§e vedno premalo žensk in mladine
Do začetka je občinska konferenca SZDL prek krajevnih organizacij SZDL in sindikalnih organizacij zbrala 283 predlogov možnih kandidatov za bodoče delegate v občinsko in republiško skupščino. Med njimi je le 30 žensk in 33 mladincev oz. mladink. V vseh kamniških podjetjih so doslej zbrali le 6 (šest) žensk za možne kandidate, kar je težko razumljivo ob dejstvu, da je med zaposlenimi skoraj polovica žensk (preko 3000). .
Največ možnih kandidatov je s srednjo šolo (20 %) ter kvalificiranih delavcev (19 %) in visoko kvalificiranih delavcev (12 %).
Med evidentiranimi je 26 kmetov ali 9 %. Članov ZK je bilo predlaganih 105 ali 37 %.
Torej nas čakajo, zlasti sindikalne organizacije, še precejšnje naloge pri zbiranju možnih kandidatov za prihodnje volitve v skupščine, če hočemo, da bo sestav delegatov res primeren sestavu proizvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela.
KAMNIŠKI OBČAN
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
LETO XII., ŠT. 1
JANUAR 1973
1 DINAR
Izvršni odbor občinske konference SZDL je na razširjeni seji skupaj s predsedniki krajevnih orga-sacij SZDL 26. decembra 1972 na podlagi nalog, ki jih narekuje pismo predsednika Tita in izvršnega raja CK ZKJ, in na podlagi ocene dosedanje aktivnosti organizacije SZDL pri uresničevanju doku-Mita „SZDL danes", kije bila dana na sestanku političnega aktiva o uresničevanju ustavnih dopolnil, oštevajoč program dela občinske konference, sprejet na seji 25. maja 1972, sprejel akcijski program, poleg rednih nalog zajema naslednje najvažnejše naloge SZDL v prihodnjem obdobju:
V občini je treba takoj ustanoviti koordinacijsko komisijo, ki bo spremljala in usmerjala uresničevanje ustavnih amandmajev, hkrati pa dajala predloge, smernice in idejna izhodišča
za oblikovanje statutov.
Posebno skrb je treba posvetiti vsebinskim in kadrovskim vprašanjem pri izvedbi volivnih konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki bodo januarja in fe-
RADO JE RAZTEGNIL SVOJO HARMONIKO IN IZ MLADIH GRL JE PRIVRELA PARTIZANSKA PESEM .. . (VEČ O POHODU NA KOSTANJSKO PLANINO NA 4. STRA
bruarja 1973. Pred konferencami bodo politični aktivi v krajevnih skupnostih opravili vsebinske priprave na konference in zbrali predloge možnih kandidatov za nova vodstva in predsednike krajevnih organizacij SZDL.
Usposabljanje novih vodstev krajevnih organizacij SZDL zahteva še večjo skrb. Poleg seminarja za predsednike in tajnike KO SZDL je treba organizirati več sektorskih posvetov za vse člane odborov KO SZDL.
Na podlagi analize doslej zbranih možnih kandidatov za skupščinske volitve 1974 je treba nadaljevati in usmerjati evidentiranje možnih kandidatov v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Izoblikovati je treba enotno programsko osnovo za kandidiranje delegatov in merila za kandidiranje za vodilne funkcije. V javne razprave o drugi fazi ustavnih sprememb je treba vključiti širok krog občanov in neposrednih proizvajalcev.
Izdelati je treba vsebinska izhodišča za oblikovanje delegatskega sistema.
Pripraviti podroben program razprav o ustavnih dopolnilih v občini.
Pregledati je treba uresničevanje dokumenta „SZDL danes", zlasti v pogledu uveljavljanja delegatskega sistema v organizacijah SZDL na vseh ravneh in usposabljanja ljudi za opravljanje delegatskih funkcij.
Potrebno je nadaljnje usposabljanje članov odborov za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. Organizirani bodo seminarji in pomoč odborom pri oblikovanju in uresničevanju delovnih programov.
Za uspešnejše uveljavljanje idejne vloge Zveze komunistov in nalog, ki jih narekuje pismo predsednika Tita, bo pri občinski konferenci SZDL ustanovljen aktiv komunistov, ki delajo v SZDL.
Analizirati je treba uresničitve programskih izhodišč SZDL ob skupščinskih volitvah 1969 in pripraviti poročilo poslancev in odbornikov Socialistični zvezi in volivnim telesom.
Hitreje je treba razvijati dejavnost sekcij tudi v krajevnih organizacijah SZDL in na tistih področjih, kjer doslej niso zaživele (kultura, telesne kultura, delo društev itd.).
Izvršni odbor občinske konference SZDL bo sproti spremljal uresničevanje sprejetega programa, ki zajema še vrsto drugih rednih nalog v delu SZDL in o tem poročal občinski konferenci SZDL in krajevnim organizacijam SZDL.
^99999999999
Občinska skupščina je na zadnji lanski seji ocenila dosežene rezultate v gospodarskem in družbenem razvoju občine v devetih mesecih lanskega leta. Te dosežke je primerjala s predvidevanji, ki jih je skupščina na začetku leta 1972 zapisala v občinsko resolucijo.
Poglejmo najprej nekaj številk, ki kažejo, kaj $mo dosegli na področju gospodarstva v tem pbdpbjti. Celotni dohodek se je povečal za 26 odstotkov, medtem ko je bilo v resoluciji predvideno zvišanje za 21 do 22 odstotkov. Glede na veliko zvišanje vrednosti porabljenih sredstev se je dohodek povečal samo za 15 odstotkov. Vzroki so predvsem v povečanju cen materiala in surovin zaradi ponovnega vrednotenja delovnih sredstev in pospešene amortizacije, ki so jo obračunavali v večini podjetij.
Poprečni osebni dohodki so se dvignili za 21,1 odstotka, kar je za 6 odstotkov več, kot je predvidevala resolucija. V gospodarstvu so se poprečni osebni dohodki dvignili na 1.760 dinarjev ah za 22,6 %, v negospodarstvu pa na 2,084 dinarjev ali za 14 odstotkov.
V tem času se je število zaposlenih v naši občini povečalo za. 4,3 %, predvidevali pa smo le 2,5 odstotkov povečanja.
Tudi izvoz je presegel predvidevanja, saj je znašal v devetih mesecih 6,5 milijona dolarjev, kar je za 15,6 odstotkov več kot lani. Kot kaže, bo izvoz znatno presegel letošnja predvidevanja.
Kamniška podjetja so lansko leto investirala preko 6 milijard starih dinarjev, od tega 6 odstotkov za stroje in opremo, drugo pa za zgradbe.
Zaradi pomanjkanja sredstev in iz drugih objektivnih vzrokov niso bile uresničene vse investicije, kot so bile predvidene v resoluciji. To velja zlasti za izgradnjo tovarniškega obrata tpvarne Stol v Motniku in izgradnjo obratov usnjene konfekcije tovarne usnja v Špita-liču.
Trgovska mreža je dobila nekatere nove lokale; tako so odprli nove trgovine Kočna, pa tudi trgovska podjetja, ki imajo sedež zunaj občine. Seveda pa ni bilo mogoče uresničiti vseh nalog na tem področju, kot jih je predvidela resolucija.
Tudi na področju turizma program ni bil v celoti uresničen (z gradnjo hotela pod žičnico na Veliko planino in z razširitvijo gostinskega obrata Planinka še vedno niso začeli). Nadaljuje pa se adaptacija in razširitev Malograjskega dvora, uspešno potekajo raziskave termalnih vrelcev na Vasenem, v končni fazi sta dve vlečnici in podaljšanje vlečnice na Veliki planini itd.
V kmetijstvu je bila dejavnost usmerjena v nadaljnjo specializacijo kmetij, zgrajenih je bilo 10 hlevov za govedo - poprečno za 20 do 30 glav živine, 16 hlevov pa je še v gradnji. Kreditno hranilna služba je lani predvidevala 65 milijonov starih dinarjev kreditov zasebnim kmetom, razdelila pa jih je za 115 milijonov starih dinarjev. Organizirana proizvodnja mleka se je znatno povečala. V občini je danes 12 kmetov, ki oddajo letno nad 12 tisoč litrov mleka. Tudi izobraževanju kmetov je bilo posvečeno precej pozornosti. V petih krajih so bili prirejeni večdnevni seminarji, pet kmečkih fantov pa je stipendiranih v kmetijskih šolah.
STALIŠČE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ GLEDE POLOŽAJA V SVITU
Urbanizem in stanovanjska dejavnost sta bila usklajena z urbanističnim načrtom občine in predvidevanji v resoluciji. Lani sta bila zgrajena dva stanovanjska bloka s 60 stanovanji. Gradnja blokov na zgornjem Pe-rovem pa se še ni začela. Tudi na področju krajevnih skupnosti je bila opravljena vrsta večjih komunalnih in drugih in-
vesticij, teku.
V šolstvu se je v lanskem letu izboljšala materialna osnova, tudi adaptacija šolskih zgradb teče po programu, nekoliko pa se je povečal osip na osnovnih šolah, ki je lani znašal 30 %.
Na področju zdravstva in socialnega varstva je bil lani sprejet program varstva ostarelih in
pomoči potrebnih občano ga je skupščini predložili činska konferenca SZDLr čutneje se je povečala del pomoč socialno šibkim P nom, ki jo prejema 86 občT 130 kmečkih otrok pa je p? malo otroški dodatek. Na ( ročju otroškega varstva j« ! dokončana adaptacija in L dek v otroškem vrtcu At Medveda.
1-
PA SMO GA LE DOČAKALI, PRAVIJO NAJMLAJŠI, SEVEDA, KAKŠNE PA BI BILE ZIMSKE POČIl N1CE BREZ SNEGA.
o k;
Izhod V boljši organizaciji in samoupravnem odločanj
V mesecu decembru sta komite občinske konference ZKS Kamnik in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljala o 800-članskem kolektivu industrijskega kombinata SVIT, ki je zašel v zelo te-
žak položaj zaradi plačilne nesposobnosti.
Če se hoče kolektiv rešiti neugodnih posledic, mora takoj začeti izpopolnjevati organizacijo dela in samoupravljanje, kajti le v tem je razrešitev težav,
Priznanja ob dnevu JLA
ALOJZ KONDA, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZRVS IZROČA PRIZNANJE ADOLFU PRASNIKARJU ZA NJEGOVO DELO V KRAJEVNI ORGANIZACIJI ZRVS TUHINJ
Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin je ob Dnevu JLA, 22. decembra, kot vsako leto pripravil proslavo tega praznika. V kulturno-zabavnem programu so sodelovali vojaki iz Šentvida. Ob tej priliki so podelili tudi priznanja najboljšim posameznikom in organizacijam ZRVS za delo v organizaciji. Nedeljko Sladic, podpredsednik občinskega odbora ZRVS je prejel zlato plaketo, ki jo podeljuje republiški odbor. Srebrno plaketo občinskega odbora ZRVS sta prejela Franc Vengust, predsednik mestne organizacije ZRVS Kamnik, in Adolf Prašnikar, predsednik krajevne organizacije ZRVS Matija Blejc - Matevž iz Tuhinja, enako priznanje je dobila tudi ta organizacija. Občinska priznanja ZRVS je prejela kamniška organizacija ZRVS in več aktivnih članov ZRVS.
Politična šola za člane ZK
V času od 29. januarja do 3. februarja bo občinski komite ZKS organiziral petdnevno politično šolo za delavce-člane Zveze komunistov. Predvidoma se bo šole, ki bo v Kamniški Bistrici, udeležilo okrog 35 do 40 članov iz kamniških podjetij. V 50 urah intenzivnega študija bodo slušatelji razpravljali o osnovah marksistične teorije, razvoju delavskega gibanja, socializmu kot svetovnem procesu, značilnostih jugoslovanske poti v socializem ter o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik in o nalogah Zveze komunistov.
V razpravah bodo sodelovali družbenopolitični delavci občine in iz Ljubljane.
ki so nastale v tovarni. Nadalje je treba razčistiti notranje probleme, medsebojne odnose in zaostriti odgovornost vseh zaposlenih.
Vsi zaposleni v podjetju morajo biti s položajem seznanjeni v celoti. Potrebno je javno objaviti stroške dnevnic, kilometrine, reprezentančne stroške, najemanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo in osebne dohodke. „
Glede razvoja samoupravljanja je bilo stališče, da mora delavec odločati in mu je potrebno za to dati možnosti.
Na podlagi gradiva, predloženega s strani industrijskega kombinata SVIT sta komite občinske konference ZKS Kamnik in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta zavzela stališče do problemov, ki jih je tre-
ba rešiti v delovni organizaciji.
Takoj je treba izdelati sanacijski program za celotno delovno organizacijo.
Izboljšati organizacijo dela in samoupravno odločanje ter povečati odgovornost posameznikov.
Potrebna je takojšnja izterjava dolgov kupcev nad 90 dni, oziroma takojšnja ustavitev vseh nadaljnjih dobav tem kupcem.
Ugotoviti je optimalne in hkrati najnižje zaloge surovin in izdelkov, ker je veliko sredstev vezanih na zaloge.
Če ni ekonomske upravičenosti, je treba takoj prekiniti s proizvodnjo v obratu Križevci.
Seveda bo za izvedbo teh nalog potrebno izvršiti tudi določene organizacijske spremembe, tako v vodstvu, službah in obra-
tih. Vsi ti ukrepi naj bi pripomogli k bolj učinkovitemu in sodobnejšemu poslovanju podjetja. Nadalje je treba poudariti, da komite občinske konference ZKS kot predsedstvo obč. sindikalnega sveta so bih vsi enotnega mnenja, da bi bilo možno poslovati uspešnejše, če bi se delo odvijalo na bczi Strte angažiranosti delavcev in njihovega temeljitejšega odločanja v vseh vprašanjih poslovnosti. Zato priporoča kolektivu, da čimprej začne uresničevati ustavna dopolnila, to je, da se oblikujejo čimpreje temeljne organizacije združenega dela, ki bi s svojim uspešnim poslovanjem in izvajanjem vseh pravic in dolžnosti privedle celotno podjetje v trajno boljši položaj. Poudariti je potrebno, da na vseh sestankih, ki so potekali v delovni organi-
I
zaciji, delavci niso iskali knni za nastalo situacijo izven p j, jetja. Vsi so se zavedali, da potrebno sprijazniti z vs<, problemi nelikvidnosti, kiia resni za celo Jugoslavijo. Of1' niti je potrebno še to, da sk^l ščina občine nima denarja,1 bi lahko finančno pomag; sMaaov za pomoč ni. /.atff.a bilo vsem družbenopolitična organizacijam v podjetju, kal tudi celotnemu kolektivu f" jasnjeno, da tako težkega po žaja delovne organizacije od naj nihče ne bo reševal. Opl se je treba na lastne sile in zavzeti za uresničitev san* skega programa, ki so ga spri samoupravni organi in drua| nopolitične organizacije v ^ lovni organizaciji in s katerir. bil tudi seznanjen ves kolektj
Za dosledno uresničevanje!
t
ustavnih dopolnil
Občinska konferenca SZDL je 15. decembra sklicala posvetovanje o uresničevanju ustavnih dopolnil, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih skupnosti krajevnih organizacij SZDL, samoupravnih skupnosti, krajevnih organizacij SZDL, izvršnega odbora občinske konference SZDL in nekateri delegati občine v republiški skupščini.
