Raaie novice. * Koroški Slovenci in Plojeva predrznost. ,,Sloveneca piše sledeče: Plojeva ^Domovina" priobčuje članek^v katerem v rodoljubnemtnavdušenju pmvi, da ji bo ljubše,* ako bo na Koroškem v slovenskem volilnem okraju izvoljen socialdemokrat, kakor pa da bi šel Gralenauer v Slovenski klub. »Domovina1* narekuje Gralenauerju, da mora v Plojevo družbo, 6eš, da je bil Ploj doslej javni zastopnik koroških, Slovencev, prijatelj koroških Slovencev. Večje predrznosti kot ta nasvet si ni mogoče misliti. V.\ ,,Slovencu" smo že dokazali, koliko škodo so imeli Slovenci oid Plojevega zastopstva. Na1 Ploju je sicer mnago domišljavosti, dela za koroške Slovence pa pri njem za' časa volibae preosnove ni bilo niti toliko^ da bi bil razdelil med poslance načrte in zemljevide volilnjh: okrožij, katere mu je poslalo vodstvo koroških Slovencev, da ž njimi seznani ppslance. Ta,ko so poslanci po Plojevi krivdi oslali neobveščeni. S takim človekom koroški Slovenec sploh govoriti ve^ n© more, kaj da bi sedel v njegovi družbi! Koroški Slovenci za Ploja ne boldo hodili v ogenj. Ploj je svojo nezmožnost tako sijajno pGkazal, da nikogar ne veseli šekedaj' imeti škodo od Plojevega vmešavanja. * Primiciie imajo letos sledeči čč. gg.: Iz IV.i letnika: Bratanič Rajmund, 11. avgusta v Lučah, pridiguje č. g. Jos. Dobrovc, kanonik v Velikovon. Mirko Cepuder, 4. avgusta pri Sv. Jjajkobu v I4ubljani, priSdiguje č. g. Jožef Potokar,, stolnt vikar v tjubljanL GrošelJ Mihael, 4. avgust v 2eleznikihr pridiguje č. g. Ludvig Bajec, kaplan v Selcah. M. Krambierger, 11. avgusta. pri Sv. Imi&rta v Slov. gor., pridiguje pre6. g. Jožel Jurčič, dekan v Vuzenici. Martin Tomažič, 28. julija pri Sv^ Lovrenc« nad Ivnikom, nemški pridigar p^e5. g^ Vinko Vollmeier, dekaa v Lučanah, m slovenski pridigar 6. g.i Alojzij Tomažič, kaplan pri Sv. Lovrencu najd Ivnikom. Vedečnik Ivan, 18, avgusta v» Konjicah, pridiguje 5. g. dr. Ivan, Jančič, kapla'n v Zalou. — Ia: III. letnika: Atelšek Ivan, 18. avgusta* na Ljubnem pridiguje častiti gospod Jožef Kavčič, kaplan pri Sv. Benediktu v, Slov. gor. BogoviS Ivan, 4. avgusta> v Artičah, pridiguje preč. g. dr^ rAhtoin Medved, proL v Mariboru, Pečnak Jožef, 4. avg. v Žalcu, pridiguja preč. g. Jožef Dekorti, župjiik iia Ljubnem. Podpečan Jernej, 11- avgusta v Galiciji pri*. Celjn, pridiguje 6. g> Gregor Flis, kjurat v, boJniSnioi v Ljubljani. Sketa Ivan, 11. avgusta vi Braslovčah, pridigujff pre5. g. Jakob Filip Bohinc, stolni župnik. kanonik v pokoju. Toplak Jožef, 25. avgusta pri Sv.Lovrencu v Slov, gor., pridiguje t preč. g. Iv. Rotner, župnik v PamečabJ * Dragi častilci zelenega Pohorja! Od Maribora do Slovenjgradca se razširja kaj mično, temnozeleno pogorje — Pohorje. Ime samo pove, da je krstil to gorovje slovenski, slovanski narod in hvala Bogu, ta narod še danes gospodari po pohorskih planinah in njih romantičnoležečih vznožjih. Da bi se v srcih pohorskih prebivalcev, kakor tudi vseh tistih štajerskih Slovencev, ki gledajo temnozelene pohorske šnme dan na dan, zbudila, oziroma okrepila gorka ljnbezen do slovenskih planin in do slovenske zemlje sploh, se je ustanovila pred sedmimi leti v narodnozavedni ruški fari nPodravska podrnžnica slovenskega planinskega