejo odstraniti iz delavskih zbornic nameščence, za katere naj bi se ustanovile samostojne zbornice. Dalje zahtevajo, da se vnese v zakon,, da je državna oblast dolžua — torej možnost izključena, da pošlje na skupščine delavskih hii uijivi« HM.»im Hl| I okojninskega in brezposelnega zavarovanja. Delavcev na zborovanju ni bilo. OUZD je ob tej priliki votiral 50.000 dinarjev v protituberkulozni fond. Novi zakoni. Kralj je podpisal gozdarski zakon, avtorski zakon, zakon o pospeševanju živinoreje. Vrhovni zakonodajni svet razpravlja o novem vseučiliškem zakonu. Ocenievanie zmanjšanja delovne soosobnostt pri nezgodah. Nezgodno zavarovanje ima namen, da pokrije škodo, ki je nastala delavcu z izgubo njegove delovne sposobnosti in z njo združene zmožnosti služiti si vsakdanji kruh. Izguba delovne sposobnosti more biti seve delna ali popolna. Popolna je takrat, če si delavec na noben način ne more služiti kruli, delna pa, če ga je nezgoda onesposobila opravljati njegovo dosedanjo službo ali pa jo vsaj težje opravlja. Pri določanju delovne nesposobnosti se je treba ozirati trn delavčevo stroko (ker izučen delavec izgubi z nezgodo več kot pa neizučen), na spol in starost. Starejši delavec in ženska izgubita na svoji vrednosti kot delovni moči vsled nezgode bolj kot mlad delavec ali moški. Posledice nezgode so lahko trajne ali le začasne. Po preteku 10 tednov se to že more ugotoviti. Po preteku tega časa dobiva ponesrečenec od OUZD rento, ki se določa po zmanjšanju delovne sposobnosti po posebni tabeli, ki jo tu prinašamo. Številke pomenijo, za koliko procentov so je zmanjšala delovna sposobnost, za to izgubo pripada ravno tolika renta v procentih od zavarovanega zaslužka. Malo poslabšanje sluha z ene strani ali izguba prsta na nogi 0% ; manjše poslabšanje sluha na obeh straneh ali močnejše na eni strani ali izguba sredinca na levi roki ali malega prsta na obeh rokah, izguba palca na nogi 10% ; izguba očesa ali izguba vida na enem očesu, ali pogojna izguba sluha na eni strani 20% ; izguba vseh prstov na nogi 16 do 20%; izguba desnega palca 25 do 30%; poslabšanje sluha na obeh straneh v veliki meri 40%; popolna izguba sluha na obeh straneh ali izguba leve roke ali izguba noge 50 do 60%; izguba desne roke 60—66%; izguba noge z ohranjenim in gibljivim kolenom 50 do 66% ; izguba noge nad kolenom 75% ; izguba obeh oči ali rok, nog ali ene roke in ene noge 100%. Renta se sme nakazati, če je delovna sposobnost zmanjšana za najmanj 10 procentov. Take so zakonske določbe! Statistika. Joža, ali si bral, da se pobije povprečno vsak teden stotisoč volov? — Kaj je to, Janez, ko imamo pa milijone takih, ki se ne smejo pobiti! Zgodovina našega bolniškega in nezgodnega zavarovanca. (Dalje.) Naravno, da mora tudi socialno-zava-rovanje v kritje svojih zakonitih obveznosti imeti primerne dohodke. Kakor v vsakem zavarovanju, tako se more tudi v socialnem zavarovanju višina dohodkov, t. j. višina premije določiti le na zavarovalno-matematičnih načelih, t. j. po znanstvenih načelih, ki ne pripuščajo no lenega licitiranja niti navzgor, tem manj navzdol. Višin« premije se ravna po zakonu določenih dajatvah. Te dajatve morajo odgovarjati socialnim svr-hani prizadetega delavstva. Današnje dajatve so daleko nad prvotnimi dajat-vmai. Temu primemo bi morale biti tudi zavarovalne premije sorazmerno znatno višje. To deloma tudi iz