Na podlagi poročila inž. Ferda Cvetka, predsednika občinske konference SZDL, in Janeza Maleša, predsednika občinskega sindikalnega sveta, so udeleženci posveta ocenili dosedanje delo pri uresničevanju ustavnih amandmajev in sprejeli nekatere zaključke za bodoče delo na tem področju.
Pri uresničevanju ustavnih dopolnil so bili po oceni udeležencev doslej doseženi spodbudni rezultati predvsem pri uveljavljanju delegatskih odnosov v krajevni skupnosti prek zbora delegatov krajevnih skupnosti ter odnosov občina republika preko delegatov občine v republiški skupščini. Ugotovili so, da bo potrebno za poglobitev delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih odločanje o izbiri delegatov prenesti na vse občane, pri delegatih občine v republiški skupščini pa s pravočasno dostavo gradiva in izvolitvijo delegatov omogočiti širšo razpravo m oblikovanje predlogov, ki jih bodo delegati posredovali na zasedanjih na republiški skupščini. Predloge zasedanju zbora delegatov naj bi obravnavali že pristojni odbori v republiški skupščini.
Na področju samoupravnih interesnih skupnosti sedanji sestav skupščin na podlagi delovnega in interesnega načela že omogoča začetek razvijanja delegatskih odnosov, vendar je v sedanji praksi teh organov prevladovala aktivnost članov iz zavodov in drugih institucij na področju šolstva, zdravstva, kulture itd., vse premalo pa je bilo čutiti vpliv delegatov iz delovnih organizacij, kjer se ustvarja dohodek za pokrivanje teh družbenih potreb. Za večjo aktivnost teh članov so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v kolektivih odločno premalo storili.
Najmanj je bilo doslej storjenega pri uresničevanju ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela. Ugotovili so, da je bil samo en razgovor na občinski ravni premalo in da bi bUo treba več političnega dela med delavci v delovnih organizacijah. Med vzroki za zaostajanje v podjetjih navajajo v glavnem tele: premajhna podjetja, razvojni program terja združevanje sredstev za investicije, najprej je potreben sanacijski program, organizacija in tehnološki postopek ne omogočata ustanavljanje TOZD itd. Mnenja so tudi, da se da tudi brez ustanavljanja TOZD poglobiti samoupravne odnose, drugod spet poskušajo najprej z ustanavljanjem TOZD na manj pomembnih dejavnostih, kjer ni veliko zaposlenih (trgovina, družbena prehrana, počitniška dejavnost itd.), samo podjetje pa bi ostalo organizirano kot doslej.
Slišati je pripombe, češ da ni pobud in predlogov glede ustanavljanja TOZD od strani neposrednih proizvajalcev, ki po ustavnih dopolnilih imajo to pravico in dolžnost.
Za hitrejše uveljavljanje ustavnih dopolnil v združenem delu je zato potrebna večja aktivnost družbenopolitičnih organizacij, tako občinskih vodstev kot v delovnih organizacijah.
Udeleženci posvetovanja so sklenili, da je treba v občini takoj ustanci ustavno-statutarno komisijo, ki bo spremljala in usmerjala aktivnost pri ur ničevanju ustavnih sprememb. K reševanju konkretnih problemov pri ui, navijanju temeljnih organizacij združenega dela, je treba pritegniti tudi sf kovne organizacije, ekonomiste, pravnike, organizatorje idr.
Uresničevanje ustavnega amandmaja o Socialistični zvezi zahteva ve' angažiranost Socialistične zveze pri izpopolnjevanju delegatskega odnos-organizacijah SZDL. Posebno skrb bo treba posvetiti aktivnosti delegate-' organizacij združenega dela ter iz samoupravnih interesnih skupnosti in & štev. Formalno zastopanost delegatov bodo morah čimpreje zamenjati dej' ski interesi sredine, ki jo posamezni delegat zastopa v Socialistični zvezi.
Medvedek na obisku
Član dramskega krožka gimnazije Rudolfa Maistra so v okviru prireditev dedka Mraza gostovah v Kamniku in okolici z igrico Medvedek' na obisku. Igra je bila namenjena malčkom, ki so si jo tudi v velikem številu ogledali.
Foto: Borut ULČAR
I OBNISKI OBČAN
JANUAR 1973
STRAN 3
Kmečka sekcija o osnutkih novih »kmečkih« zakonov					...........		
^Dedovanje in kmetijska zemljišča
lm mečka sekcija pri občinski občlerenc* SZDL je pred novim a . n razpravljala o dveh po-j^bnih zakonskih osnutkih s va j{OČJa kmetijstva - 0 zako-jnJj kmetijskih zemljiščih in o l ^jnu o dedovanju kmetij. O i zakonih bo v februarju javna razprava tudi v krali organizacijah SZDL. Grabo v celoti objavljeno v kem glasu.
:vezi z zakonom o kmetij -zemljiščih je bilo v vseh lanjih  pogovorih največ-slišati vprašanje, kdo bo v .če   še  lahko podedoval :o zemljo in koliko. Širile govorice, da bo tisti, ki nečko zemljo, pa je zapo-tovarni, moral zemljo od-in podobno. Omenjeni za-asno pove, daje kmet tisti, s svojim delom obdeluje
kmetijsko zemljišče, ki živi na kmetiji in s kmetijsko dejavnostjo ustvarja pomemben delež dohodka. Torej je kmet po tem zakonu tudi tisti, kije sicer zaposlen v podjetju ah drugod vendar pa svojo zemljo z last nimi rokami obdeluje in mu po meni dohodek od kmetijstva važen vir sredstev za življenje Seveda je pogoj, da živi na kme tiji!
Sicer bi se med kmete šteli lahko tudi zaposleni meščani ki so kupili nekaj hektarov zemlje in jo sami obdelujejo, čeprav je posestvo daleč iz mesta.
Kmetje tudi niso tisti, ki so zaposleni, zemljo pa oddajajo v najem.
Občani, ki po tem zakonu niso kmetje, pa sami obdelujejo kmetijsko zemljišče ah pa ne, smejo imeti največ 2,5 ha kme-
tijskih zemljišč, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinogradov. Kmetje so bili na sestanku sekcije mnenja, da je ta maksimum previsok, in bi ga bilo treba znižati; pravim kmetom, zlasti v hribovitih predelih, pa naj bi ga zvišali na 20 ha. Nekmetje bodo morah najkasneje v petih leth zemljo preko določene površine prodati kmetijskemu skladu oziroma kmetom.
Kmetje so podprli zamisel o skupnostih obdelovalcev kmetijskih zemljišč v občinah, katerih naloga bo skrb za pravilno gospodarjenje s kmečko zemljo in zaščito kmetijskih zemljišč pred neupravičenimi posegi urbanistov in gradbenikov ter drugih interesentov.
Za drugi zakon, to je zakon o dedovanju kmetij in kmetijskih zemljišč, pa so na seji sekcije
dejali: Veliko grmenja, malo dežja! Zakaj? Teze, ki so bile pripravljene, preden so začeli oblikovati ta zakon, so obljubljale mnogo več, kot pa sedaj zakon predvideva. Osnovni namen zakona je bil preprečiti drobitev kmetij in mladim kmetom, ki so se odločili za ta poklic, omogočiti, da si bodo gospodarsko opomogli in da jih izplačevanje raznih dediščin ne bi pritisnilo k tlom in jim onemogočilo razvoj.
Kmetje pravijo, da je sedanji predlog povsem zvodenel ta osnovni smoter, ker dopušča vrsto možnosti za razdelitev in drobitev premoženja kmetij. Če ' hočemo kaj doseči, naj bo zakon dosleden, če ne ga pa raje ne prejemajmo. Sestavljavci zakona mimo takih pripomb prav gotovo ne bodo smeli iti.
očrf
Komu pomoč pri stanarinah?
je delna nadomestitev stanarine odvisna od premoženjskega stanja družine, od velikosti stano-
industrija pohištva
'.ot smo že poročali, je ob-ka skupščina ustanovila so-• mostni stanovanjski sklad,
II Jrega namen je pomagati J 'anom z nižjimi dohodki pri _^>rnestitvi stanarin, pri na-IPJskem varčevanju za stano-ja in s kreditiranjem gradnje 11 Kr^mnih stanovanj v družbeni
da lini>
; vsVlžbena Pomoč je name-| j^ia občanom, katerih dohodih 0Pa člana gospodinjstva ne la sklegaJo meril, ki jih je z odlo-arja,1 sprejela občinska skupšči-magi
f ato;akšna pa so merila? ^Jajprej je treba povedati, da
ivu l" 1
% Enote civilne zaščite ^ v krajevnih skupnostih
STOL
Ikamnikl
; ,rVI Občinska skupščina je na zadnji lanski seji sprejela odlok > ustanovitvi enot in štabov civilne zaščite v krajevnih skup-T-tiostih in v delovnih organizacijah. Po tem odloku bodo splošne enote civilne zaščite (prva pomoč, gašenje požarov itd.) ustanovili v 13 večjih krajevnih skupnostih in v 10 de-
Bjovnih organizacijah. V komunalnem podjetju, v gradbenem podjetju Graditelj, f zdravstvenem domu in v veterinarskem zavodu bodo ustanovili specializirane enote civilne zaščite, to so tehnično-re-ievalne enote, zdravstvene, veterinarske in druge enote.
Ekipe prve pomoči bodo ustanovili v Godiču, Podgorju, na Pšajnovici, na Selih, v Šmarci, v Volčjem potoku, na Vra-■jfiji peči ter na osnovnih šolah in gimnaziji. ^» Naloga krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in štabov :tanoC'viine zaščite predvsem usposabljanje članov civilne zaščite pri uP krepitev mobilizacijske pripravljenosti enot civilne zaščite, jri u! idi s*
dne* gatoi
Razporeditev 3 občinskih cest
Kot smo že poročali, je občinska skupščina že večkrat obravnavala in dopolnjevala odredbo o razporeditvi občinskih cest. Na zadnji seji je bilo spet postavljenih nekaj vprašanj, vendar je bila odredba sprejeta.
Vse mestne ulice in občinske ceste so razdeljene v tri "nine. Prvi skupini vzdržuje občina prek komunalnega |tja, tretjo skupino pa vzdržujejo krajevne skupnosti, prvo kategorijo sodi 33,6 km občinskih cest, med kate-•ni so najdaljše Kamnik-Vranja peč, Mekinje-Godič, Pod-orje-Duplica, Kamnik-Tunjice itd. Sem sodi tudi okrog 2 km mestnih ulic. V drugo kategorijo so uvrščene javne ceste v dolžini ^2,8 km, med njimi so ceste Šmartno-Rakitovec, Motnik-Srobotno, Bela-Zgornji Motnik, Potok-Vranja peč, cesta skozi Podgorje, Moste-Topole, Rudnik-Volčji potok. V to skupino so uvrstili tudi 6,9 km mestnih ulic, predvsem v novih naseljih.
Vse ostale ceste (83 km), mestne ulice in gozdne ceste so Uvrščene v tretjo kategorijo.
Posamezne ceste bodo razvrščene v višjo skupino, ko °odo ustrezno urejene.
vanja in njegove opremljenosti ter od števila družinskih članov. • Do delne povrnitve stroškov so upravičeni nosilci stanovanjske pravice, katerih stanovanjska površina ne presega pri enem članu gospodinjstva 28 kv. metrov, pri dveh 42 kv. metrov, pri treh 57 kv. metrov in pri štirih ah več članih 66 kv. metrov, s tem da se za vsakega nadaljnjega člana prizna po 10 kv. metrov. Za stanovanja, stara nad 50 let, se lahko te površine povečajo za 30 %.
Pristaviti je še treba, da je upravičenost do te pomoči vezana tudi na opremljenost stanovanja. V poštev pride stanovanje, ki je ocenjeno do 95 točk. - i
Če bi imel občan, ki je sicer upravičen do pomoči, večje stanovanje in bolje opremljeno, potem se nadomestilo prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
Pomebno merilo je dohodek gospodinjstva in število njegovih članov. O tem je v odloku obširna tabela. Poskušali bomo to merilo pojasniti s primerom.
Vzemimo, da ima družina štiri člane, od katerih sta oče in mati zaposlena in sta imela lani poprečen mesečni dohodek 1.780 dinarjev. Letni dohodek gospodinjstva znaša torej 42.720 dinarjev. Pri štiričlanski družini in tem dohodku je lahko največja obremenitev s stanarino 11,8 % od letnega dohodka. Najvišji letni znesek stanarine, ki bi ga gospodinjstvo samo plačalo, bi lahko znašal torej 5.040 dinarjev ah 420 dinarjev mesečno.
Če bi pri istem dohodku bila
samo dva družinska člana, bi se obremenitev s stanarino povišala na 17,9 % od dohodka. Če pa bi družina štela 6 družinskih članov, bi stanarina lahko znašala le 8,6 % od dohodka itd.
Ne glede na omenjena načela nima pravice do pomoči tisti občan, ki oddaja stanovanje v podnajem, ali če uporablja del stanovanja v poslovne namene, pa tudi ne, če ima počitniško hišico in če je lastnik vseljivega stanovanja.
Po odloku bo solidarnostni sklad vsako leto objavil v Kamniškem občanu seznam upravičencev do stanovanjske pomoči.
Pokojnina
za kmete, stare 75 let
Po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki je bil sprejet lani, bodo letos prejeli prve pokojnine kmetje, ki so že ali bodo letos izpolnili 75 let in kmetje-borci, ki so stari 70 let; če pa so le-ti (borci) socialno ogroženi in jim je priznan varstveni dodatek, imajo pravico do pokojnine s 60. letom.
Seveda morajo svojo pravico na ustrezen način uveljaviti. Najbolje je, če se takoj zglase v podružnici zavoda za socialno zavarovanje v Kamniku, Medvedova 25 (na Grabnu), ah pa v pisarni svojega krajevnega urada. Tu bodo prejeli vse potrebne tiskovine in napotke, kako jih bodo izpolnili. Krajevni uradi so v Komendi, na Lazah v Tuhinju in v Motniku.
Poleg omenjene starosti, ki je letos 75 let (prihodnje leto bo 70 let in leta 1975 - 65 let), mora biti kmet najmanj pet let zdravstveno zavarovan kot kmet in najmanj 10 let opravljati kmetijsko dejavnost. Za pridobitev pokojnine ni nujno, da mora zavarovanec izročiti posestvo, vendar mora v primeru, če posestvo obdrži, še naprej plačevati prispevek. Če pa zavarovanec izroči posestvo, plačuje prispevek za starostno zavarovanje tisti, ki posestvo prevzame in s tem dobi svojstvo zavarovanca.
Za preužitkarja velja enako dokaz, da je bil kmet, preden je šel v preužitek, pravica do pokojnine mu ne jemlje pravice do preužitka in zato pogodbe o preužitku veljajo naprej.