društva". To drnštro hodi svojo ostro začrtano pot in lahko se reče, ne brez uspeha, četndi mu je nsoda zadjala že bridke ndarce. Žigertovega stolpa žalibog ni več, a spomin na krasnouspele slavnosti pri Sv. Arehu, pri Žigertovem stolpu in na Žigertovi planji ne bode kmalu preminol. Podravska podružnica pa bode v par tednih dogradila lepo planinsko kočo pri Sv. Areha, BRuško kočo" imenovano, ki bode zavetišče vsakemu izletnikn na senčnato Pohorje, pobožnemn romarju in navdtišenemn tnristn, ki bclahko tukaj prenočil, se okrepčal dnšno in telesno in drugi dan svojo pot nadaljepal. Ta stavba pa je stala mnogo denarja in društvo je v veliki zadregi, ker stavbe takorekoč ne more dovršiti vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Koči še manjka vsa oprava, kakor mize, stoii, postelje, perilo, kuhinjska oprava itd. Zato se obrača podpisano draštvo do vseh čestilcev zelenega Pohorja, da blagovolijo za ,.Ruško kočo" darovati primerno blago ali pa denar ia po-ilati tak dar na društv-eno vodstro v Ruše. Imena cenjenih darovalcev bomo nproti razglasili po časnikih. Zanašajoč se obilne podpore se bilježimo s pianlnskim pozdravom! Ruše, 13. mal. srpana 1907. Podravska podražaica slovenskega planinskega družtva. Davorin Lesjak, tč. predsednik, Mihael Sernc, tč. tajnik. * Dnhovniške vesti. Srebrni mašniški jnbilej je obhajal v torek 16. t. m. č. g. J. Wolf, žnpnik v Kamnici pri Mariboru. — Petindrajsetletnico kot žnpnik frančiškanske fare v Hariboru obhaja prihodnji mesec č. o. Heric. Krasna bazilika je njegovo delo. — Razpisana je katehetska slažba na mariborskih ljadskih šolah. * Sprejemne Sknšnje za zavod glnhonemih v Gradea se bodo vršile: v Celjc dne 23. t. m. v mestni ljudskišoii; v Mariboru dne 24. t. m. v dekliški meščanski &oli in v Ormožu dne 25. t. m. v mestni ljndski šoli. * Razpisano je mesto nadačitelja v Zidanemmostu in mesto učitelja v Hrastniku. (Povsod III. pl. r.) Prošnje do 10. avg. * Tržne vesti. Zetev se je pričela in z njo so se začela tudi razna neugodna poročila, *•¦ katera vlačijo kurze semtertja, tako da vlada na tržiščih, velika nestalnost. Cene sei hipoma dvignejo na precej&njo višino in že prihodnje ure odkrušijo od te vi-soke cene zn.atnejše dele, ki jih pa drugi dan zopet nadomeste. Posledica tega je, da kupčija popolnoma, spi, konsum in prekupci se nikakor ne upajo na trg, ker se>Boje večjih padcev in lastniki pa tudi ne silijo z blagom, ker upajo doseči še višje cene. Ogrska poročila prayijo, da so zadnji vroči dnevi veliko škodovali set"vam. Pšenica je prehitro dozorela, zrno se je skrčilo • in! tedaj nima prave teže, je slabo blago. Te in enake tožbe, ki temeljujejo na nekoliko slahih poskusnih mlatitvah, so ojačile pšeniftno ceno skoro za poldrugo krono. Ta neugodna poročila pa so dospela«v prvi vrsti iz Banata, Tise in Bačka, druge pokrajine poročajo ugodjno. Sicer pa na ta: poročila ne moremo kratkomalo priseCi, ker temeljijo na prvih poskušnjah z najslabšpii polji in te povprečne številke tedaj niso merodajne za celo žetey. Kako bo letina izpaldla, Še dajies ne vemo in zategadelj igra vlogo le špekulacija brez opore na resnično stanje setetv. Pšenici je cenaf nestanovitna, vendar visoka, od zadnjeg^ tedna/ sem