List 29.
Politiški oddelek.
Razdelitev okrajev po narodnostih.
m.
Podrobnosti trutnovske predloge še niso znane in zaradi tega o njej ne moremo izreči konečne sodbe. Govorilo se je pa, da se misli določiti, da se lahko okraji iazdele, naj tudi  deželni  zbor  ne  odda  svojega mnenja.
Vprašal se bode pa vsekako zopet deželni zbor. ki bode imel torej priliko o tej stvari se posvetovati. Njegova pravica torej v tem oziru nikakor ne bode prikrajšana. Novi zakon bode še le stopil v veljavo, ko bi deželni zbor se v določenem obroku ne poslužil svoje pravice, ali bi se je vsled izgredov v zbornici poslužiti ne mogel.
Mogoča sta pa dva slučaja, ali deželni zbor privoli v novo razdelitev okrajev ali pa ne dovoli. Še nedavno bi deželni zbor gotovo ne bil dovolil, ali sedaj so pa razmere nekoliko drugačne. Mladočehi so s svojimi napadi veleposestnike, ali vsaj nekatere, tako odtujili, da je prav lahko mogoče, da glasujejo z Nemci. Vlada bode pač v nemajhni meri imela zahvaliti Mladočehe, ako dobi v tej važni stvari večino v češkem deželnem zboru. V tem slučaji bi pač potem niti Mladočehi ne mogli trditi, da se je kako kratila deželna avtonomija. S spremenjenim zakonom bi se le to doseglo, da bi manjšina ne mogla preprečiti, da bi večina ne mogla izreči svojega mnenja. Zavarovalo bi se torej le izvajanje parlamentarne pravice.
Važneje za nas bi pa bilo to kar bi vlada storila, ako bi deželni zbor odklonil svoje mnenje. Do sedaj se še vlada nikdar ni izjavila, kako da li misli, je li zavezana držati se mnenja deželnega zbora. Sedaj bi bila pa prisiljena, se jasno izreči. Če se drži tega mnenja, da se mora ravnati po mnenji deželnega zbora, bi morala vso stvar popustiti in ves njen trud bi bil zastonj. Ve-rojetno prav ni, da bi večina ministrov se držala tega mnenja,  ker  bi potem  pač pri majhni  verojetnosti,  da
deželni zbor privoli v želje čeških Nemcev, trutnovsko stvar v državnem zboru spravljati na dnevni red, ne imelo pravega zmisla.
Posebno važno bi pa bilo za   nas, če  bi  vlada  se postavila na stališče,  da  se jej   ni  treba  držati  mnenja
v
češkega deželnega zbora. Kar na Češkem velja, to mora veljati tudi drugod. Vlada bi torej očitno priznala, da deželni zbori v tej stvari nimajo nobene odločilne besede. Levičarji tudi že dolgo to naglašajo in bi tudi pozneje tako lahko ne mogli odstopiti od tega stališča. Mi smo že večkrat naglašali, da Slovenci nimamo najmanjšega povoda se posebno ogrevati za široko deželno avtonomijo, dokler se sedanje razmere radikalno ne spremene, in bi posebno v tem slučaji ne mogli nikakor žalovati, če bi deželnim zborom se malo pravice prikrajšale.
v
Ze večkrat se je naglašalo, da bi bilo dobro, da se na Štajarskem in Koroškem okraji razdele po narodnostih. S tem bi se jako olajšala izvršitev narodne jed-nakopravnosti. Sedaj so okraji v teh dveh deželah kaj čudno razdeljeni, tako da smo Slovenci v več krajih pri-klopljeni po večini nemškim okrajem, kjer nas potem ložje ponemčujejo. Posebno bi taka razdelitev bila velikega pomena na Štajarskem, kjer imajo okrajne zastope. Ti zastopi, če so slovenski, lahko precej koristijo naši narodnosti, če so pa nemški, pa mnogo škodujejo. Če bi koroški in štajarski deželni zbor imela kako odločilno besedo v tej stvari, potem pač na tako razdelitev niti misliti ni. Štajarski in koroški Nemci bi v kaj tacega gotovo nikdar ne privolili, sklicujoč se, da s tem pride jedinost dežele v nevarnost. Drugače pa vlada. Braniti bi se že zaradi tega ne mogla tako odločno, ker je tako odločno zagovarjala tako razdelitev na Češkem. Naši glasovi so jej na Dunaji tudi potrebni. Nemška levica se kroji in zatorej utegnejo priti časi, da vlada vzlic podpori liberalnih Nemcev ne bode imela večine brez Slovencev. Tak čas pa lahko izkoristijo naši zastopniki.
Poleg tega bi razdelitev okrajev po narodnostih bila v korist tudi Čehom na Moravskem in v Šleziji. Slovenci bi torej lahko potem vzajemno postopali s Čehi
244
v tej stvari.    Ko  se   razdele   okraji   po   narodnostih na
Češkem, se bode v tej stvari češko stališče jako premenilo.
Dunajskih punktacij Mladočehi  ne  bodo   mogli več
rabiti za  svoje  agitacije,   ko   bodo   glavne   določbe  pod
v
streho in bode izvršiti samo še  tiste,  ki  bodo Cehom v
y
korist. Češko državno pravo bode pa tudi izgubilo pre-vlačevalno moč, ker bode prebivalstvo pač spoznalo, da se v tem oziru sedaj pač ničesa še storiti ne da. Mej Mladočehi samimi se že čujejo glasovi, da bi se popustilo češko državno pravo, samo da se taki glasovi iz strahu pred narodnim mišljenjem ne upajo prav na dan. Mladočehi bodo naravno potrebovali novo sredstvo za svoje agitacije in tako sredstvo bode torej razdelitev okrajev po narodnostih na Šleškem in Moravskem. Za tako razdelitev so tudi Rusini in nekateri Italijani. Mi bi torej v tej stvari ne bili brez zaveznikov.
Ako se taka razdelitev izvrši, se koroški in štajarski Slovenci še bolj odtujijo Nemcem in približajo nam Slovencem. V slovenskih okrajih bi se narodnost kmalu tako utrdila, da bi na nemško  gospodstvo ne bilo več misliti.
v
S tem bi se nekako naredila pot Zjedinjeni Sloveniji. Ce bi Slovenci gledali, da se v slovenskih okrajih kolikor je moč okrepi slovenska zavest in izpodrine nemštvo, ki tako le umetno životari, ter zahtevali z vso odločnostjo, da ž njimi tudi vsi deželni uradi občujejo slovenski, bi gospodje v Gradci in Celovci zgubivši upanje na ponem-čenje Slovencev, sami začeli misliti, kako da se nas iz-nebe, ali vsaj nasprotovali bi ne več večji ločitvi Nemcev od Slovencev.
Ker se dualizem ne bode dal obdržati, temveč pride še do kake preosnove naše države, je vsekako mogoče, da še Zjedinjena Slovenija pride na dnevni red. Ta stvar se pa da le ugodno za nas rešiti, če se okraji razdele poprej po narodnostih. Ko bi pa pri sedanjih razmerah se oddeljevali Slovenci od Nemcev, bi vsekako mnogo Slovencev se pridružilo nemškim administrativnim celotam, in bi bili za našo narodnost izgubljeni. Zatorej je pa naše trdno prepričanje, da naši slovenski poslanci lahko z mirno vestjo glasujejo za trutnovsko predlogo.