razloga, ker je bil pred vojno življenski indeks yeč ali manj v skladu s plačami, dočim je danes ta indeks precej pod realno vrednostjo mezd. Tp pomeni, da danes osnova prispevkov ni v isti višini z osnovo izdatkov. Danes znaša zavarovalna premija v bolniškem zavarovanju 6%, v nezgodnem tudi 6% pri nevarnostnem odstotku 100. Pred novim zakonom pa se je premija v bolniškem zavarovanju gibala povprečno sledeče: Maksimalni tarif je bil določen v zakonu z 62/3%. Različne bolniške blagajne so imele različne tarife. Bolniška blagajnica, katera je začela poslovati 1. avgusta 1889 v Ljubljani je imela tarif 3% in sicer je plačeval delavec 2% in delodajalec 1 %. Pravila Okrajne lx>l-niške blagajne v Ljubljani iz leta 1918 pa predvidevajo prispevek 6.30%. Ta tarif je prevzela tudi Okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani in je bil torej v veljavi do 30. junija 1922. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je prevzela do 30. junija 1919 tarife graške oziroma tržaške delavske zavarovalnice zoper nezgode. Imela je torej 2 tarifa in sicer enega za obrate na področju bivše tržaške in drugega za obrate na področju graške delavske zavarovalnice zoper nezgode. 7% do 30. junija 1919 za obrate na Kranjskem, 7.30% do 30. junija za obrale na Štajerskem, 7.30% do 1. julija za vse obrate v Sloveniji, 8% za zavarovanje rudarjev proti nezgodam. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu: 8% od 1. julija 1922, 6% o« L januarja 1923, 5% od 1. jan. 1925, 6% od 1. aprila 1927. Pripomniti je, da je vsaka okrajna bolniška blagajna imela drugačen prispevek, ki se je povprečno gibal od 4 do 7%. Različnost premije je gospodarstvo različno obremenjevalo, kar ni bilo koristno. Če primerjamo prvotne in seda- nje dajatve v obeh panogah zavarovanja in prvotne ter sedanje premije, vidimo, da je sedanja premija v primeri z dajatvami nizka. * V Jugoslaviji je 6% premija v glavnem zadoščala in to celo v času največjih gospodarskih kriz. Druge države po vojni niso mogle obstati na predvojni premiji. Morale so premijo povišati. Tako je n. pr. v Nemčiji povprečna bolniška premija skoraj 8%, pri tem pa je za družinsko zavarovanje predpisan še poseben prispevek. Isti pojav vidimo v Avstriji, Češkoslovaški itd. Podobno je z nezgodno-za varovalno premijo. Pri nas je pritisk šel na znižanje premije. Še danes je mnogo nezgodnih zavarovalnic, ki predpisujejo 8% premijo, pri nas smo imeli celo samo 5% premijo. Življenje pa se ne da prevariti: v nezgodnem zavarovanju izkazujemo zavaroval-no-matematični primanjkljaj. Vidimo: do danes je razvoj bolniškega zavarovanja prišel do značilnega pojava: pri absolutno isti, relativno pa pri nižji, kakor predvojni premiji nudi ta panoga zavarovanja tako v naravi, kakor v denarju znatno, prav znatno več, kakor je nudila pred vojno. Razvoj socialnega zavarovanja pri nas je znatno preskočil razvoj drugih držav že samo z dejstvom, da je posamezne panoge zavarovanja medsebojno tesno povezal in &no panogo stavil v službo drugi. Manjka še mnogo. N. pr. pomanjkanje bolnic, zlasti bolnice za težje, neozdravljive tuberkulozne slučaje, da se omogoči vsaj izolacija bolnikov. Delavci imajo slabo plačo in nehigienična stanovanja. Dobra hrana in zdravo stanovanje pa sta morda najučinkovitejši zdravilni sredstvh- Moderno zavarovanje mnogo nudi, ne nudi pa še zadostno. Posebne