182
Zamok in močir po senožetih in travnikih.
Mende vsak umen kmetovavec spozna resnico, de mora njive dobro gnojiti, ako hoče kmetijo si zboljšati in jo pri moči obderžati. Dovelj gnoja je tedaj potreba, de zemlja pešala ne bo; gnoja na-pravljati pa mora biti kaj živine; živinoreja potrebuje dovelj piče; dovelj in dobre piče pa le tisti prideluje, ki svojim senožetam pridno in prav streže.
Sladke piče pridelovati si, naj bo tedaj poglavitna skerb kmetovavca; potem živino rediti, obilno gnoja napravljati si, in njive močno gnojiti. To so sicer znane resnice, vender le malokteri se popolnama po njih ravna. Dobre senožeti in travniki so tedaj jaka podpora kmetijstva.
Kmetija brez senožeti, Je kot hrana brez soli.
Veči del kmetovavcov misli, de bi senožetam ne bilo druziga potreba, ko le pokositi jih vsako leto. Malo jih je , ki senožetam le nekoliko tega povernejo , kar od njih dobe. Tako ne gre, ljubi senožetniki! vsakdanja skušnja sleherniga uči, de se pri vsih rečeh na sveti, posebno pa pri kmetovanji tako godi, de kdor ne posodi, tudi tir-jati ne more. Ce ne boš zemlji dal, kar ji gre, tudi ona ti ne bo dala. Dober gospodar naj ima g rablje, pa tudi vile, pravi star in resničen pregovor. Vedi, de nobeni drugi potroški pri kmetii se ti ne bojo tako hitro in tako gotovo poplačali, kakor tisti ^ kijih boš na zboljšanje senožeti obernil.
K našimu unidan danimu poduku „kako senožeti močiti" pridenemo tukaj še nekoliko iz več skušinj nabranih drobtinc, namreč:
Kako senožeti preobilne  moče ,  ali  močirja obvarvati, ali stoječi zamok jim odpraviti.
Tudi zato si je treba kaj prizadevati in dela se ne bati. Kakor je suša senožetam škodljiva, tako jim tudi škodje preobilna zaliv, še več pa vedno stoječi zamok; oboje je vzrok, de marsiktere zemlje pičlo ali pa celo nič ne rode. Tukaj, kakor pri vsaki reči, mora biti primera, kar je prav. Komur voda senožeti preobilno zaliva, ali če mu jih vedni zamok in močir nadlegvata, naj iše preveliko močo odverniti in močir odtočiti. Kdor zna zamok odverniti, zboljša svoje senožeti, si pomnoži pridelkov in povzdigne vrednost svojiga zemljiša.
Na močirnih travnikih raste le slabo kislo seno, ktero se sploh konjsko seno imenuje; govejaži-vina, če ni izstradana, ne je taciga sena. Odtočiš pa močir in zasuj eš jame in neravne doline, kmalo ti ho na senožeti divja deteljica in druga sladka trava pognala, zlasti če jo še s kakšno drobno gnojnino potreseš.
Kako  senožeti preobilne moče  obvarvati  in
stoječi zamok odtočiti?
Nar poprej je treba pregledati, odkod voda senožet zaliva? ali so studenci ali izviri verh se-
nožeti, ki morebiti pod rušo nastopajo in na nižjim sveti zastajajo: ali pa voda iz tal izvira, ktera vedni zamok nareja.
Voda, ki verh senožeti izvira, se da lahko po storjenih grabnih odverniti; težejeje pa močo odvračati, ki iz tal senožeti dere, sosebno, če svet na nobeno stran ne visi. Kjer svet visi, je lahko delo po vodotocih vodo odpeljavati; *) kjer je pa svet raven, to je, če ni na nobeni strani na zdol, zasuj močirne jame, mokre nižave zasuj s pešeno zemljo, in zvišaj jih z zasipam saj toliko, de zamok odlesti zamore. Močiren svet ima večidel dobro in rodovitno zemljo pod seboj; se voda odtoči in zemlja osuši, bo gotovo prav rodovitna postala. To se ve, de je treba taki zapušeni zemlji pomagati s potresanjem apna, pepela ali družin drobnih in gnojnih reči, in kmalo bo začela sladko travo roditi osušena zemlja.
Ce senožet tako nisko leži, de ni moč vode odtočiti, se vender da rušnja toliko posušiti, de bo na nji sladka piča izrastla; skopaj na nižavi naskriž po dva čevlja globoke grabne, ali če je treba, še globokeji; voda se bo po njih vsedla, in rušnja se bo čevelj na debelo osušila, ktero še s perstjo, ki si jo iz grabnov skopal, potreseš, ali pa še druge gnojne zemlje dopelješ. Vsak sam previdi, de take dela se dajo le ob času suh i ga poletja, ali suhe jeseni doprinašati. Ker tedaj zamok in močir iz več vzrokov postaneta , naj jih odvračuje senožetnik, kolikor mu je moč, po umnosti, sosebno pa po našim v 13. listu Xovic 1843. leta danim vodili.       L—c.
*) To sleherni ve, de voda le navzdol teče, ne pa v klanec.