Za kmeta-borca se šteje kmet, ki je stopil v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma pred 13. oktobrom 1943, če gre za borce NOV, ki so poštah jugoslovanski državljani šele po mirnovni pogodbi z Italijo. Če so ti kmetje-borci ostali neprekinjeno v NOV do 15. maja 1945, imajo pravico do pokojnine kot kmetje-borci. Za take kmete velja, da jim gre pokojnina že z 70 leti.
Socialno ogroženi kmetje-borci, ki dobijo varstveni dodatek, dobijo pokojnino skupaj z varstvenim dodatkom že od izpolnjenega 60. leta dalje.
Zakonec zavarovanca kmeta ali preužitkarja dobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 65 let starosti, zakonec kmeta-borca pa, ko dopolni 60 let starosti pod pogojem, da je umrli zakonec pred smrtjo dobival pokojnino, oziroma da je izpolnjeval pogoje za pokojnino.
Vsi kmetje, ki bodo vložili vloge do 30. junija letos, bodo dobili izplačano pokojnino od 1. januarja 1973. Tisti, ki bodo ta rok zamudili, bodo dobili pokojnino samo od naslednjega meseca naprej.
Z vsemi vprašanji v zvezi z uveljavljanjem pravic do pokojnine naj se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, torej čimprej zgla-sijo pri krajevnih uradih oziroma na podružnici zavoda za socialno zavarovanje v Kamniku.
Čeprav veliko gradimo, stanovanj Se vedno primanjkuje, zlasti najemnih stanovanj za občane, ki ne zmorejo denarja za nakup stanovanja ali za gradnjo hiše.
Z novim letom v zasluženi pokoj
V dneh pred novim letom je bilo po naših delovnih kolektivih več poslovilnih srečanj z najstarejšimi člani kolektiva, ki so z novim letom odšli v pokoj.
Tako so se sodelavci strojno stolarne v Stolu pred dnevi poslovili od SILVE GUZEJ z Duplice in JOŽETA MATAJURCA iz Mengša. Guzejeva je v tovarni Stol delala kar 24 let, večinoma v strojni stolarni, kjer je sedaj zapustila delovno mesto pri brusilnih ščetkah. Zanimivo je, da v vsej svoji delovni dobi ni imela niti dneva bolniškega dopusta.
Jože Matajurc je bil zaposlen v Stolu 23 let. V začetku v neserijski delavnici, nazadnje pa kot izdelovalec šablon v strojni stolarni. Skozi njegove roke so šli številni modeli in šablone znanih Stolovih izdelkov. Bil je vesten in prizadeven delavec. „Ne vem, če bom lahko živel brez dela," nam je dejal ob slovesu.
Med Titanovimi delavci, ki so z novim letom odšli v pokoj, je tudi ANTON MODIC, znani družbeni delavec z Duplice. Po 35 letih dela, v Titanu je bil zaposlen od 1938. leta, nazadnje kot varilec, je tovariš Modic še vedno krepak in čil. Zato bo, kot sam pravi, lahko še več svojih moči posvetil razvoju dupliškega gasilstva, kjer je poveljnik, in delu v SZDL, kjer je že dolga leta blagajnik.
Vsem novim upokojenim občanom želimo, da bi zdravi in v miru čimdlje uživali sadove svojega dolgoletnega dela!
Kmetijski traktorji brez cestne pristojbine
Občinska skupščina je oprostila plačevanje cestne pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter za gasilske avtomobile.
Oprostitev za traktorje velja samo za tiste občane, ki jim je osnovni poklic kmetijstvo, kar dokažejo s potrdilom o kmetijskem zdravstvenem zavarovanju, in za kmetijske delovne organizacije.
Te oprostitve pa nista deležna kmet in delovna organizacija, ki s traktorjem opravljata plačane storitve (prevoze) drugim. v tem primeru morata plačati cestno takso.
Će je kdo že plačal cestno pristojbino ža traktor za leto 1973, pa izpolnjuje pogoje za oprostitev, bo dobil na svojo zahtevo denar povrnjen. Odlok je bil namreč sprejet 28. decembra lani.
V zadnji številki smo priobčili zapis Franca Hribarja-Lovra o znani partizanski bitki 24. decembra 1942 na Kostanjski planini. Zapisali smo tudi, da bodo v spomin na herojske boje, v katerih je izgubilo življenje 16 borcev, med njimi narodni heroj Matija Blejc-Matevž, takratni komandant Kokrškega odreda organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze borcev NOV iz Tuhinja in Šmartna pripravili spominski pohod na Kostanjsko planino.
Lepo nedeljsko jutro 24. decembra 1972. Veseli zvoki harmonike in udarne partizanske pesmi pred zadružnim domom v Lazah so privabili lepo število udeležencev pohoda. Prišli so mladi borci partizanskih enot v
Hermina Petrič, ki se kljub težki gibljivosti ni ustrašila skoraj dveurne hoje v strme bregove pod Kostanjsko planino. Ob pomoči mladincev iz Tuhinja se ji je želja uresničila. Dolga kolona s prapori na
žence pohoda. „Je res že trideset let od tistih težkih dni...? "
Čim više smo prihajali, bolj zaledenela je bila pot in bolj zasneženi bregovi. Toda nihče ni zaostal, tudi stari borci ne. Spo-
MED SPOMINSKO SVEČANOSTJO NA PRIZORIŠČU BOJEV . . .
uniformah; iz Ljubljane, Domžal, Kamnika in od drugod so prihiteli udeleženci tedanje bitke in bivši partizanski poveljniki, med njimi narodni heroj Mirko Jerman, Mirko Podbev-šek-Lado, Franc Hribar-Lovro, Tone Poljanšek-Branko in drugi. Srečali smo tudi hrabrega partizanskega bolničarja, udeleženca te bitke, Joža Pirša-Luko. V dolgo kolono, kije štela blizu dvesto udeležencev, so se vključili tudi številni domačini, zlasti mladi. Lep zgled kamniškim mladincem je dalo šest mladih iz zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, še posebno občudovanje je zbujala
čelu je kmalu po deveti uri krenila z Laz preko Zgornjega Tuhinja proti cilju, prizorišču bojev pred 30 leti.
Harmonikar Rado je spet raztegnil svoj meh in iz številnih grl je zadonelo: „Hej, brigade . . ."Pri marsikateri hiši so se odprla vrata in s praga sta mati ali oče pozdravljala udele-
toma so obujali spomine. Tudi najmlajši udeleženci so hoteli poskusiti, kako se nosi prava puška. Čeprav mu je kopito segalo do pod kolen, je bil pionir-ček pred nami ves ponosen, ko mu je eden od pripadnikov partizanske enote za nekaj časa posodi! svojo puško.
..Tale tovariš je bil še manjši
[TITAN i
[KAMNIK I
od tebe, ko je v tistih časih nosil puško in še težak nahrbtnik," je nekdo od borcev rekel fantiču, ki jo je urno pobiral v breg, in pokazal na znanega partizana Poldka Podbevška, ki je danes že postaven mož. V takih in podobnih pogovorih je kaj hitro minil čas in kolona se je po dveurnem pohodu ustavila na gozdni jasi, kjer stoji sporne nik žrtvam boja na Kostanjski planini. Slevec, kot se reče temu predelu, leži na višini blizu J 000 m. '
Številni ognji in požirek domačega so še bolj ogreli popotnike. Udeležence je pozdravil Adolf Prašnikar, predsednik KO ZRVS Tuhinj in organizator pohoda. K spomeniku je stopil Franc Hribar-Lovro, kije bil takrat četni obveščevalec, in spregovoril o tej težki bitki.
Ne smemo dovoliti, da bi se še kdaj vrnili tisti časi, zato še bolj krepimo našo partizansko vojsko, našo armado in usposabljamo vse ljudi na splošni ljudski odpor . . . Dovolj gorja smo prestali, zato ne moremo molče mimo strahot in nasilja, ki ga danes doživlja vietnamsko ljudstvo, ne moremo mirno gledati, kako želijo zatreti slovenski živelj na avstrijskem Koroškem . . .
Nadaljevali bomo pot, ki so nam jo pred 30 leti s krvjo začrtali padli borci . . .
Spregovorila sta tudi narodni heroj Mirko Jerman in Mirko Podbevšek-Lado. Partizanska enota je v čast padlim izstrelila tri častne strele, borci pa so k spomeniku položili vence. Minuta molka, prapori so se sklonili v pozdrav junakom, ki že tri desetletja počivajo v osvobojeni zemlji. ..
Kulturnemu programu članov tuhinjskega prosvetnega društva so se pridružili še nekdanji partizani in družno zapeli nekaj partizanskih pesmi.
Še spominski posnetek preživelih borcev s Kostanjske planine pred spomenikom in kolona se je spet začela spuščati v dolino. Vsem bo ostal pohod v lepem spominu.
F. S.
Jubilej mladinskega petja
pri
na: ko to!
V počastitev dneva JLA in 30-letnice pionirske organiz! Pr< cije, še posebej pa ob 25-letnici zborovskega petja na kamni Kr ški osnovni šoli Toma Brejca pod vodstvom Viktorja Mihel cn' čiča, so mladi pevci pripravili slovnostni koncert. Nastopi Ju£ so otroški zbor, kije zapel 10 pesmi, mladinski zbor s pr» tako 10 pesmi in gimnazijski zbor s petimi skladbami. Razel 0 tega je sodelovalo še sedem solistov. !^
Ves program, ki so ga izvajali najmlajši pa do gimnazijce' ^ je pomenil prerez dela mladinskih zborov, ki jih že 25 1«
lev: vi/
JCtl
sto
USf TKI/
zal
SO t
ljel
CERTU
uspešno vodi Viktor Mihelčič. Poslušalci v nabiti telovadni šole so navdušeno pozdravili vse nastopajoče.. Še posebi odobravanje pa so požele izvedbe partizanske Veseli veti Moskva iz filma Pastir Kostja, italijanska narodna La Vil nella in še nekatere, ki jih je zapel mladinski zbor OŠ Tor Brejca, ter ruska narodna Večerni zvon in luksemburs narodna Po polju sneg se beli, ki jih je zapel gimnazijs zbor, ki kaže veliko prizadevnost kljub številčno majhj zasedbi.
Za dolgoletno delo sta tovarišu Mihelčiču izrekla prizi nje Stane Habe, ravnatelj glasbene šole, in Vinko Dobniki ravnatelj osnovne šole Tomo Brejc.
„Čeprav se bom kmalu poslovil od šole in njenih zboro vendar brez mladih pevcev ne bom mogel, upam, da se tj kje našlo kako mesto za poučevanje mladine," je ob z| ključku v zahvali dejal dolgoletni kamniški glasbeni pegagef
in skladatelj Viktor Mihelčič.
IS SI
„viuinu i v. /vnuesKCga so poKopali v Stični zraven ustanoviteljev in zavetnikov samostana grofov Višnjegorskih. Ni dokazov, da bi bratje prišli na pogreb v Stično.
Takoj po Henrikovi smrti, že 28. julija 1228, je meranski vojvoda in palatinski grof burgundski Oton VII.prevzel tudi naslov mejni grof Istrski. To vidimo na listini, ki jo je 28. julija 1228, torej 10 dni po Henrikovi smrti, izdal za samostan v Benediktbeurenu na Bavarskem, južno od Muenchna, kateremu podeljuje polovico kmetije in en mlin namesto tovora vina, ki gaje Henrik v oporoki volil menihom tega samostana. Med pričami so podpisani tudi stalni spremljevalci mejnega grofa Henrika, njegov osebni pisar Henrik iz Velesovega, Eberhard iz Vrat in Konrad Galle. Vendar to najbrž ni edini primer, da si je Oton lastil naslov istrskega mejnega grofa (Oefele, št. 553). Oton je torej že ukrepal kot izvršilec poslednje volje svojega pokojnega brata. Ker so bili podpisniki te listine vedno okrog Henrika, so bili tudi zraven ob njegovi smrti in pogrebu. Poslej so ostali ob novem gospodarju Otonu. Henrik, župnik iz Velesovega, je tudi Otonu pisal listine v latinskem jeziku. >
Smrt Henrika IV. je bila huda nesreča za naše kraje, pa tudi velika izguba za andeško družino štirih bratov. Med njimi je zdaj nastala vrzel, ki je pretila razrušiti dosedanje soglasje in koristno sodelovanje. Videli smo, da so se vsi štirje sinovi slavnega Bertolda IV. večkrat sestajali, se podpirali in delali drug za drugega, vsi pa so krojili usodo našim krajem. Najstarejši Oton VII., kije po očetu podedoval naslov meranskega vojvoda in je po ženitvi z dedinjo Burgundije postal palatinski grof Burgundski, se je sicer sprva oddaljil od slovenskih krajev, po Henrikovi smrti pa se je pojavil kot njegov glavni dedič in novi lastnik Kamnika. S Henrikom smo ga srečali na posvetovanju nemških knezov v Italji, potem še ponovno kot sopodpisnika pogodb in listin bratu Ekbertu v Beljaku, nazadnje pa je bil stalno v Henrikovi družbi na Bavarskem. To smo lahko videli iz prejšnjih listin. Po Henrikovi smrti, 18. julija 1228. pa se že deset dni kasneje javlja kot izvršitelj njegove oporoke. Ker je Henrik umrl brez otrok, se je Oton takoj postavil kot dedič bogatili andeških posestev na Kranjskem, medtem ko seje patriarh Bertold proglasil za lastnika Slovenjega Gradca, Vipave, Loža in Postojne. Med štirimi brati je samo Oton imel otroke, da bi družinska imetja lahko še naprej ostala v posesti Andeške rodbine. Oton VII. je osebno prevzel vsa rodbinska posestva na Kranjskem in je bil trdno odločen, da si prilasti tudi deželnoknežjo oblast na Kranjskem in fevde, ki jih je užival njegov pokojni brat. Prevzel je tudi naslov mejnega grofa Istrskega in kakor bomo videli iz nekaterih listin, je tudi izvrševal deželnoknežjo oblast, s tem, daje oproščal davke in podeljeval sodne pravice. V začetku je obzirno delil oblast z bratom Bertoldom, ko je potrjeval pravice raznih ustanov in podeljeval darila. Kmalu pa se je otresel teh obzirnosti in se postavil na lastne noge ter sam prevzel oblast. To seveda bratu Bertoldu nibilo po volji, saj sta končno uradno mejni grofiji Istra in Kranjska sodili k oglejskemu patriarhatu. Patriarh Bertold je zato vložil pritožbo pri cesarju Frideiku II., ki je z odlokom z dne 25. julija 1230 prisilil Otona VII., da se je odrekel vseh pravic do Istre in Kranjske v korist oglejskega patriarha. Grad Ljubek pri Litiji, ki je bil fevd krške škofije na Koroškem, je pograbil koroški vojvoda Bernard Spanheimski, češ da je škofiji izkazal že nešteto dobrot. Bogati freisinški fevdi ob Krki v dolenjski Marki, ki so s Henrikovo smrtjo postali prosti, pa so zamikali avstrijsko-štajerskega vojvoda Leopolda VI. Babnberškega, ker so mejili na njegova posestva ob dolnji Savinji. Za te fevde naj bi Babcnberžan odštel 1650 mark kolinskc
(Koeln) vage, čeprav ne vemo, ali jih je zaradi nasprotovanja vojvode Otona VII. sploh mogel prevzeti.