važnosti so okrevališč a. Tuberkuloza je strašna l>olezen, ki je med delavstvom najbolj doma. V tem pogledu bo treba še veliko storiti, zlasti je ta potreba z napredujočo industrializacijo Slovenije vedno nujnejša. Pri tem bo treba posebno pažnjo posvečati otrokom. Nemške zavarovalnice vzdržujejo številne počitniške kolonije za otroke z a v a r o v a n c e v. Lečenje ob morju je za neke bolezni nujno. Danes imamo malo in skromno okrevališče »Jadran« na Rabu s 35 posteljami. Kakor omenjeno: novo zavarovanje pozna obvezno družinsko zavarovanje, dočim so stari zakoni ureditev tega zavarovanja pripuščali posameznim blagajnam, ki pa se ureditve tega vprašanja radi pomanjkanja sredstev po večini niso lotile. Nezgodno zavarovanje je storilo velike korake naprej predvsem v pogledu denarnih dajatev in tudi v pogledu zdravljenja, ki ima tendenco, da z najmodernejšimi zdravstvenimi ustanovami delazmožnost po možnosti v polnem obsegu zopet vzpostavi ali vsaj dela-nezmožnost omeji. Cez hribe in doline... Celje. V nedeljo 15. decembra 1929 je celjska Krekova družina vprizorila znano Finžgarjev«' dramo »Veriga«. Igra je izpadla prav srečno in je bilo navzoče občinstvo Krekoveem zelo hvaležno za njihov trud. Želimo, da bi se Kre-kovci na odru še večkrat pokazali s takimi resnimi igrami, ki kažejo življenje človeka v njegovi širini in globini. — F. Hudajama. Ustanovili smo Delavsko posojilnico. Ta korak smo naredili na željo mnogih rudarjev, ki so si nekaj takega že davno želeli. Ustanovitelji rudarji vidimo v novem denarnem zavodu predvsem koristi delavcev, ki bi radi nekaj prihranili, pa nimajo za to prilike. Slišimo, da se ob ustanovitvi zelo po-voljno izražajo o posojilnici. Priglasilo se je že več članov ter so bile vložene že lepe vsote. Kes na so naše plače skromne, a včasih se že da nekaj utrpeti. Vedimo da je boljši prihranjen golob, kot sneden vol. Zavedajmo se, da je denar vložen v posojilnici naš, ter se tudi obrestuje kot pri drugih posojilnicah. Ako ga pa izdamo za alkohol, se nam nikdar več ne vrne. Mnogi bodo vlagali, drugi se bodo smejali ter odvračali vlagatelje od tega, da bi varčevali. Toda Cez leto in dan se bodo smejali vlagatelji, ki bodo z majhnimi vsotami vsak plačilni dan zbrali čez leto lepo vsoto. To jih bo opogumilo, varčevali bodo še naprej ter si za prihranjeni denar uredili prijazno stanovanje, morda postavili celo lasten dom in tako dalje. Ali bo v to posojilnico varno nalagati težko zasluženi denar? Ta misel bo mnoge plašila. Posojilnica je zad ruga ter kakor vse zadružne posojilnice, tako tudi za našo odgovarjajo člani in načel- stvo. V načelstvu pa imamo može, ki nam dajejo garancijo, da bo vse poslovanje v najlepšem redu. Načelstvo je vpisano pri sodišču ter bi ga za vsako nepravilnost sodilšče prijelo s paragrafi. Uradovalo se bo vsak plačilni dan od 6 do 8 zjutraj in od 2 do 4 popoldne. Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača! Radio. Prva delavska ura. Pozdravili smo namero naše postaje, da skupno z Delavsko zbornico v Ljubljani priredi v radiu redno delavske ure. Prva taka ura se je vršila v nedeljo dne 15. decembra ob 8 zvečer. Sodelovalo je pevsko društvo »Slavec« pod vodstvom g. Repovša, ki je odpelo ob pričetku pesem »Slava delu«, med sporedom pa Se dve drugi pesmi. Tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik je v svojem predavanju podal pomen delavskih ur, g. Skuk pa je prebral poročilo centralnega tajništva Delavskih zbornic. G. Skuk je nato še recitiral dve pesmi Toneta Seliškarja. Za tem je sledila najznačilnejša točka: brnenje strojev iz tovarne »Saturnus«, ob katerem je podal nekaj pojasnil g. ing. Sušnik. Veseli smo te prve delavske ure in smo uverjeni, da je je bilo veselo ne samo naše delavstvo, ampak da so jo radi poslušali tudi drugi sloji našega naroda. S tem so delavske ure važna vez in neprecenljivo sredstvo 'Za zbližanje raznih slojev našega ljudstva. Kakor smo poučeni, se za bodoče pripravljajo prenosi iz Jugoslovanske tiskarne, iz jeseniških fužin itd. Delavske organizacije in radio. Prišli smo tako daleč, da se prirejajo v našem radiu delavske ure, pri ka- terih nastopa delavstvo s svojimi voditelji. To važno pridobitev mora delavstvo znati izkoristiti. Zaman bo trud tovarišev v Ljubljani, če ne bo vse delavstvo Slovenije in še preko njenih meja pred zvočnikom poslušalo sleherno izvajanje delavske ure. Večina naših delavskih organizacij razpolaga z lastnimi prostori. Naj ponovimo danes zopet svojo željo, da si vsaka naša organizacija omisli aparat z zvočnikom. Pred aparatom naj se zbira za časa oddajanja delavskih ur, pa tudi sicer, kadar bi se nudila prilika poslušati kaka zanimivejša in važnejša stvar vsa članska družina. Vsekakor se mora potem določiti le eden, ki bo sam upravljal in oskrboval aparat ker bi ta sicer kmalu odpovedal. Radio bo tako stalen vir zabave in stalna prilika za izobraževanje vsemu članstvu. Potem nam bo postala društvena soba vse bolj domača in vse bolj prijetno shajališče tovarištva. Oglasite se. Radio Ljubljana naproša svoje poslušalce naj mu blagovolijo sporočiti, - kateri program v preteklem letu jim je najbolj ugajal, kateri predavatelj jim je najbolj všeč, in kaj želijo, da bi se v predavanjih največkrat obravnavalo. Borza dela. Ljubljana. Delo je na razpolago: moškim: 1 hlapcu, 2 mizarjema, 4 čevljarjem, 20 rudarjem, 2 krojaškim pomočnikom, 1 kleparju, 1 brivskemu pomočniku, 2 navadnima delavcema, 1 stroj, mizarju, 1 sol o-violinistu za v kino, 1 žagarju, 1 pečarju, 1 elektromonterju, IB vajencem. — Ženskam: 1 dežnikarici, 2 pletilkama, 1 likarici, 1 gostilniški kuharici, 4 kmečkim deklam, 3 služkinjam, 1 mlajši postrežnici, 2 vajenkama. Celje. Delo je na razpolago: 1 oskrbniku, 4 konjskmi hlapcem, 4 hlapcem za govejo živino, 1 hišnemu hlapcu, 30 gozdarskim delavcem, 5 lesnim delavcem, 2 kleparjema, 1 gateri-stu, 1 žagarju, 3 sodarjem, 2 lesostru-garjema, 2 čevljarjema, 1 krojaču za veliko delo, 3 krojačem za mešano delo, 1 prikrojevalcu gornjih delov čevljev, 1 krojaču šablonerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 12 vajencem. — Ženskam: 17 kmečkim deklam, 3 natakaricam, 1 računski natakarici, 5 kuharicam, 4 služkinjam, 2 kuhinjskima deklama, 2 sobaricama, 1 hotelski sobarici, 1 postrežnici, 1 vzgojiteljici.' Tiskovni sklad. Jeseniški tovariši so se odzvali pozivu »Delavske Pravice« in »Ognja« in nabrali za njen tiskovni sklad pri jeseniških trgovcih in obrtnikih v zadnjih dneh starega leta znesek 237 Din. Darovali so: Trgovine: po 10 Din: M. Kovačič, J. Štud, R. Dolinar, F. Ban, F. Kraševec; 5 Din: M. Poljšak; 2 Din: Je-kler (Jureš). — Restavracije, kavarne, gostilne: 10 Din: M. Poljšak, A. Oražen, J. Masarovič, F. Torkar, L. Labura, V. Markež; 5 