skoro za poldrugo krono dražja. Vemdar so ponudbe skromne, konsum majhen, akoravno ne moremo prezreti, da je postalo zanimanje nefcolikjo večje. Žetev rži se je pričela na vseh poljih. Z nejcaterih okrajev so poro&la neugodna. Promet je pofiasen in skromen,* položaj cene nespremenjen. Turšica jako lepo napreduje, ker je vreme jako ugodno, tendenca medla in cene popuščajoče. Oves se sicer ne obnaša tako dobro, kakor turšica va se1 vi nekaterih krajih boje slabe letine. Vendar jako počlasen in majhen Jconsum pritiska na visoko današnjo ceno. Otrobi so jako stalni' za takoj in pozneje. * Vojaški dopnstl obf Žasu žetev. Vojni minister je deputaciji krščansko-socialnih poslancev\ obljnbil in ^agotovil, da se bodo prihodnje leto uvedli povsod vojaški dopusti ob času žetve na podlagi izkušenj pri 7, in 11. zbornem poveljstvu. * Namesto brzojavk poštne nakaznlce. Veliki skupščini družbe sv.> Cirila in Metoda pošiljajo vsako leto mnogo rddoljubi, ki se skupščine ne morejo udeležiti, brzojavne pozdrave in voščila. To je za družbo jako častno, a praktično ni. Vodstvo tlružbe nasvetuje namesto dragilii brzojavk ceneje poštne nakaznice. Svota, ki bi, se morala pl-ačati za brzojavko, naj se rajši nakaže družbi. Kaka fiastitka se lahko napiše tudi na nakaznico, ki nlaj se dan poprej odpošlje na naslov gospoda župfnika; Ivtana Pibra1 v Boiiinjski Bisiricf. * S pošte. Poštar Anton Sehel je prestavljen iz Grobelno v Laški trg.', * Socialdemokratična vera. Pod tero naslovom objavlja nemški sooialdemokratičnii poslanec Fischer v listu ,,Nova družba" članek, v katerem pravi: NaSinn privrže/ncem manjka nekaj, k^r bi moglo zadostiti njih duševnemu življenju, razveselitil srce in duh "ter «?a rlviigniti nad vsakdanjost življenja. Politični in gosp. boj lega ne more doseči/Milijotii naših sodrugov nimajo več.vere. Ce gre Še ktio izmed njih tupatara v cerkev, na znotraj je že popolnoma odtujen cerkvi. Strogovercn katoličan rMko kedaj pride k nam» Socialdemokral in bogotajec je pri ljudslvu le en pojem. Toda če ne bomo upoštevali verske potrebe množice naših sodrugov, bomo doživeli presenečenje. Ne zadostuje, dai ljudstvo duševno vzdramimo in izrujemo iz srca otroku vero. Ce podiramo, moramo tudi zidati. — In potem priporoča ta socialdemokrat kot nadomestilo! za izgubljeno vero nekako oboževanje znanosti in umetnosti, ki naj obstoji v predavanjih, slikah, petju itd. Na ta način upajo socialisti nadomestiti vero. Torej. kinematogral, potem kak judovski prolesor, ki prodaja ljudem svojo modrost, in pa kak socialistični pevski zbor, to bi naj zadostovalo ip) nadomestovalo našo vero. Tiaka je torej socialdemokratična vera, kierlr' ne marajo naše, taka je pa tudi vera našili liberalcev, ki pravijo, da so edino v tej tor^ki edini s>; socialdemokrati. Za pametne ljudi to zadostuje! Mariborski okraj. m Sv.; Jakob v Slov. gor. Ni vredno, da bi odgovarjal ,,Stajercu', pač pa njegovemu dopisunu, ki si domišljuje, da je bogve kako inteligenten, ker piše v ,,Stajercu" ter v njem kaže svojo oliko, kjer lažljivo naznanja, da je bilo. ta dan pri Sv. Jakobu fcaj živahno, in da bi vsi mladi in stari hiteli k naročnikom ,,Stajerca", v katerem se podlo obrekuje našega velezaslužnega, in za dobro