V zadnjem dejanju tega kratkega, a zanimivega dvoboja med Otonom in Bertoldom za andeško posest pa je Oton leta 1229 poročil svojo hčerko Nežo (Agnes) s Friderikom, sinom in edinim naslednikom Leopolda Baben-berškega. Ko je Leopold 28. julija 1230 umrl, je postal Friderik avstrijsko-štajerski vojvoda. Neža mu je kot doto prinesla vsa andeška posestva na Kranjskem s Kamnikom in drugimi gradovi, ki so še ostali po Henriku IV. in jih je podedoval njen oče Oton VII. Henrikova vdova Sofija je namreč odšla v samostan Admont, potem ko je bogato obdarovala razne cerkve in samostane s posestvi, ki jih je prinesla v zakon Henriku. Patriarh Bertold je po cesarjevi odločitvi postat mogočen cerkveni in posvetni knez v Istri in na Kranjskem. Takoj je pokazal svojo pravico do odločanja in je izdal vrsto ukrepov, s katerimi se je trdno zasidral v slovenski zgodovini, Kamnik pa se je po njem še bolj uveljavil.
Poglejmo zdaj najprej kratko vlado Otona VII. na Kranjskem, koje postal dedič Henrika IV. in se je za nekaj časa nastanil v Kamniku, ki je bil takrat še vedno najimenitnejše mesto Kranjske. Seveda pa velja še nekaj povedati o tem najstarejšem sinu slavnega Bertolda IV., ki je Otona določil za svojega glavnega dediča z naslovom meranskega vojvoda. Iz našega sestavka že vemo, da se je oženil z Beatrico, dedinjo Burgundije in je z njo dobil naslov palatin-skega grofa. Na Otonovi svatbi leta 1208 v Bambergu sta bila kot sokrivca umora nemškega kralja Filipa osumljena brata Henrik in Ekbert, ki sta nato zbežala na dvor k sestri Gcrtrudi, ogrski kraljici. Vsa Henrikova posestva na Kranjskem s Kamnikom bi morala takrat biti zaplenjena, pa jih je rešil za Andeške najstarejši brat Oton, ko je postal pristaš novega kralja Otona Welfa in ga spremljal čez Alpe v Rim na kronanje za rimskega cesarja. Ko se je kmalu potem ve'čina bavarskih knezov pridružila mlademu Staufu Frideriku II., je tudi meranski vojvoda Oton stopil na njegovo stran. Nato ga vidimo leta 1214 pri sklenitvi miru z Danci, pri kraljevem kronanju v Aachcnu in pogosto v kraljevem spremstvu. Leta 1217 se je z bratom Ekber-tom udeležil križarske vojne, ki jo je vodil njun svak madžarski kralj Andrej. V Splitu se je 26. avgusta 1217 vkrcal na ladjo, izkrcal pa oktobra v Akonu v Palestini. Udeležil se je napada na utrjeno saracensko postojanko na gori Tabor. Udeleženci križarskega pohoda iz naših krajev so udomačili besedo tabor tudi v našem jeziku, za isti pomen pa jo uporabljajo tudi Madžari. V začetu leta 1218 se je Oton vrnil domov v Burgundijo.
Burgundija je zgodovinska pokrajina v vzhodni Franciji, znana po vinogradništvu. Glavno mesto je Dijon. V Otonovem času je sodila k Nemčiji, od 1378 je bil nižinski del pripojen k Franciji, od 1678 pa še gorati del ob švicarski meji (Franchc-Comte).
Grofija Burgundska Otonu ni prinesla mnogo sreče. Kot tujca ga je domače plemstvo gledalo po strani. Tri vojne je vodil s Štefanom Viennskim. V tretji vojni leta 1227 ga je rešil palatinski grof iz Champagne, s čigar hčerko je Oton zaročil svojega edinega sina. Toda vojne so izčrpale njegove denarne vire, mnogo gradov je moral zastav;ti, da se je obdržal. Po smrti brata Henrika je upal, da si bo opomogel z bogatimi družinskimi posestvi na Kranjskem. Toda vojvoda Ludvik Bavarski je z novim vojnim pohodom hotel zavzeti Wolfratshausen, ki ga je malo prej vrnil Henriku. Vendar je bil Ludvik prisiljen k umiku. Tudi se mu ni posrečilo, da bi dobil samostan Diessen v svoje roke. Oton je še leta 1230 spremljal cesarja v Italijo, kjer je v San Germanu kot porok podpisal mir med cesarjem in papežem, odrekel pa seje
v korist bratu Bertoldu Istri in Kranjski. Kot stalnega podpisnika listi m sarja Friderika ga še naslednja leta srečamo v Italiji, pri bratu Bertol p0 Ogleju in Vidmu, pa spet kot pričo svojemu zetu Przemislu. Otonova hi jst Margareta se je namreč poročila na Moravsko s Premislom. V nemirnih I mj je Oton zapustil svoje razpršeno in slabo zavarovano imetje mladoletfl dp sinu Otonu VIII., ko je 7. maja 1234 umrl. Kos, Gradivo V, stran XXII> sej napačno letnico Otonove smrti 1231. Takrat je umrla Otonova žena, na* de 7. maja 1231. de
Kakor smo rekli, sta po smrti Henrika takoj prihitela na Kranjsko 1 mf Oton in Bertold, da si razdelita posestva. V začetku sta skupaj izd ses listine. Oktobra 1228 je patriarh Bertold napravil svoj pohod v Belo kri Du o katerem bomo govorili kasneje, konec oktobra pa sta brata izdala n* Tc njo listino: Oglejski patriarh naznanja skupno s svojim bratom Otol. (* vojvodom Meranskim, da je gornjegrajski opat Albert kupil v njegC syi Otonovi navzočnosti in z njunim dovoljenjem iz rok diessenskega pl ^° Henrika za 85 mark dvanajst kmetij na Štefanji gori (pri Kranju), ki s< ^ samostana v Diessenu na Bavarskem, dve kmetiji pri Cerkljah v Olševl dve v Ihanu z vsemi pritiklinami ter vsemi pravicami in svoboščinami, k na je že od nekdaj imela Diessenska cerkev. Da ne bo kdo podvomil <■ jj, pravicah, naznanjajo patriarh in njegova brata Oton in po pooblastilu jj( Ekbert, naj bodo ta posestva oproščena od davščin, lovskega prava, tet je sodnih slug, nastanitev katerihkoli uradnikov in vsakovrstnih nadlego _ Deželni gospod, ki ima sodstvo, naj pri teh posestvih ne gleda na svoj' „a ček, temveč le na njih ohranitev. Listino so napisali 29. oktobra 1228 n: 0^ v Slovenjem Gradcu, od koder je večina podpisanih prič. (Kos, Gradi' m št. 488). nc
Nekaj časa sta spet brata Oton in Bertold urejala družinske premožei ^ zadeve v Kamniku, kjer je Henrik stalno prebival in kjer so imeli Am ^ grofje že od Bertolda II. naprej svoje upravne urade. V Kamniku je Otol ^ januarja 1229 izdal listino za samostan Diessen na Bavarskem, ki se t ^ Oton VIL, vojvoda Meranski in palatinski grof Burgundski, ponovi v bi
svoje duše in duš svojih prednikov ter duše svojega ranjkega brata Hen mejnega grofa Istrskega, vsled prošenj njegove soproge Sofije, mejne gr'27 Istrske, ter navzočega svojega brata, oglejskega patriarha Bertolda pljraj Diessenskega samostana, ki so mu jih podelili od leta 1132 grofje iz Wol>mi hausna in grofje iz Andechsa. Venda pa Oton k potrditvi pristavlja f»Tu omejitve: Ce pride sam s spremstvom v samostan in tam prenoči, m'jup predstojniki samostana vse enako postreči in ne smejo nobenega izvzetiozi velja tudi za njegove uradnike in spremstvo, če bodo prenočili v samos'pn Upravnik jih pod nobeno pretvezo ne sme pridržati v samostanu nije košnjo niti za gradnjo ali utrjevanje zidovja. Kot priče so podpisani patusi Bertold, Wergant in Oton iz Kamnika, patriarhova kaplana, Henrik Saw Konnrad Strabo, ki sta bila do takrat kaplana istrskega mejnega grofa, %a hard de Porta, Konrad Galle, Henrik Pibcrkar, Gerloh in VValtcr iz Kam'sv( Gcberhard in Henrik Limbcrški, Gotfridus Preseški in njegov brat Ulripa še nekateri iz Otonoega spremstva, skupaj 27 imenovanih prič. (Kos.gr. divo V, št. 497 in Oefele, št. 555). Toliko vitezov se je torej gnetlo v'mj niku okrog vojvoda Otona in patriarha Bertolda. rol
let
PRVlC KAMNIŠKI MEŠČANI j ijij
V naslednji listini, ki jo je Oton napisal sam, najbrž v Kamniku aliv hospitalu na Kozjem hrbtu v Tuhinjski dolini, so prvič omenjeni karfBt. meščani. Ta listina se glasi:
43
)B
■\Mmnisi\i UDtnn
JAHUAK iy#o
siKun a
Novoletni koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Kamniško-domžalski simfonični orkester je pred novim letom I , pripravil Kamničanom prijetno presenečenje. Čeprav je že večkrat i nastopil v raznih kulturnih programih ob praznikih, samostojnega ^ koncerta doslej še ni pripravil. Zato je za prvi koncert vladalo P toliko večje zanimanje.
Orkester, okrepljen z ritmično sekcijo, je pod dirigentsko palico jZ, prof. Tomaža Habeta pripravil program znanih melodij: J. Strauss: lfl| Kraljevi valček, H. Mancini: Moon river, F. Lai: Love story, Mar-1^1 chetti: Fascination (violina Branka Roglič) in Straussove Rože z
j juga. Te skladbe je orkester izvedel v prvem delu koncerta. ^    V drugem delu je treba omeniti krstno izvedbo Tomaža Habeta zel Poema in Varšavski koncert R. Addinsella, pri katerih je kot solist nastopil znani pianist Aci Bertoncelj. Mandolinski solo pri Tosselli-jevi serenadi je igral Stane Modec. Za konec je orkester predstavil še E. Waldteufela.
Občinstvo, ki je to pot skoraj napolnilo dvorano, je bilo zelo zadovoljno z izbranim koncertnim programom in z njegovo res kvalitetno izvedbo. Program je domiselno povezovala znana televizijska napovedovalka, Kamničanka Nataša Dolenc.
SREČNO 1973! SO NAM ZAŽELELI GLASBENIKI KAMNIŠKO-DOM-ŽALSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA NA USPELEM NOVOLETNEM KONCERTU.
Z Viktorjem Mihelčičem je prijetno kramljati, še posebno, ko steče beseda o njegovih dosedanjih uspehih, ko se njegov spomin vrne nazaj v tista leta, ko je v partizanih začel tudi kot skladatelj, vodja in sodelavec glasbenih skupin. Z veseljem namreč obuja spomine na leta,
ISKRENE ČESTITKE NAJMLAJŠIH SVOJEMU ZBOROVODJI.
ko je v XV. brigadi zbral pevce in vodil pevski zbor, znanim borbenim pesmim je dodal še svoje in prav prva njegova pesem je bila posvečena tretjemu bataljonu, kamor je bil sam vključen. Aktivnosti na glasbenem področju, ki jo je začel v partizanih, pa je dodal uspešno glasbeno pot tudi po osvoboditvi. Ni se odrekel veselju do glasbe, svoje delo je nadaljeval v Kamniku, kjer še danes poučuje petje na osnovni šoli Toma Brejca. Na novo ustanovljeni gimnaziji je pred dobrimi 25 leti postal vodja pevskega zbora, ki je prav konec minulega leta slavil srebrni jubilej. In ta zbor je prav pod njegovim vodstvom vseh 25 let dosegal pomembne uspehe v občinskih in republiških okvirih. Ob^viso-kem jubileju so se pevci s svojim zborovodjem Viktorjem Mihelčičem, ki mu gredo vse zasluge za neprekinjeno uspešno delo, predstavili na slavnostnem korftertu. Zato smo se odločili postaviti Viktorju Mihel-čiču nekaj vprašanj:
- Na slavnostnem koncertu ob 25-letnici dela mladinskega pevskega zbora ste dokazali kvaliteto našega mladinskega zborovskega petja. Kako usklajujete svoje skladatcljsko delo in delo pri zboru?
- Skozi moje roke je šlo že okoli 3000 pevcev, saj se zbor na novo oblikuje vsako leto, ko ga zapustijo osmošolci in na njihova mesta pri-
dejo mlajši. Prav zato moram imeti vedno dva zbora: mladinskega in pionirskega, od koder prihajajo novi pevci. Trinajst let sem vodil gimnazijski zbor, nato pa se je po reorganizaciji šolstva preoblikoval v osnovnošolski mladinski zbor.
industrija pohištva
STOL
Ikamnikl
Iz. leta v leto je za zbor več zanimanja, le po preoblikovanju je kvaliteta pevcev oziroma zbora nekoliko padla. Pa vendar smo se ponovno postavili na noge, uspehi ne izosta-jajo in tudi takrat niso. Vsako leto sodelujemo na vseh šolskih in izven-šolskih proslavah in prireditvah; letno imamo okoli 12 koncertov. Ne, vsega skupaj'pa jih je bilo po mojih izračunih kar nekaj nad 500.
- Omenili ste že, da vodite več zborov hkrati.
- Res je, vedno moram skrbeti za naraščaj, tako imam v manjšem zboru okoli 45 učencev, v mladinskem pa 65 mladincev. Lani pa so se tudi na gimnaziji odločili, da bodo oživeli to dejavnost in tako sem tudi tam prevzel vodstvo mladinskega zbora. V zboruje okoli 30 gimnazijcev .Arendar primanjkuje moških glasov. Ob tem pa moram najti tudi čas za skladateljsko delo, saj se, razumljivo, vse to dopolnjuje. Delo z mladimi mi daje novih pobud za glasbeno ustvarjanje. Največ pesmi sem namenil mladim. Pesmi, ki jih napišem, lahko najprej preizkusim v svojem zboru: je pa tudi res, da npr. na radiu veliko laže ,.prodremo" s svojimi pesmimi razumljivo, saj pesmi, ki jih naš zbor prvi poje, ni predstavil še nihče. Povedati moramo, da na ljubljanskem Radiu sodelujemo že vrsto let, in koncerti le niso edina možnost, da bi naše
Sodeloval sem pri filmu
Nekega zimskega dne lanskega leta smo bili ravno pri uri zemljepisa, ko je vstopil tovariš ravnatelj. Vprašal je, kdo je doma v Kamniški Bistrici ali Stahovici. Z Emo Leban sva dvignila roki. Tovariš naju je odpeljal v neko drugo učilnico. Tam so bili že zbrani Marinka Uršič, Darinka Potočnik in Marko Štritof ter njegov brat Toni. V razredu sta bila tudi dva tovariša. Pojasnila sta nam, da sta od Jadran filma iz Zagreba in iščeta nekaj otrok za statiste v filmu Volk samotar. Izbrala sta nas pet, Toni pa je bil preveč podoben glavnemu igralcu Ranku. Potem sta nas odpeljala na domove, da smo povedali staršem.