Din: F. Ferjan, F. Presteri, F. Mesar, F. Pe-klar, J. Štraus. — Krojači: 10 Din: I. Gnezda, A. Legat, J. Mihelač, J. Kal-tenekar. — Čevljarji: 10 Din: A. Mulej, J. Černe, — Mesarji: 10 Din: C. Bajželj, M. Zavrl, I. Vergles; 5 Din: I. Hrovat. — Trafike: 10 Din: A Klinar. — Brivci: 10 Din: D. Pipman. — Skupaj 237 Din. — Vsem najlepša hvala! — »Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah« je darovalo v isti namen 300 Din. Iskrena hvala! — Uprava »Delavske Pravice«. Uprava »Ognja«. DVE NOVI POSLOVALNICI otvori I. del. konzumno društvo te dni, in sicer: FLORJHMSHR ULiCH št. 5 D hiši gosp. Stenta in RDŽHR DOLINH CESTR Ul St. 2 o hfSt g. Pnnffoh Somišljenike in člane prosimo za pristop oziroma agitacijo — Z izplačevanjem dividende se prične prve dni v decembru. — NAČELSTVO. Pierre 1’ Ermite: - Kako sem ubila svojega otroka »Devet let. Sicer ga boste kmalu sami videli, ker ga bom pripeljala k vam, da ga zapišete h krščanskemu nauku. Samo še to bi vas prosila, da ga ne denete med kakšne paglavce, zlasti ne med take, ki niso zdravi! Ko bi vi vedeli, kako skrbno ga čuvam, da se ne naleze kakšne bolezni! Na. sprehod hodi samo z mano. ali z gospodično; nikdar se ne vozi v najetem avtomobilu, najmanj pa ne v podzemeljski železnici; če se že kam pelje, se samo v mojem avtomobilu. »Potem mora biti vedno bolan?« Vedno ni, toda pogostokrat. Zakaj pa to pravite?« »Opazil sem, da se dosti sinov edincev, ki jih preveč negujejo, tako pomehkuži in razvadi — Pomehkuži!« Govorim na splošno, tako pomehkuži in razvadi, da so za delo nesposobnejši od drugih, imeti hočejo pa mnogo več ko drugi. Gospa, moja mati je bila najmlajša izmed dvanajsterih otrok k Prečastiti, dvanajst otrok!« »Med veroukom bo sedel Dominik poleg enajstega otroka neke moje najboljše župljanke.« Gospod župnik, navdajate me s strahom! Niti najmanj ne! Za sedaj še vi mene plašite. Imate samo enega otroka in zdi se mi, da ste ga vzgajali precej tako, kakor cvetlice, ki rastejo pod steklenimi pokrovi.« »No, saj ga boste kmalu sami najboljše videli. Ne sodite prezgodaj.« »Lahko vam kar naprej povem, da imam glede vzgoje precej trdne nazore. Najbolj se bojim razvajenih otrok.« »Gospod župnik!« Nič gospod župnik! Seveda ne smemo biti tu neprevidni in kar na slepo počenjati razne poskuse. Lepo počasi moramo graditi v otroku lep značaj, resno, a vendar na primeren način mu moramo pokazati nevarnosti, ki ga ne čakajo morda šele čez dvajset let, temveč v najbližji bodočnosti, predvsem pa mu moramo dobro vzgojiti vest... Če je slaboten, ga moramo utrditi... Če je utrjen, ga moramo poplemenititi. In nato mu rečemo: Pojdi v božjem imenu v bodočnost in bodi koristen član človeške družbe!« Prečastiti, tudi jaz popolnoma enako mislim. Vendar mi boste pritrdili, da je boljše za Dominika, ki ima šele devet let, če to utrjevanje značaja nekoliko odložimo. Oh, ubogi revček! Pomislite, da se je skoraj šele včeraj rodil!« Recimo, da se je predvčerajšnjim! Ali ima še očeta? Ne, oče mu je umrl. Že dolgo tega?« Bo že precej let.« Bo?« Kakor dvoje skrivnostnih vprašanj sta se srečala s pogledi. Veste, moj soprog je bil v kolonijah. No1, to bi bila predolga in nevesela zgodba, če bi vam jo hotela pripovedovati. Zato tudi tako ljubim svojega sinčka.