stvar vnetega g. kaplana. Znano je, kdo je radovedno letal za ,,Stajercem" s črnimi očali na ncsu. V zadnjetn kljukcu se loti tudi mene, kot agenta, ter miv svetuje, da naj ostanem pri syojih kopitah, mesto da za volitve agitiram po občini. Na to ti, dopisunče, odgovorim: Da ob nedeljah in praznikih ne delam. Do agitacije pa imam tudi pravico in vsak Jakobčan ye, za koga sem agitiral. Sem pa6 lahko ponosen, kajti vsi Stajerčijanci ste spra/vili skupaj lromaj celih 12 glasov. Spodtika mi tudi neke žegne, katerega< se pa, dopisunče, strašno bojiš, saj že komaj dofiakaš, da pri nedeljski božji službi raašnik. zapre mašno knjigo, že segaš po klobuku in hajd v oštarijo. Svetuje rai, naj postanem miren, a le moji miroljubnosti se imate zahvaliti, da; vam- zadnjič pri g. Dolajšu nismo djali na hlad vašega mogočnegaposlanca," ki nam je motil naše drustveno zborovanje, kar bi ne bilo občini v čast! Tudi mi o5ita, da obfiujem z g. kaplanom, katerega pa spoštujem, kakor tudi vsakega> duhovmka, ker kot veren kristjan si še tudi na zadnjo uro duhovnika želim J. Kapun, čevljar. m Umrl je v Mariboru vpokojeni nadučitelj Boheim. Služboval je v Kozjem. N. v. m. p.! m Slovenska Bistrlca. Pri letošnjem kresu na čast sv. Cirila in Metoda so manjkali1 naši liberalci. Ali ste postali tako nobel, odkar z gospodičirami po nemški kramljate? Za kres sta se letos posebno trudila gg. Grobelšek in Cvahte. — Nekaj bi pri nas potrebovali: Izobraževalno društvo! m Oglenšak. V naši občinj ni miru od zadnje volitve. Nekjateri neminneži šo vedno ne morejo poj zabiti poraza, katerega so doživsli. Sedaj napadajo po ,,Stajercu" nažega vrlega župania. Martina Koren. Tožili so ga tudi pri okrajnem glavarstvu, ki jei zadevo preiskalo, in je našlo, da ]e vse zlagano. m Velika svečanost v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Martiboru. (Nadjaljevanje.) Mali del svečanosti sva šele vidla. Grejva v sredino k ovetli6n.|aku Lep p^avilon z umetno narejeno kupulo je ves v nežnih cvetlicah in duhtečith rožah, Mojster Posep se je zlasti' tu trudil, da bi pokazal svojo umetnost. Zelenobeli strop, ob stenah okusno zaraščen bršljan, ob straneh od stropa so visele lalike bele prept*oge.» Pri vhodu nad stopnjicami stala sta dva oleandra. V utico so kaj radovedno gledali ljudle; mislili so pa5, da so bile pristne Krattjice z najfinejšo svilnato kranjsko nošo, ki so ponujale zlasti mladim gospodom pisane cvelke, dolge zvite kače, Ijudem nadležne kkonfetije, lampijoi.e ,in pahlja&e. pomta^ini srao na mah spoznali praznifino oblečeno gospo Novakovo, gospodično Podobnikovo, Janežičevo, obe Weixelnovi, Posebovo in Medvedovo. Saj si še<dobro ogledati fie moreš vse lepote; velika truma ljudi te dovede h kegljišču, kjer je nastal huronski krik, izražajoč veselje in' prlznanje.. Podrl je spretfcii kegljač 17 keglljev v treh lučajih: upati sme na prvi dobitek 30 K. Poskušali so zaporedoma srečo ia metali malo krogIIjico v keglje, ozii-oma še bolj v stran. G. Reiherju, kki je zapisoval vazno iučaje celi teden, se pač pozna že nevolja na obrazu in utrujenost; vendar še navdiišuje vedno došlece za keglanje in jim kaže lepe dobjitke. Kaj pa je to? Ravno hoče vreči krogljo na videz imeniten gospod, ko ga