Snemali smo največ na Veliki planini. Ema in Darinka sta snemali samo en dan, Marko tri dni, midva z Marinko pa teden dni.
Snemanje je potekalo od osmih zjutraj do petih popoldne. Pre-oblekli so nas v revne liške otroke. Dobili smo vsak svoje sanke ali leseno korito. Veselo smo se podili po snegu in kričali. Za nas je bila to igra, sprva prijetna, če pa so se prizori le kar naprej ponavljali, tudi enolična in naporna. Toliko ur na snegu ni vedno prijetno!
V filmu nastopajo tudi nekateri znani igralci, kot sta Dragomir Felba in Tinka Pavečić, kije igrala Rankovo staro mater. Ranko je bil glavni igralec, z njim pa so bih še štirje dečki iz Like. V filmu so igrali tudi lovci iz Stahovice. Na Veliki planini smo bili šest dni, potem pa smo šli za en dan na Pokljuko.
Film so poslali na puljski festival, kjer je dobil srebrno areno. Pred kratkim so film predvajali v Ljubljani. Šel sem ga gledat in bil mi je všeč. Toda pričakoval sem, da bo poleg imen glavnih igralcev pisalo, da so v filmu nastopili tudi učenci osnovne šole Stranje. Bil sem razočaran. Pisalo je, da so sodelovali le Ličani.
Zelo rad bi igral še v kakšnem filmu, kajti to je zame povsem novo doživetje.
BOJAN ŠVIGELJ 6. a razred Osnovna šola Stranje
ustvarjanje in petje predstavili kar najširšemu krogu poslušalcev. Res pa je, da mi je prav delo z mladino vodilo in navdih pri ustvarjanju pesmi zanje. Zelo blizu mi je doživljajski svet mladih. Prav sedaj pripravljam šest pesmi za mladinske zbore s klavirsko spremljavo. Lani pa sem se udeležil tudi natečaja, kjer sem sodeloval z dvema skladbama s partizansko tematiko, ki ju je na slavnostnem koncertu predstavil partizanski invalidski pevski zbor.
Spregovorila sva tudi o njegovih načrtih. Pravi, da bo med mladimi
še ostal, saj je prav njim, lahko rečemo, posvetil vse življenje in delo, svoje pesmi in dirigentsko palico. ,,Čutim in vem, da med mladimi
moram biti in živeti," je dejal Viktor Mihelčič.
Naj povam še to, da je poleg številnih nagrad, ki so mu jih v zahvalo dali ob raznih priložnostih, pred leti prejel tudi nagrado sklada Toma B,rejca; pomembno pa je tudi prizna nje da so ob izbiri slovenske himne njegovo pesem Domovina naša je svobodna uvrstili med prvih pet skladb v ožjem izboru.
Beseda je tekla tudi o tem, kje in kako je ta pesem nastala, ob kakšni priložnosti, toda o tem morda kdaj drugič. Z Viktorjem Mihelčičem je tudi zato prijetno kramljati, ker so njegove besede polne načrtov, kaj mora še storiti za miade, za svoje pevce, ki so mu tako prirasli k
Oton (VIL), vojvoda Meranski in palatinski grof Burgundski, potrdi meje ''st' in imetje hospitala Sv. Antona na Kozjem hrbtu (hospitali sanceti Antoni in rtoj Pokkesruke) ter dar, ki ga je dobil hospital od njegovega brata, ranjkega J ht istrskega mejnega grofa Henrika. Meje daru so naslednje: piva meja se vleče 'ih mimo Češnjic do vrha gore, katera se razprostira do brega potoka Bele, na let" drugi strani pa se razprostira meja proti bregu, ki gre ob vasi Trojane, od tod XII. Sega meja do planin proti gornjegrajskemu samostanu. Hospital naj ima tudi naJ desetine na tem imetju, štiri desetinske kmetije v Češnjicah ter dva dela desetin od vinogradov, bodisi da so ti njegovi (vojvodovi) ali pa kamniških leo t meščanov (civium Stevnensium). Vse to naj ima hospital v svoji mirni po-izd sesti. Dalje osvobojuje vojvoda hospital pred vsakim nadlegovanjem od strani kra( biričev, nastavitvijo uradnikov in pravom lovcev. - Listino pečati izdajatelj, i ntTo Je bilo izdano leta 1229, priče tega pa so Konrad Galle, Eberhard iz Vrat )toi, We Porta) in Henrik, župnik pri Sv. Mariji iz Velesovega. Pečat, ki je visel na eg(ji svilenih nitih, je izgubljen. Original tega za mesto Kamnik zelo važnega a pi dokumenta hranijo v arhivu Zgodovinskega društva v Celovcu. (Kos, Gra-;i s< divo V, št. 507). š vi
sek To je torej prva listina, ki omenja kamniške meščane. Ker je vojvoda f napisal listino za hospital v Tuhinjski dolini kmalu po smrti mejnega grofa
. Henrika, je skoraj povsem zanesljivo, da je Kamniku podelil mestne pravice tllu Henrik. Kdaj naj bi to bilo, smo že ponovno skušali ugotoviti. Prva možnost
te je okrog leta 1207, ko se je oženil s Sofijo Višnjegorsko in jo pripeljal na svoj c8°( grad v Kamnik. Takrat ni bil samo največji zemljiški gospod na Kranjskem, 'a n' pa^ Pa Je 'ZVT^eval tu(*' deželno knežjo oblast, ki jo je prevzel po svojem
di °četU Bertolau IV- Drugič je lahko povzdignil trg Kamnik v mesto, ko je adl med leti 1211 in 1218 odmaknjeno živel v Kamniku inje imel največ prilož-3žei n0st'> da prisluhne željam prebivalcev pod Malim gradom. Potem pa ostane An( še doba med 1218 in 1228, ko sta z bratom Bertoldom, oglejskim patriar-Dtoi nom> ^postavila živahno povezavo štajerskega Slovenjega Gradca z Oglejem
se i ^ez Tuhinjsko dolino in Kamnik, ki je bil sedež Henrikove oblasti na Kranj-'f k) skem ali nekako glavno mesto dežele.
Hen   Dejstvo, da je listino za samostan Diessen v Kamniku podpisalo več kot s P27 prič, listino za hospital na Kozjem hrbtu pa samo 3 priče, nas sili k Pf razmišljanju. V Kamniku je obkrožalo vojvodo Otona in patriarha Bertolda li™""80 ljudi' ki s0 bui lanko PodPisniki darilne listine. Listino za hospital v ja "Tuhinjski dolini pa je vojvoda dal napisati verjetno na prošnjo tistega, ki je ' mtjUpravUal ustanovo. Henrik je ob ustanovitvi določil meje hospitalovega raet*zemlja ustno ali pismeno. Meje je moral vojvodu nekdo opisati ali pa je imel nosipred seboj listino ustanovitelja hospitala mejnega grofa Henrika. Recimo, da 1 n!ie vojvoda Oton bil na poti iz Štajerske v Kamnik ali pa obratno in se je Pa ustavil v hospitalu. Potoval je s telesno stražo in tremi stalnimi spremljevalci mejnega S101^ Henrika, ki so zdaj prešli v njegovo službo. To so bili Eber-a'?lard de Porta, Konrad Gale in pisar Henrik. Pisar je imel vedno pri sebi nlrilSV0^e p*sari"ške potrebščine in je mogel listino napisati tudi v hospitalu, ali U'Npa si vsaj zabeležiti podatke. Zanimiva je pri tem tudi ugotovitev o vino-. 'jgradih, ki da „so last vojvodbva ali pa kamniških meščanov". Tu so gotovo > v mišljeni vinogradi okrog Kamnika, to je na Žalah pa tja do Vinjega vrha ob robu Tunjiške kotline. O teh vinogradih imamo še podatke iz 16. stoletja. Iz leta 1509 je namreč v farnem arhivu zapis, da je Matija Molek prodal zemljišče „pri vinogradu nad kamniškim mestom". Še v preteklem stoletju je bil i alivinograd na Žalah blizu hiše, ki ima domače ime „pri Nograšku", sedaj Zale kaift. 16. (Stiasny, Kamnik, str. 37).
Povejmo še nekaj podatkov o hospitalu v Tuhinjski dolini, da jih ne bomo drobili po letnicah. Strnjeni na enem mestu bodo nudili zaokroženo sliko zgodovinarju. Imamo na voljo več dokumentov, ki zagotavljajo hospitalu strnjeno posest na eni strani do vrha Šipka na drugi strani pa do štajersko-kranjske meje po vrhu Mcnine. Najvažnejši sta listini vojvode Friderika in patriarha Bertolda.
V kraju Tobel jugozahodno od Gradca, je 14. julija 1942 vojvoda Friderik Bojeviti (kos, Gradivo V, št. 798) potrdil pravice hospitala v Tuhinjski dolini s posebno pisano listino, ki se glasi: Friderik, vojvoda avstrijski in štajerski ter gospod Kranjske, podeli hospitalu Sv. Antona na Kozjem hrbtu posebno milost, da ne sme nobeden vojvodovih sodnikov in uradnikov nadlegovati tamošnje ustanove na njenih posestvih in pri podložnikih, ne terjati od njih kake davščine niti vršiti tam sodstva razen pri tatvinah in ubojih. - Naslednje leto je tudi patriarh Bertold v listini, datirani 26. januarja 1243 v Vidmu (Udine), potrdil hospitalu Sv. Antona na Kozjem hrbtu, „ki sta ga ustanovile njegova brata Henrik, mejni grof Istrski, in Oton, vojvoda Meranski," vse njegove meje in daritve. (Kos, Gradivo V, št. 8067). Med pričami sta tudi goriški grof Majnhard in mengeški župnik Veriand. Patriarh je v tej listini utrdil meje hospitalove posesti, kakor jo je bil označil Oton VII. v svoji listini iz leta 1229. Kdo je oskrboval hospital? Brez dvoma duhovnik pri cerkvi Sv. Antona Puščavnika s svojimi ljudmi, ki so potrebe hospitala krili z dohodki iz posestva. Patriarh je pogosto potoval čez Tuhinjsko dolino na Štajersko v Slovenj Gradec, ki mu ga je Henrik prepustil verjetno kmalu potem, ko je Bertold zasedel patriarhov prestol v Ogleju. Po henrikovi smrti je patriarhova skrb še posebej veljala hospitalu pod Kozjim hrbtom, saj je večkrat užival ugodnosti njegove strehe. V želji, da bi hospital bil v dobrih rokah in stalno oskrbovan, ga je leta 1251, malo pred svojo smrtjo, izročil Vetrinjskcmu samostanu v last. Očividno ga je pri tej odločitvi vodila izkušnja pri hospitalu sv, Lenarta na Ljubelju, ki so ga upravljali menihi iz Vetri-nja na Koroškem. Patriarh je namreč 2. novembra 1239 v Stični napisal listino, s katero izroča samostanu v Vetrinju cerkev sv. Lenarta z vsemi zgradbami, pa tudi patronsko pravico čez to cerkev, ki mu jo je nekdaj podaril njegov ranjki brat Henrik, mejni grof Istrski, z vsemi pravicami in dohodki. Samostan naj tu skrbi za ogenj, slamo in gorko sobo potujočim revežem in tujcem ter jim'vsak čas nudi dobroto ustanove. Tudi naj skrbi, da se pota in mostovi na gori Ljubelju popravljajo iz samostanskih dohodkov. Da bodo menihi mogli imeti in krmiti živino, smejo napraviti na gori novine. Ako bi opat ali pa menihi kdaj .tega ne vršili, bi on ali pa njegovi nasledniki podelili patronsko pravico čez cerkev sv. Lenarta komu drugemu. (Kos, Gradivo V, št. 719). Od cerkve sv. Lenarta so zdaj blizu Ljubeljskega prelaza nad sedanjim predorom na koroški strani skromne razvaline. Nova cerkev sv. Lenarta je veliko nižje ob asfaltni cesti. Iz določil o namenu hospitala na Ljubelju razberemo tudi lahko, kakšno nalogo je imel hospital v Tuhinjski dolini. V njegovo dolžnost je sodilo vzdrževanje pota od Motnika pa tja čez Kozji hrbet in Češnjice do Cirkus in naprej proti Kamniku. Od varne zveze med Kamnikom in Ločico je bil odvisen promet med Kranjsko in Štajersko, s tem pa tudi obisk hospitalov v Kamniku in pod Kozjim hrbtom. Da je hospital dobil zemljepisno ime Kozji hrbet (nemško Bokes rucke) govori za to, da je takratna prometna pot vodila čez Kozji hrbet ali današnji Spodnji Okrog na Češnjice. Zgodovinar Šumi meni, da je iz Špitaliča vodila tovorna pot tudi „čeznrib" v Savinjsko dolino. Ta bi šla lahko čez zgornji Okrog in mimo Bibc na Menini v Gornji grad. Motničan A. Piskar temu ugovarja
(Novice 188) in meni, da je „čez hrib" - čez Kozjak. Toda o tem kdaj drugič. Pripominjamo le, da je mnogo gradiva o tem zbral prof. Pavle Uran-kar v svoji „Zgodov ni trga Motnika", ki jo je leta 1940 natisnila Slatnarjeva tiskarna v Kamniku in obsega 140 strani.
Menihi Vetrinjskega samostana so bili po smrti patriarha Bertolda v skrbeh, da jim ne bi kdo kratil pravic do hospitala v Tuhinjski dolini in na Ljubelju. O tem sta ohranjeni dve listini (Šumi, UB I, št. 24 in 28). V prvi listini pričajo prost Berengar in kanoniki iz Ogleja, da so iz ust patriarha Bertolda slišali, daje Hospital sv. Antona na Kozjem hrbtu in desetine novih posestev na Ljubelju poklonil Vetrinjskemu samostanu, ki naj vzdržuje pota in nudi oskrbo revnim popotnikom čez Ljubelj. V drugi listini iz leta 1270 pa opata samostanov Toplica in Kostanjevica izjavljata, da je po potrdilu patriarha Gregorija, naslednika Bertolda in Ulrika, vojvoda Koroške in gospodarja Kranjske, hospital sv. Antona na Kozjem hrbtu res posest Vetrinjskega samostana. Tako so menihi gornjegrajskega in vetrinjskega samostana gospodovali nad planino, ki je delila Štajersko in Kranjsko od Vranskega do Črnivca. Prebivalstvo z obeh strani planine je reklo, daje to planina menihov ali menihna planina, od cesarje nastalo sedanje ime - Menina planina.
Zgodovinar Šumi (UB L, št. 80) ima iz vetrinjskega vira (Copialbuch) podatek, da se je 22. decembra 1307 Henrik Gralant, vicedom kranjski odrekel svojih pravic do kmetij na Kozjem hrbtu (in Poxrugkg).