« Odločno prežene žalosten spomin, ki se ji je nenadoma vzbudil v duši in povešene oči se ji radostno nasmejejio: Še enkrat vam rečem ... boste že videli mojega fantka in ga vzljubili •. • Naredite iz njega človeka! Gospa, niste mogli končati najinega pogovora z drugo besedo, ki bi me bila bolj vzradostila. Skušal bom napraviti iz njega človeka in kristjana. Toda najprej človeka!« Zakaj pa ne oboje skupaj, bo stavba trdnejša!« iSicer pa vam ga popolnoma zaupam.« Veselo mu poda desnico — nosila je bele rokavice — ga pogleda naravnost v oči in ponovi one besede, ki so razodevale vso njeno notranjost: Boste že videli, kakšen je moj maicek! »Dobro, dobro, kar pripeljite ga!« odvrne župnik z nasmeškom, ki je razodeval vso notranjost pariškega duhovnika. Na skorajšnje svidenje!« Čimprej mogoče, gospa!« Drugo poglavje. Ko je gospa odšla, je bilo v župnikovi pisarni še vedno vse v neredu in prahu, le da je nad tem prahom in neredom nalahno plaval neki nedoločen, vendar prijeten in močan vonj, ki se je še nekaj dni potem čutil v sobi. Ppsledica tega obiska je bila, da je župnik Firmin z neko radovednostjo pričakoval tega slo- večega in čudovitega dečka, za katerim so se ozirali ljudje in kateremu se je mogel primerjati le malokateri olrok. Na dan, ko se je pričel verouk, se je prikazal Dominik. Ker se je začela šola zjutraj ob devetih, ie prišla z otrokom vzgojiteljica, gospodična«, kakor so jo navadno imenovali. Župnik ga še ni poznal, zato ga je kar tako nekam del. Sicer pa je bil župnik onega dne ko na živi žerjavici. Prišlo je nad dvajset otrok, ki so hoteli biti vsi prvi v prvi klopi — večinoma so jih starši opotili na to misel — in nekateri so se radi tega. kar skavsali kol kanarčki ali vrvivčki v kletki. Dokler je bil spor samo med otroki, so se čisto lahko pobotali, ker župnik namenoma nobenemu ni hotel odkazovati prostora. Zato se je spor zmerom končal tako, da so se otroci lepo »razmestili« kot pravijo vojaki. Stvar pa je postala težavnejša, ko so se začeli vmešavati starši, ki so drug proti drugemu poudarjali reči, ki nimajo z veroukom čisto nobenega stika, namreč svoje politično mišljenje ali bogastvo. Ko je na primer gospa pl. Epouvantail, precej znana roajalistinja1, ali gospod Remontoir, navdušen bonapartist1, ali gospa Talli-pot, žena ravnatelja Narodne banke, izvedela, da njen sinček uživa ravno toliko ugleda kot deca republikanskega ministra, pa četudi je predsednik Republike, je bil takoj ogenj v strehi. Tedaj se je zdel učencem verouk kot neko borišče, odkoder se je župnik rešil s svojo potrpežljivo filozofijo, ker take stvari imajo nekako notranjo nujo in težijo naravnost proti svoji osi, četudi na zunaj tega ne opazimo. Tisto leto ni bilo baš preveč šolarjev in so se razlike med otroki raznih slojev, plemen ali vladarskih rodbin kmalu zabrisale. Župnik je ostal miren tudi takrat, ko mu je »gospodična« takoj prvi dan po šoli predstavila Dominika. Hotela je biti zadnja nalašč za to, da bi se lahko nemoteno pomenili. Gospodična« je bila plavolasa Bavarka in je govorila nemški, angleški in tudi francoski. Pohvalila je svojega učenca podobno kot že prej njegova mati. Medtem ko je ona govorila svoj pohvalni govor, je župnik sedel za pisalno mizo, ki se je dotikala cerkvenega zidu, in motril slavnega malega Dominika. 1 Roajalisti in bonapartisti, politične stranke v Franciji- Za »Jugo*k>T«n»ko tiskaraec Karel Cm L Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar' Urednik: Srečko Žumer.