pograbi za vrat hirič zz dolgo sulieo in sa odvede v imenu postave. Kam ggre ž njim? Pod velikim odrom je. bilo naglo sodišče, kki ,,krpa raztrgano čast, celi teptana kurja očesa, rrebrosunke, zrahljane* zakonske in ljubimske zveze — po najnovejšem ameriškem sistemu." Ko se približžamo, vidimo ,Krvavo rihto"; okoli zeleno pogrnjene mizie so sedeli v rudečih, višnjavih in1 Črniji talarih ggospodje Medved, Pajnhard, Rudolf, Karba in Kozzinc. Sredi mize sta stala dva, svežnilca, med tema ppa1 velika žabja glava. Ravnokar so obsodili dr. Pimppeža na 20 K globe, ker je neki premalo stopil na nnogo mladi gospodični. Biriči Planinšek, Tomažift in FFerenc so kaj pndno lovili zločince, rihtar je pa hittrro sodil in odklanjal vse priče, češ, d5i so mlfuloletne aali v sorodu; temu se ne smeš fiuditi, saj je veljalo I ggeslo: ,,figa svetu, ker pravipa je luč." Trobentač ' zzatrobi na odru; pi leg njega stoji Sokol; vsei posluša ' mirno. ,,Nastop otroškega vrtca v veliki dvorani" se razlega po celem Narodnem domu. Vsi hitijo vi veliko dvorano; le a težavo zamoreta vstreči z vstopnisami gospe dr. Voušekova in Koprivšekova, katerima pomagatai gospoda dr. Sernec in Stuhec. Dvorama se snaptolni v četrt uri. Predstava se začne; vsi so le težko pričakovali nastopa ottrok; nežna deca je prekosila vse, kar se jei nudUo v tako mjnogovrstni obliki slavnemu občinstvu ta dan. S koračnico ^V. boj" nastopi! lepj krog belo oblečenih deklic in pa pogumnih dečkov oder. Stali so mirno kot mramornati kipi; na miglej se začnejo gibati, kretati, govoriti, peti. Z vsako točko so bolj| vzbudili pozornost poslušalcev. Pijogram je bil tako obširen in mnogovrsten, da ne moremo naštevati vseh točk. Zaporedoma so nastopali s pozdravomi Franček, muhasti deklamator in mladi bahač; nato začno peti narodno pesem ,,Zadovoljnost"; angeljsko petje je bilo to; nežni, mili glasovi so očarali vse in om^hčali najtrdnejša srca. Veliko veselja so vzbudili mladi vojaki, ki so pokazali svojo izredno spretnost v1 vojaških vajah. Po sebno je tudi ugajal prizor iz šole; mladi učitelj ni zastonj hvalil svojih učencev; v vseh predmetih so se odlikovali; dobro jih je naučil tudi petja na note in jim dajlal takt v pesmi ,,Sv. Cirilu in Metodu na čast. Ljubko so izvrševale deklice ,,Zvon6kov klic"; občinstvo ni moglo verjeti, Itla -spremljajo petje gosli male deklice, katero so vsi občudovali. Dramatična slika v proslavo Brezmadežne in pa živa podoba ste dokazali, da razumejo vprizoriti zares lepe,. zanimive slike te častite sestre. Vsi so zrli venomer strmeč v nepremično v solnčnem svitu blestefio podobo. Ko je še deklamovalka reišila svojo težavno nalogo in so otroci skupno zapeli sklepno pesem, so ljudje še stali in gledali kakor nemo na oder; vsem so se zdele le sanje, vpliv na njihovo dušo je bil naravnost mogočen. Mala deca od(4. do 7. leta je dosegla svoj namen. Saj tudi ni čudo, mili zvoki otroški sega.jo v srce eloveško: videli smo stare može, ki so si otrinjali solz-e iz o6ij; kmefiko ljudstvo je občudovalo lepoto jezika, petja in igre; prehvaliti niso mogli dovolj takega prizora. Obfiudovali smo pa najbolj nevstrašenost otročičev, točno in odlofino nastopanje brez vsake rtopake in pa naravnost izbormo