V 16. stoletju je promet po Tuhinjski dolini začel upadati. Protestantsko gibanje je zadržalo menihe v Vetrinju in niso radi ostali v tuhinjskem hospitalu. Leta 1608 je od Vetrinjskega samostana kupil zemljišče s hospitalom Franz Thaller in nazval svojo posest Ncuthal. To ime je v nemškem jeziku ostalo do leta 1918. Zadnji lastniki Špitaliča so bih baroni Apfaltrerji s Križa pri Kamniku. Partizani so v juniju 1944 požgali župnišče in graščino v Špitaliču, da bi okupatorju onemogočili utrditev postojanke.
O graščini v Špitaliču velja še omeniti, da je novi lastnik Franc Thaller poslopje prezidal za svoje potrebe. Leta 1635 so se uprli špitalski podložniki, napadli grad m ga oropali. Po požaru leta 1755 so lastniki sezidali novo grajsko poslopje, ki seje v glavnem ohranilo do leta 1944.
(Nadaljevanje sledi)
r -r
vaš dom je prazen
brez knjig
PREŠERNOVE DRUŽBE
)
V zadnji številki smo objavili, da bomo še obširneje spregovorili o 25-letnici dela in življenja zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Zato danes to obljubo izpolnjujemo. Iz( izčrpnega poročila Srečka Rota, ravnatelja zavoda, na slav-nosti v počastitev 25-letnice te ustanovitve, povzemamo naslednje misli o njenem razvoju.
Leta 1947, neposredno po osvoboditvi, v času velikih naporov naših delovnih ljudi za obnovo do tal porušene domovine, velikega pomanjkanja in premagovanja, je takratno Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS ustanovilo Dom invalidne mladine in mu namenilo humano nalogo usposabljati telesno prizadeto mladino iz naše republike.
Ustanovitev takega zavoda je bila potrebna zaradi velikega števila otrok, ki so postali invalidni v nesrečah z eksplozivi med NOB in prva leta po osvoboditvi, in otrok, ki so postali telesno prizadeti zaradi različnih bolezni, predvsem zaradi otroške paralize, možganskih okvar itd. Na novo ustanovljeni zavod je sprejemal na usposab-
imel zavod že sistematično fizioterapijo pod vodstvom prvega fizioterapevta. Nadaljnje uvajanje sodobnejših oblik habilitacije ob materialnih in kadrovskih pogojih ni bilo možno. Poleg tega so z lokalnimi dejavniki pritiskali na zavod, saj se preseli v Goričane, kasneje pa v Šmarje pri Jelšah.
Leta 1953 je takratni kolektiv delavcev pripravil razvojni načrt zavoda in si postavil kot glavno nalogo: razvoj kompleksne habilitacije telesno prizadetih otrok, ki naj obsega: oskrbo, nego, zdravstveno nego, zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo, popolno osnovno šolanje, poklicno usmerjanje, poklicno usposabljanje, vzgojo in pomoč pri zaposlovanju. Za izvedbo takega programa je bilo potrebno predvsem okreniti materialno osnovo (novi delovni prostori in naprave) in pridobiti za delo v zavodu nove strokovne kadre. Že leta 1955 je bil ob starem zavodu dograjen nov trakt s sodobno urejenimi in opremljenimi prostori za osnovno in poklicno šolo ter fizioterapijo. Zavod se je preimenoval v Zavod za uspo-
stavbo. Ze v letu 1961 je bil sprejet idejni osnutek in še istega leta izdelan tudi gradbeni načrt za nov zavod. Sedem soinvestitorjev se je obvezalo financirati gradnjo in v začetku leta 1962 je bil položen temeljni kamen za nov sedanji zavod. Ob gradnji novega zavoda se je organizacijsko, vsebinsko in oblikovno dopolnjevalo delo zavoda. Takratni delovni kolektiv seje odrekel zvišanju osebnega dohodka na račun gradnje in še nadalje s požrtvovalnim delom dopolnjeval strokovno delo ter pripravljal vse pogoje za preselitev zavoda. Z velikimi finančnimi težavami, kadrovskimi problemi in večnim bojem s časom smo pričeli z delom v novem zavodu v jeseni 1964. leta. Z neizmernim veseljem, trdno voljo in z novimi načrti za bodoče delo smo pred osmimi leti odprli novi zavod.
Delo pod novimi pogoji je steklo, pojavila pa se je kopica problemov, ki jih je bilo treba hitro urejevati. Postavili in dopolnjevali smo novo organizacijo dela, vključili v delo nove
JOVAN KA BROZ, SOPROGA PREDSEDNIKA TITA, SI JE MED NEDAVNIM OBISKOM ZAVODA OGLEDALA TUDI DELO NAJMLAJŠIH PRI ŠOLSKEM POUKU.
ljanje telesno prizadete otroke od 3. do 20. leta starosti. Invalidni otroci in mladostniki so imeli v zavodu popolno oskrbo, nego, možnost osnovnega šolanja v štirirazredni osnovni šoli, vzgojo in začetne oblike medicinske rehabilitacije.
Že v prvem letu se je usposabljalo v zavodu 46 otrok in mladostnikov. To število pa se je že v letu 1950 povzpelo na 97. Ker je bila zmogljivost zavoda le za 70 otrok, je bil leta
1950 ustanovljen poseben zavod za usposabljanje predšolske invalidne mladine na Vranskem, v katerega so bili premeščeni tudi vsi predšolski telesno prizadeti otroci iz Kamnika. Predšolski otroci iz Zavoda na Vranskem so bili kasneje premeščeni v bolnico za predšolsko invalidno mladino Stara gora pri Novi Gorici. Dom invalidne mladine v Kamniku pa je sprejemal invalidne otroke od 7. leta dalje.
Po letu 1950 je zavod sprejemal na usposabljanje vedno več otrok, ki so postali invalidi zaradi bolezni (otroška paraliza, cerebralna paraliza, obolenje kolkov in hrbtenice, revmatična obolenja, prirojena deformacija itd.). Zato je bilo nujno poglobiti in razširiti dotedanje oblike  usposabljanja.  V letu
1951 je bila urejena v zavodu zasilna telovadnica, istega leta se pojavilo že prvi poskusi poklicnega usposabljanja. Dom pa za razvoj novih dejavnosti, za fizioterapijo in poklicno usposabljanje ni imel dovolj prostorov niti kadrov. Kljub velikim težavam je zavod uspel v letu 1951 organizirati prvo krojaško delavnico, ki je bila zametek kasnejšega poklicnega usposabljanja, leta 1952 pa je
sabljanje invalidne mladine Kamnik. Istega leta je bila pri zavodu ustanovljena osem-razredna osnovna šola in vajenska šola raznih strok. Ob zaključku šolskega leta 1955/56 je na naši vajenski šoli zaključilo šolanje že 6 učencev.
S stvarnim in temeljitim programom, z boljšimi materialnimi pogoji in novimi kadri, predvsem pedagoškimi in zdravstvenimi delavci, je zavod doživel v letih 1955 do 1960 nezadržen vzpon. Večina strokovnih in upravnih delavcev je s prekomernim, nesebičnim, največkrat celodnevnim delom, tudi ob praznikih in nedeljah ter počitnicah, brez dopolnilnega plačila, gradila nov sistem kompleksnega usposabljanja za telesno prizadeto mladino. To obdobje naj bo svetel
TalprertiT
vzgled vsem delavcem, ki so se vključili na delo v našem zavodu kasneje, in vsem delavcem, ki se bodo posvetili delu z invalidno mladino v bodoče. Z uvedbo in realizacijo sodobnih oblik kompleksne habilitacije pa zavod zaradi nizke kapacitete ni mogel sprejeti na uspor sabljanje vseh invalidnih otrok. Zato je zavod izdelal perspektivni program razvoja za novo
strokovne kadre, razširili vzgojno delo, izpopolnili zdravstveno službo, pričeli s programiranjem in usklajevanjem vsega dela zavoda, s tem da smo uvedli letne načrte dela delovnih enot in strokovnih služb, izboljšali smo skupinsko delo in uvedli individualno programiranje usposabljanja, izpopolnjevali finančno in materialno poslovanje, dopolnjevali samoupravljanje in samoupravne akte zavoda, utrjevah in izboljševali delo družbenopolitičnih in strokovnih organizacij delavcev in oskrbovancev ter se vseskozi borili za enotnost delovne skupnosti itd. Pri izpolnjevanju neštetih in mnogih drugih nalog smo doživljali uspehe, naleteli pa smo pri tem na mnoge težave in mnogokrat na nerazumevanje. Vsekakor pa lahko danes ugotovimo, da je bila prehojena pot uspešna, da smo vedno znali najti rešitve, da se je zavod razvil v sodobno habilitacijsko institucijo, ki smo nanjo in na delo nas vseh lahko ponosni.
Od ustanovitve do danes je bilo na usposabljanju v našem zavodu 1080 telesno prizadetih otrok, ki so se delno ali v celoti usposobili za življenje. V zavodu je zaključilo popolno osnovno šolo od leta 1962 dalje, ko je bila ustanovljena osemrazredna osnovna šola, 115 učencev.
Poklicno se je usposobilo 306 oskrbovancev. Poklicno šolo je uspešno končalo 228 oskrbovancev za poklice: 2 mizarja, 40 krojačev, 40 urarjev, 17 vrtnarjev, 45 RTV mehanikov, 29 elektromehanikov, 8 pletilcev in 38 šivilj.
Za opravljanje določenega dela smo usposobili 65 oskrbovancev, štiriletno srednjo šolo (gimnazija, ekonomska srednja šola), je uspešno končalo 13 oskrbovancev. Večina v celoti usposobljenih mladih invalidov se je uspešno zaposlila.
Naglo rast zavoda kažejo tudi podatki o številu gojencev in številu zaposlenih. Medtem ko je bilo leta 1953 v zavodu 60 gojencev in 24 delavcev, se je to število leta 1972 dvignilo na 185 gojencevi n 116 zaposlenih.
Danes znaša vrednost delovnih sredstev zavoda 915 milijonov S-dinarjev, skupni dohodki zavoda pa bodo za.leto 1972 predvidoma znašali 680 milijonov starih dinarjev.
Cena usposabljanja za enega obiskovalca je lani (1972) znašala 28.500 novih dinarjev za leto.
Ti podatki pa nam seveda dajejo le približno sliko materialne rasti zavoda zaradi inflacijskih gibanj, uvajanja novih
dejavnosti in nenehne rasti kvalitete strokovnega ,dda zavoda, ki se je razvijala hitreje kot materialna osnova.
Ob našem delu se srečujemo še s problemi neurejene zakonodaje s področja rehabilitacije. Kljub našemu prizadevanju ob konkretnih predlogih, da bi uzakonili pravico do usposabljanja za vse prizadete otroke, ukinili prispevek staršev, omilili oziroma razširili merilo za pridobitev pravice do usposabljanja, nismo do danes uspeli več kot to, da je skupščina sprejela predlog, naj bi ta vprašanja sistemsko uredila v letu 1973.
Zavod si je vedno prizadeval, da bi se v naši republiki vsi zavodi za usposabljanje telesno prizadetih otrok povezali v enotni sistem s podelitvijo nalog na posamezne institucije. To nanf je v veliki meri tudi uspelo, kar je razvidno pri urejevanju nekaterih skupnih problemov, kot sodelovanje pri premeščanju otrok, usklajevanje razvojnih programov, formiranje kadrov, strokovno iz-
popolnjevanje kadrov, enotna izhodišča za financiranje, razvijanje strokovnih služb itd. Tudi sodelovanje zavoda z nekaterimi medicinskimi institucijami, strokovnimi združenji itd. se je v zadnjem času poglobilo in že daje konkretne rezultate.
Delo zavoda na vseh področjih so usmerjali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delavcev in oskrbovancev. Delovna skupnost, svet in urpavni odbor zavoda ter komisije so s stalnim sodelovanjem z OO ZK in sindikalno organizacijo z veliko odgovornostjo uresničevali naloge, ki so jim bile poverjene s samoupravnimi akti, delovnimi programi, akcijskimi programi in nalogami, ki jih je narekovala družbenopolitična in ekonomska situacija. Dosedanji uspehi zavoda so uspehi delovne skupnosti, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij zavoda in končno so to uspehi velike večine članov delovne skupnosti, ki so v samoupravi in organizacijah vedno aktivno delovali.
Novi prostori v kamniški
knjižnici
Največji uspeh kamniške knjižnice v preteklem letu so brez dvoma končana ponovitvena dela v pritličju matične zgradbe. Tako je zdaj knjižnica dobila z urejenimi tremi prostori novih 60 kv. m uporabne površine.
V manjšo dvoranico, ki je nastala iz dveh sob, se bo vselil pionirski oddelek; v sobo, ki je ob
klancu" urejena in v celoti služi svojemu namenu.
Vsi prostori so že opremljeni s sodobnim knjižničarskim pohištvom. Police sta izdelala Stol in Alprem po zelo ugodnih cenah. Dolžina vseh polic je 140 metrov in bo na njih prostora za osem tisoč knjig. Pionirska soba je zelo
okusno     ooremliena. Starinski
PIONIRSKI ODDELEK KNJIŽNICE V NOVIH PROSTORIH
vrtu, pa čitalnica. Tako bo v poletnih mesecih omogočeno branje tudi na prostem.
Tretji, manjši prostor pa bo služil za shranjevanje sklada za vaško izposojo.
Urejevalna dela so se zaradi finančnih težav stanovanjskega podjetja zategnila v zimo, tako da jih je po sporazumu dokončala knjižnica. Tako je zdaj vsa zgradba „Na
oboki se pnejo nad modernimi policami in povezujejo preteklost s sedanjostjo. Otvoritev novih prostorov bo na slovenski kulturni praznik - 8. februarja, takrat se bo verjetno začela tudi izposoja. Pogoj pa je, seveda, urejeno ogrevanje.
Nabava knjig je bila lani, najbrž prvič, odkar knjižnica obstaja, redna. Nakupljenih je bilo 2045
knjig in revij za okoli 8 milijonov starih dinarjev. Vsako leposlovno delo, ki ga knjižnica nabavi, kupi v 6 izvodih, od strokovnih knjig pa po 2 izvoda. Celotni sklad šteje zdaj okoli 19.000 knjig.
Pomanjkanje knjig ob izposoji je posledica skromnega nakupa v preteklih letih in tudi nerednega
vračanja Vnj«a nr>Vatf>rih nhicVn-
valccv. Mnogih knjig pa danes ni več moč kupiti, ker so' razprodane.
Obisk je dober; pogosti obisko--valci so zlasti mladi. Zdaj, v zimskem času, pride v knjižnico tudi po 100 ljudi dnevnS. To pa je že na meji zmogljivosti dveh zaposlenih.
Lani sta začeli z izposojo tudi dve podružnici, v Komendi in Stranjah. Iz matičnega sklada prejemata novitete; premalo pa je branja za potrebe šolarjev.
V načrtu je, da bi oskrbeli v zadostni meri tudi takšno literaturo, vendar bodo glavno skrb le morale nositi šole. Pripravljamo tudi podružnično knjižnico v Srednji vasi v Tuhinjski dolini. Svoje prostore bo imela v zadružnem domu; pohištvo in knjige so pripravljeni - ljudje pa čakajo ugodnega razpleta v zvezi s prostori.
Mednarodno leto knjige se je na Kamniškem ob razumni občinski podpori kulturi ugodno in uspešno končalo - to pa je v zado-
voljstvo vseh občanov.
S. Z.
Ob 30 letnici
pionirske organizacije
30 let je lep jubilej. Zveza pionirjev se je rodila v najtežjem trenutku zgodovine jugoslovanskih narodov v času NOB, in sicer 27. decembra 1942. leta v Bihaču na I. kongresu zveze protifašistične mladine Jugoslavije. Kmalu se je organizirano delo pionirjev razširilo po vsej Jugoslaviji in tudi pri nas. Po svojih otroških močeh so pionirji pomagali v bojih svojim očetom. Titovka z zvezdo in lesena puška sta bila njihova simbola.
Tudi po osvoboditvi so nadaljevali s svojim delom.
Pomagali so kot zadružniki pri obnovi opustošenih polj, v delovnih akcijah pri izgradnji domovine ... Pred 20 leti pa je prevzela skrb za razvoj pionirske organizacije Zveza prijateljev mladine, sedaj proslavlja svojo 20-letnico. Po odredih je zaživelo delo v krožkih, z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami se je vsebina dela razširila in poglobila, zato vse bolj priteguje pionirje k sodelovanju. Vsako leto se pionirji pomerijo v Veseli šoli in tekmujejo v mnogih športnih panogah. Sodelujejo v Titovi štafeti. Že 10 let nosijo čestitke tovarišu Titu za rojstni dan s kurirčkovo pošto, ki jo redno zaključijo z zborom slovenskih pionirjev, vsako leto v drugem kraju, znamenitem prav iz NOB. Pionirji imajo res mnogo priložnosti za udejstvovanje.
Tudi pionirji naše občine so po odredih na šolah slovesno proslavili 27. december, 30-letnico pionirske organizacije.
Pripravili so kulturne sporede in se seznanili z dejavnostjo svojih vrstnikov v vsej tej dobi. Pionirji osnovne šole Frana Albrehta in Toma Brejca pa so praznovali
skupno v dvorani kina Dom. Slovesnost je poživil res lep kulturni spored, v katerem so sodelovali: mladinski pevski zbor osnovne šole Toma Brejca, recitatorji obeh šol, dijaki glasbene šole s klavirskimi točkami in duetom harmonik. Za zaključek pa je pionirski godalni orkester zaigral Haydnovo Otroško simfonijo.
Ob tej priliki so pionirski odredi, ki so uspešno zaključili JPI, prejeli „Znak tisoč radosti" in diplome.
Tako je bila 30-letnica pionirske organizacije res lepo počaščena in vsi pionirji so se še z večjo vnemo lotili novega dela. B. M.
Ob obletnici v Rudniku
6. januarja je minilo osemindvajset let, ko so Nemci tik pred osvoboditvijo v mali partizanski vasici Rudnik odkrili in uničili štiri partizanske bunkerje.
Ob tej priložnosti se vsako leto na ta dan srečajo v Rudniku preživeli borci, ki so bili v teh bunkerjih. Zvezi združenj borcev Narodnoosvobodilne vojne Kamnika in Domžal sta tudi letos pripravili skromno slovesnost, ki so se je udeležili preživeli ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh občin ter številni mladinci. Pred spomenikom so obudili spomin na tiste dni tik pred koncem vojne, še posebej pa so poudarili pomen prenašanja revolucionarnih tradicij na mladi rod, o čemer sta spregovorila tudi predsednik Zveze združenj borcev Duplica tov.- Kodrič in predstavnik zveze borcev iz Radomelj Ludvik Rode.
Učenci in mladinci iz Radomelj pa so pripravili krajši kulturni spored.
Preživeli borci pa so prejeli v spomin tudi spominska darila s sliko, ki jo je narisal Ive Seljak-Copič, ki je bil prav tako med preživelimi. -ts
CAMNISK! OBČAN
JANUAR 1973
STRAN 7
Novoletno srečanje najstarejših Dupličanov
NAJSTAREJŠI DUPLlCANI V PRIJETNEM PREDNOVOLETNEM KRAMLJANJU
Dupliška krajevna organizacija SZDL že več let pripravlja obiske najstarejših občanov ob Novem letu. Letos pa so se skupno s svetom krajevne skupnosti dogovorili, da bodo organizirali prvo srečanje vseh občanov te krajevne skupnosti, ki so stari nad 75 let. Tako so se nekaj dni pred Novim letom zbrali v posebni sobi restavracije Stol: Katarina Puh, Marija Zore, Brlečeva oče in mati, ki sta lani slavila zlato poroko, Martin Tivadar, Neža Kramar, Frančiška Semeja, Franc Kmet in Ivan Leskošek.
Štirih povabljenih zaradi bo-
lezni ni bilo. Najstrejša je bila 83-letna Puhova mati. Vsakemu so pripeli na prsi lep rdeč nagelj, po pozdravnih besedah predstavnikov odbora SZDL in sveta.krajevne skupnosti so ob prigrizku obujali spomine na življenje v tem naglo se razvijajočem kraju.
Kar prehitro je minil čas in s toplim: „Hvala za to srečanje ter srečno in zdravo novo leto," so se pozdravili s prijetnim občutkom v srcih, da jih nismo pozabili.
Pobuda SZDL in krajevne skupnosti Duplica je vredna posnemanja tudi drugod.
Ze dolga leta praznujejo kamniški gimnazijci 22. december - dan JLA na svojski in primeren način.
Vsako leto se na ta dan odpravijo na pohod v enega izmed partizanskih krajev kamniške, pa tudi domžalske občine in počastijo spomin na velike dni narodnoosvobodilnega boja. Tako skoraj ni zgodovinsko pomembnejšega kraja na kam-niško-domžalskem področju, ki ga gimnazijci še ne bi bih obiskali.
Letos so se dijaki po štirih letih spet odpravili k nekdanji Partizanski bolnišnici pri Ko-menski Dobravi. Tako se je v jutranji uri razvila po kamniški cesti povorka 180 dijakov in njihovih profesorjev proti Ža-
lam in dalje čez gozdove in travnike prek Tunjic proti Komendski Dobravi. Po dveurni hoji so dijaki prispeli na cilj, kjer na nekdanjo bolnišnico spominja nekaj lesenih brun in jam, kjer so terenski aktivisti 1944. leta zgradili bolnico, kuhinjo in prostor za zdravnika. Zal je bolnišnica obstajala komaj nekaj več kot mesec dni. Že 11. junija 1944 so jo Nemci odkrili in zverinsko pobili bolnike'in vse osebje ter zažgali. Zdaj stoji sredi gostih, vitkih smrek le še kamenit spomenik žrtvam, tudi mengeškemu zdravniku dr. Tinetu Zajcu, kot spomin in opomin! Kajti takšni spomeniki bodo stali tudi danes drugje po svetu! In ko je v gozdni tišini iz harmonike za-zvenela partizanska žalostinka,
je bila posvečena tudi padlim vietnamskim partizanom in žrtvam ameriških imperialistov. Dijaki so namreč spominski pohod združili s protestom proti zločinskemu divjanju Američanov v Vietnamu.
N— Preveč žrtev smo dali, da ne bi mogli tudi mi mladi razumeti in občutiti razdiralne moči okupatorjevega divjanja in njegovih zločinov, da ne bi postali uporniki proti nasilju -kjerkoli in kadarkoli v svetu. Vsak dan znova boleče odmeva v nas: Mir, kije po dolgih desetletjih bojev za neodvisnost in svobodo obetal postati resničnost, so ubili ameriški bombniki, ki sipljejo smrt, kjer bi moralo biti življenje, nasilje, kjer bi morala biti svoboda, la-
kota, kjer bi moralo biti blagostanje . ..
Protestiramo proti zločinom nad svobodoljubnim, hrabrim in v zgodovinski vihri tolikokrat preizkušenim ljudstvom. Zahtevamo, da naša država in z njo ves svobodoljubni svet strne vse moči, da si bodo vietnamsko ljudstvo, med njimi naši vrstniki, lahko svobodno oblikovali svojo prihodnost, da bo kri njihovih žrtev tudi pri njih zagotovilo za enakopravnost, svobodo in neodvisnost med drugimi narodi sveta! - so poudarili v uvodu v kulturnj program, ki je vseboval recitacije partizanskih literarnih ustvarjalcev Mateja Bora, Ivana Minattija in Boga Flandra - Klusovega Jožeta.
T. R.
Kamniški usnjarji so praznovali
Na predvečer dneva republike so se v športni hali v Domžalah zbrali člani delovnega kolektiva kamniške tovarne usnja, da bi praznovali dan usnjarjev, ki ga že nekaj let slavijo v spomin na delovne zmage v tem kolektivu, in da bi počastili naš največji praznik - dan republike.
Slovesnost je začel Ivan Kozjek, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov: Nato je govoril Stane Simšič, direktor podjetja, ki je orisal pomen dneva republike in s konkretnimi podatki dokazal, da so kamniški usnjarji ob tem velikem prazniku upravičeno ponosni na svoje delovne rezultate. Vsi poslovni rezultati so
„ŠPONARKE" KOT JIM POPULARNO PRAVIJO V TOVARNI USNJA, SO S SVOJIM NASTOPOM OB DNEVU KAMNIŠKIH USNJARJEV PRIJETNO PRESENETILE.
Peter
Ob zatonu starega leta nas je presunila nenadna vest, da Petra Žagarja, dolgoletnega predsednika krajevne organizacije SZDL na Križu, ni več. Brez njega ni minila nobena akcija v tem kraju, brez njegovega požrtvovalnega dela ni bilo nobene prireditve.
Kot predsednik KO SZDL je vse svoje moči posvetil svoji vasi Križu. Želel je, da bi čimprej tudi Križ dobil boljšo Povezavo z drugimi kraji. Zato se je lotil akcije za asfaltiranje ceste na Križu in odtod proti Komendi Velike so njegove zasluge v gasilskem društvu. Bil je prizadeven delavec v to-v<-rni usnja v Kamniku. Poleg dela je vedno našel čas za svoje sovaščane.
Križ in vsa občina je s Petrom izgubila prizadevanja družbenega delavca. Na komendskem pokopališču so se od njega poslovili poleg številnih sovaščanov sekretar občinske konference SZDL Franc Svetelj, predsednik sindikalne organizacije tovarne usnja Ivan Kosirnik in predstavnik kriških gasilcev.
glede na preteklo leto ugodnejši vsaj za 50 odstotkov. Zlasti so razveseljivi uspehi pri izvozu, saj je kolektiv usnjarjev danes s preko 3 milijoni dolarjev izvoza najmočnejši izvoznik v naši občini.
Osemstočlanski kolektiv namerava tudi v prihodnjem letu povečati poslovne uspehe za novih 50 odstotkov. To pa bo moč doseči z enotnostjo in marljivostjo vsega kolektiva in z velikim prizadevanjem samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij v podjetju, je zaključil tovariš Simšič.
V kulturnem programu so nato sodelovali mladi harmonikarji iz Domžal, pevci kamniške Solidarnosti, posebno navdušeno pa so sprejeli naj-
mlajši pevki sestri Jermanovi in oktet delavk iz domačega kolektiva.
Nato so podelili nagrade za dolgoletno delo v podjetju, ki so jih prejeli za 25-letno delo Ciril Klemen, Jože Sedušak, Jakob Škrjanc, in Janez Škr-janc, za 20-letnico sta bili nagrajeni Jožica Golob in Marija Vombergar, za 10 let dela v podjetju so prejeli ure v spomin Miha Jerman, Jernej Koritnik, Jože Koritnik, Ivan Kosirnik, Živko Pavičič, Anica Pavlic, Maks Pirš, Franc Smolnikar, Karel Steiner, Anica Trobevšek in Alojz Povše. Nekatjere dolgoletne, aktivne delavce v podjetju pa so nagradili s knjižnimi nagradami.
Brez odlašanja stopite do najbližjega Avto-moto društva, k jer boste uredili formalnosti.
Iz naših krajev
PŠAJ NOVICA
Krajevna skupnost Pšajnovica je za razširitev ceste Gabro-vica-Cešnjice prispevala 150 tisoč starih dinarjev, v glavnem za plačilo buldožerja, za del ceste proti Rakitovcu pa 180 tisoč starih dinarjev. Vaščani te krajevne skupnosti so pri urejanju ceste opravili 432 ur prostovoljnega dela.
Krajevna skupnost je plačala tudi buldožer za zemeljska dela na cesti proti Kankežu in na cesti Šmartno-Pšajnovica, kjer so delali tudi štirje vaščani.
Poleg tega ima ta krajevna skupnost, kije najmanjša v naši občini, saj šteje le okrog 60 prebivalcev, v teku še dvoje velikih del. To sta vodovod in obnova električnega omrežja. Za vodovod so vaščani že izkopali 1200 m jarkov. Skupaj jih bo treba izkopati okrog 2500 m, ker bo vodovod napeljan v dve vasi: v Veliki in Mali Rakitovec. Krajevna skupnost je že kupila plastične cevi in plačala zanje okrog 2,3 milijone starih dinarjev.
Predračun za celotni vodovod pa znaša kar 29 milijonov starih dinarjev. Te vsote, kljub veliki pripravljenosti, osem gospodinjstev in dva kmetovalca, ki so se vključili v gradnjo, ne bodo zmogli. Prav bi bilo, če bi se jim priključilo še tistih šest vaščanov, ki sedaj pravijo, da vodovoda ne potrebujejo.
Za močnejšo električno napetost bodo morali prostovoljno postaviti dve novi transformatorski postaji in napeljati novo omrežje. Kostanjeve drogove so vaščani že pripravili, tudi načrt za omrežje je že pripravljen. Ker bo vse skupaj stalo najmanj 60 milijonov starin dinarjev, bo poleg podjetja Elektro-Ljubljana in naše občine morala prispevati svoj delež tudi domžalska občina.
KAMNIK
Zveza prijateljev mladine je skupaj s šolskimi vodstvi pripravila za dedka Mraza najmlajšim več filmskih predstav in gledaliških prireditev. Med drugim so si pionirji kamniških šol ogledali tudi jugoslovanski film Volk samotar, ki so ga snemali na Veliki planini, in igrico Medvedek na obisku, ki so jo pripravili dijaki gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika.
KOMENDA
Na sestanku predstavnikov vseh organizacij in društev, ki ga je sklical odbor krajevne organizacije SZDL, so se dogovorili, da bo letna konferenca krajevne organizacije SZDL 8. februarja. Pri sestavi poročila o delovanju SZDL v preteklih dveh letih bodo sodelovale vse organizacije, ki bodo tudi predlagale kandidate za bodoči odbor KO SZDL.
Kot glavno vprašanje bodo na konferenci obravnavali razvoj Komende v prihodnjih letih, predvsem z vidika komunalne ureditve in zunanjega izgleda vasi in naselij.
ŠMARTNO V TUHINJU
Pošta v Šmartnem bo poslovala tudi v bodoče, čeprav !c nekaj ur dnevno, so sklenili odborniki občinske skupščine Kamnik na zadnji seji. Poštno podjetje iz Ljubljane je namreč obvestilo skupščino, da bo morala sama prevzeti stroške za poslovanje te pošte, če želi, da pošta ostane. Odborniki so sklenili, naj poštno podjetje dostavi izračun teh stroškov, na kar bo skupščina v proračunu za leto 1973 pošti zagotovila odškodnino za poslovanje tega urada.
Mladi pevci na obisku pri invalidni mladini
Nekaj dni po novem letu sta mladinski in otroški pevski zbor šole Toma Brejca pod vodstvom Viktorja Mihelčiča obiskala zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku ter gojencem in delavcem zavoda ob 25-letnici delovanja zavoda pripravila prisrčen koncert mladinskih pesmi. Mlade pevce so v zavodu zelo toplo sprejeli in čestitali pevovodji Viktorju Mihelčiču ob 25-letnem delu z mladinskimi zbori.
KNJIŽNIČARJA
sprejmemo, tudi honorarnega Pogoji za sprejem so v statutu.
z nižjo izobrazbo.
Ljudska knjižnica Kamnik Kolodvorska 2
Kamniška kronika
POROKE:
Alojzij Alandžak iz Mekinj, sprevodnik, star 28 let, in Ivana Vrhovnik iz Mengša, trgovska pomočnica, stara 21 let;
Ivan Kodrin iz Maribora, ključavničar, star 24 let, in Marija Kuhar iz Podboršta pri Komendi, šivilja, stara 19 let;
Franc Lipovšek iz Špitaliča, avtomehanik, star 24 let, in Marija Dacar z Velikega Hriba, delavka, stara 22 let;
Tomo Malinarič iz Ljubljane, študent, star 27 let, in Ana Sakač iz Kamnika, galant. tehnik, stara 20 let;
Franc Oražem iz Mengša, šofer, star 27 let, in Terezija Orehek iz Godiča, slaščičarka, stara 20 let;
SMRTI:
Alojzija Cuzak iz Kamnika, gospodinja, stara 78 let;
Marija Dolinšek s Krivčevega, gospodinja, stara 65 let;
Bogdan Jazbec z Zduše, delavec, star 34 let;
Jože Košir iz Kamnika, osebni upokojenec, star 69 let;
Mihaela Koželj iz Tunjic, stara 13 let;
Angela Pestotnik s Pšajnovice, prevžitkarica, stara 80 let;
Stanislav Slebir iz Stotnika, delavec, star 24 let;
Marjeta Župančič s Klanca, družinska upokojenka, stara 87 let.
Krst alpinistov: za dobro voljo
Povečati število alpinistov, razveseliti vse, ki so že ali še bodo ali pa celo nikoli ne bodo alpinisti, to je bil osnovni namen alpinističnega krsta, ki ga je pred novim letom pripravil alpinistični odsek Planinskega društva iz Kamnika. No, sicer je pa takšna oblika sprejemanja novih članov že kar v navadi, tudi zato, ker izkušeni alpinisti pravijo, da brez uradnega spre-
jema nihče ne more biti dober alpinist.
Tudi tistega sobotnega večera so se zbrali, tokrat v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Ob slovesnem trenutku, ko so v svoje vrste sprejeli dve dekleti (prijaznega videza, a žal ne Kamničanki) in Ceneta iz Tuhinja, so bili navzoči tudi predsednik občinske skupščine Vinko Bogec,  starosta kamniških
HUDA PREIZKUŠNJA PRED ALPINISTIČNO KOMISIJO
> Za financiranje telesne kulture
alpinistov Pavle Kemperle in starejši (po stažu) kamniški alpinisti.
Moram priznati, da smo bili vsi, ki nismo vedeli, kako se takšni stvari streže, kar nekoliko v skrbeh, ko so pred uradno komisijo in „advokate" stopili „krščenci". Otovorjeni in povezani z vrmi, prek ramen so jim visela drva, so prišli potrti, kot bi pričakovali, da stvar ne bo tako preprosta.
Najprej so se morah zagovarjati vsi trije skupaj, nato pa se je komisija odločila, da bo izprašala (praktično) vsakega posebej. Teoretično so svoje znanje morah pokazati in dokazati na predhodnih izpitih. Prav ti izpiti pa so „pripomogli", da je imela komisija malo dela, le tri kandidate.
Vsak nepravilen odgovor na. dvoumno zastavljena vprašanja, vsako odgovarjanje in neposlušnost komisiji, vsak najmanjši „greh" je bil dovolj za kazen, ki so jo morah prestati vsi trije. Najprej sta obe dekleti na zadnji plati občutili udarce rablja,
ki je svojo nalogo opravljal z vrvjo, karabini, kuhalico, za kazen pa so morali izpiti tudi neko mešanico, ki je bila vse kaj drugega kot okusna pijača. Najprej pa je bilo treba razložiti tudi vse, kaj človek v hribih potrebuje'zakaj, na primer vleče iz nahrbtnika prazne steklenice, kozarce, krompir, korenje. Vsak nepravilen odgovor je zahteval pravično kazen.
Ne le pri dekletih, tudi pri Cenetu, ki je bil na vrsti zadnji, sta imela zagovornika Tone in Metod precej pripomniti; namesto da bi zagovarjala, sta zahtevala dodatne kazni. Tudi Cene, ki jih je dobil močno več kot obe dekleti skupaj, je svojo kazen junaško prestal; kaj pa je bilo naslednji dan z njegovim zadnjim delom, ga raje nismo vprašali. Pa vendar so se vsi trije zavedali, da jih lahko ob kritičnih situacijah v stenah čakajo še večji napori in težave.
In odslej bodo lahko plezali kjerkoli in kadarkoli kot PRAVI - „KRŠČENI" alpinisti.
-ts
Razumevanje v večini kolektivov
Lani so občinska zveza za telesno kulturo in delovne organizacije že drugič podpisale družbeni dogovor o zbiranju sredstev za telesno kulturo v višini 10 din za zaposlenega.
Po oceni občinske zveze bi športna društva lani potrebovala najmanj 320.000 dinarjev, v občinskem proračunu pa je bilo mogoče zagotoviti le dobro polovico te vsote (170.000 lin). Samo za vzdrževanje športnih objektov bi potrebovali letno okrog 100.000 dinarjev. Uvrstitev nekaterih klubov v višje lige je tudi zahtevala do-
datne stroške. Zato je treba še posebno poudariti pobudo kolektiva tovarne Svilanit, ki je prevzel patronat nad kamniškimi odbojkarji, ki so se lani uvrstili v drugo zvezno ligo. Lani so kamniški tekstilci prispevali za odbojko kar 20.000 dinarjev in tu krepko presegli dogovorjeni znesek.
Ostali delovni kolektivi so do 10. januarja letos prispevali 47.180 dinarjev za financiranje telesne kulture v občini. Med 24 delovnimi organizacijami, k so lani podpisale in uresničile družbeni dogovor so: Stol, Ti-
tan, Kamnik, Kočna, Tovarna usnja, Rudnik kaolina, Alprem, Zarja, Mizarska delavnica Mot-nik, Ljubljanska banka, SDK, vse osnovne šole, gimnazija, glasbena šola, otroški vrtec, zdravstveni dom, dijaški dom, občinska uprava in družbenopolitične organizacije. Občinska zveza za telesno
kulturo izreka iskreno zahvalo vsem delovnim kolektivom, ki so pokazali veliko zavzemanje za potrebe kamniške telesne kulture. Prav bi bilo, da bi se tako razumevanje ob podpisu letošnjega dogovora, ki bo v februarju, razširilo tudi na ostale kolektive.
i Zapoznelo nezalepljeno pismo dedku Mrazu
Ponovno razočaran...
Cenjeni dedek Mraz. Moraš mi oprostiti, ker ti tako kot že vrsto let doslej pišem z nekaj tedensko zamudo. Kar nekam preveč sem zavlačeval s pisanjem, pa vendar mi ni dalo miru, da te ne bi ponovno povprašal ah bolje zaprosil za nekaj stvari, ki jih žal že vse predolgo obljubljaš.
Moraš si šteti v posebno čast, ker si še pred novim letom postoril najnujnejše, kar zadeva izboljšanje gospodarskega položaja, saj si namesto velikih paketov, ki si jih pred leti delil našim najmlajšim, prinesel pakete vsem našim gospodarstvenikom in sploh vsem, ki so se sicer takšnih ah drugačnih paketov že kar odvadili. No, paketi za najmlajše so bih sicer res najmanjši,, kar premore tvoje „bogastvo", toda otroci so te vendarle ohranili še vedno v dobrem spominu, kajti tisti največji jih žal še ne zanimajo.
Varčevati je pač treba. In tega gesla si se držal dobesedno, ko niti ob svojem prihodu nisi poskrbel za belo snežno odejo, ki te navadno spremlja na poti. Kakor se spoznam na te zadeve, tako mije povedal oče, si s tem prizadel tudi naše turistično gospodarstvo, saj smučišča in hoteli pa vlečnice kar počivajo. Tu mislim tudi na tiste, ki so jih lani dograjevali na Veliki planini. Prizadel pa si ob tem tudi mene, saj sem moral tisti teden počitnic preživeti kar doma.
Ob tem, ko ti je uspelo odmrzniti žiro račun v Svitu, pa si se odločil za zamrznitev osebnih dohodkov v negospodarstvu. Ko razmišljam o teh stvareh, takoj pomislim tudi na tvojo napako, ki si jo zagrešil ob zamrzovanju. V mislih imam kamniško ledeno ploskev, o kateri sva se dogovarjala lani in leta nazaj. Ne gre mi v račun, kako moraš pozabljati na tako pomembne stvari, saj bi namesto na smučanju, lahko letošnje počitnice preživeli na drsališču. Njega dni je bilo na teniškem igrišču, ki so ga spremenili v ledeno ploskev, kar prijetno.
S prijatelji smo ugotavljali, kje je napaka, pa vendar nismo našli odgovora. Morda ni nikogar, ki bi ploskev pripravljal, so tu spet finančni problemi? (ob tem smo se mimogrede spomnili na občinsko zvezo za telesno kulturo), Boštjan je pripomnil, da je teniško igrišče morda le za ,Jiigh society".
Pa nič zato. Žalostni smo vsi, saj si nas ponovno potegnil za nos, obenem pa se ti zahvaljujem za drsalke, ki si mi jih pustil na domači mizi. Bodo pač morale počakati do prihodnjega leta.
Pozdrav!
Darko,
učenec osmega razreda
Nova pridobitev kamniških smučarjev
Vlečnica na Milji vrh
Požrtvovalni kamniški smučarski delavci te dni hitijo z zadnjimi pripravami za otvoritev nove smučarske vlečnice iz Kosiš na Milji vrh. Žičnica bo dolga 280 m, višinska razlika pa bo 80 m. Ko bodo namestili vseh 25 sider, bo žičnica lahko prepeljala okrog 500 smučarjev na uro.
Večina del bo opravljal s prostovoljnim delom prizadevnih smučarjev, ki so našli veliko razumevanje za pomoč pri opravljanju kovinarskih del v Titanu, podjetju Kamnik, v Svitu in Alpremu.
Občinska skupščina je priskočila na pomoč z milijonom starih dinarjev, denar pa so prispevali tudi Projekt, Gozdno gospodarstvo in obč. sindikalni svet.
Teren, kamor so postavili žičnico, oboje precej možnosti za ureditev tekmovalnih prog v slalomu in veleslalomu. Prenosno žičnico, ki so jo izdelali lani, pa bodo po potrebi postavili na Velikih Poljanah.
Poleg strelišča za zračno puško je smučarska vlečnica že drugi športni objekt, ki je predložen v občinskem srednjeročnem planu in zaradi prizadevnosti športnih delavcev tudi že postavljen.
Šahovski dvoboj v Cerkljah na Gorenjskem
V prijateljskem šahovskem dvoboju so 15. 12. 1972 na 10 deskah med izbrano deseterico Cerkelj in Podgorja pri Kamniku imeli Podgorci več sreče in bistrejše oko v odločilnih trenutkih. Končni rezultat dvoboja je bil 7:3 v korist Podgorja.
Povratni dvoboj bo v Podgorju v začetku prihodnjega leta.
MARJAN OGRINEC
NOVO KAMNIŠKO STRELIŠČE OB OTVORITVI
Šah:
Novoletni turnir
Zanimanje za šahovske prireditve je v Kamniku čedalje večje. Prostori, ki jih ima na voljo šahovska sekcija Solidarnosti nad kavarno, so včasih pretesni za vse udeležence rednih prireditev. Posebno številna je bila udeležba na novoletnem brzoturnirju, ki so ga odigrali v več skupinah. V glavni skupini je bilo 14 igralcev, med njimi trije mojstrski kandidati in 7 prvo in drugo kategornikov. Sodelovali so tudi igralci iz Domžal in Stožic. Zmagal je z 11 točkami Kamer pred Bavčarjem in Rijavcem, ki sta jih dosegla 9. Sledih so Vavpetič, Larbek, Miklavec, Troha itd. V drugi skupini, kjer je igralo 10 članov, so se skupno znašli na prvem mestu Lado Podbevšek, "Peter Plevel in Franc Humar, četrti pa je bil ing. Ogrinc. Med 10 mladinci je zmagal Darko Berginc, sledili pa so Ivan Blazinčič, Tone Resnik, Bojan Jeglič in Stane Zupan. Tudi pionirji so pokazali veliko borbenost, zmagal pa je Matjaž Hribar pred Andrejem in Mitjo Ogrincern. Vsi najboljši v vseh skupinah so prejeli praktične nagrade.
Ob dnevu JLA je Kamnik d< bil svoje prvo strelišče za zrat no puško. Občinski strelski oi bor je ob materialni pomot sveta za narodno obrambo pi občinski skupščini v spodnji prostorih kina Dom v Kamnik uredil res lepo opremljeno str* lišče za pet strelskih md Strelci bodo imeli na voljo ti* posebne daljnoglede za ugota1 Ijanje zadetkov. Prostor pa s opremili s številnimi fotograf jami in priznanji s tekmoval kamniških strelcev.
Investicija je vredna najma) 7 milijonov starih din, na volj pa so imeli le 3 milijone S d i) ki jih je dal svet za narodu obrambo. Drugo pa so opravi z lastnim delom. Še posebn priznanje zasluži kolektiv po* jetja Kamnik, ki je za te nam' ne brezplačno odstopil prosto' v lastni stavbi.
S tem se je kamniški mladi spet odprla možnost za več; uveljavljanje v tej zvrsti str* skega športa, v kateri so Kanu čani dolga leta dosegali zavidi, ve uspehe, je na otvoritvi p! udaril Peter Bertoncelj, pre sedn ik občinskega strelskef odbora. Vsi udeleženci na otv ritvi so se pomerili v streljanju spominsko tarčo.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob slovesu pospremili našega dragega moža in očeta
FRANCA HRIBARJA
iz Srednje vasi v Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo. Še posebna zahvala vsem, ki so poklonili vence, predvsem pa domačemu in sosednjim gasilskim društvom in občinskemu odboru Zveze borcev NOV Kamnik.
Žalujoči Hribarjevi
KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani N
1
D C