sestavljen program. Kje >je roka, ki je vse to vodila? Povpraševali so po učiteljib.; vsakdo pač najbolj sam ve, koliko truda, požrtvovalnosti in potrpeSljivosti je treba, da se doseže tako' velikansko delo. V mirnem, jako vabljivem igranju se priuče otročiči govorice lepe, nežne, pri svoji duševni materi, prečastiti sestri Sabini, ki vodi otroški vrtec. Le ona ima izredni dar pridobiti srca otroška; otročiči pa store vse, kar ona namigne; imajo jo pa radi kakor svojo mater. In; ta otročja ljubezen^ do nje ;je ji največje plačilo; stariši se ji pa ne morejo dovolji zahvaliti za to blažilno vzgojo. Bog ji plati! (Dalje pribi) m Kaki so soclaldemokrati! V delavnici Južne železnice v Mariboru v oddelku ^kovačnica" se je nekaterim delavcem plača zboljšala. Med temi bil je tudi eden, ki ne spada med rudečkarje. Ko pa socialdemokrati one-ga oddelka izvedo,. da< je tudi krš6. soc. Gajšek;ii plačilo zvižano, začeli so letati semtertje po oddelkuin javkati, da njemu še ne pristoja zvišanje, da je še premlad v delu. Pogovore se in odposlanstvo gre k delovodju oddelka ter se tam pritoži. Plačo zviša sam gospod šef in zato delovodja n,e more drugače, da pelje one oziroma njih zastopnika k g. šefu in se tam pogovore. Znano narn je, da je1 pred dvema letoma nekemu delavcu nerudečkarju bil*a plača brez povdda znižana in nihče se ni zmenil* zanj, ker ni bil socialdemokrat. Drugemu je pa bila služba odpovedana, ker je med delorri šel v gostilno, torej se pregrešil proti delavskemu redu. Za tega pa je šlo vse v boj, ker je bil socialdemok^rat. In zdaj? Gajšek je krš6. socialec in ta ne sme vi oni meri dobiti plačila ko socialdemokratje, zato tudi v boj — proti njemu. In kaj se zgodi? Tisti gospod šef, proti kateremu so socialdemoki-atje pred pol letom še bljuvali ogenj in žveplo v svojem glasilu ,,Arbeiterwille", tisti gospod se jim uda in črta Gajšeku zvišanje plafie s priporabo, datje bolje, če je eden sam nezadovoljen kot celi oddelek. Socialdemokratje so pa tudi reSeni Zdaj, saj tisti kos kruha, katerega so Gajšeku' iz ust iztrgali, razdelili bodo med seboj in vse^ bode dobrc, Tan ki prijatelji delavca so socialdemokrlatje! m Izlet v St. Peter niže Maribora; Slov. kat. izobnaževalnega društva v Studencah pri Mariboru se vsled slabega vremena minolo nedeljo ni mogel vršdti. Zato se isti preloži na prihodin.io. nedeljo dne 21. t. m. Na. vrtu g. Muršeca se bo vršila lepa narodna veselica, h katerfc se Slovenci iz Maribora in okolice uljud^o vabijo. m Roko je raztrgal Tiržnar 221etnemu fantn Ferdinandn DvorSak iz Sp. Porčiča Dvorfiaku se pri ptreljnnjn proti toči ni vnel mfžnar. Hotel ga je odnesti, konr.j pa je naredil par korakov, ko se možnar sproži in mn ra/fTga levo roko. . m Maribor. Sprejemne skušnje' za I. gimnazijski razred je naredilai Slavka Pipuš, hfierka tukajšnega odvetnika g. Radoslava Pipuš. — Tuknjj so minoli teden nehaii sta/vkati zidarji, ko se je ugodilo njih zahtevi po vef-ji, plafii in, krajšem delav;nem času. — Dne 11. t. m. je umrl trgovec^aino v Dravski ulici. — : ' :•: m Sv. Anton v Slov. gor. Ši Ialiko mislito. kako1 je zaSumelo v nedeljo z.intraj po naši Bren^rDvi, ko se je reklo, da je pri Fojko-tu nekdo konja ukradel. Ali vsi smo se zopet pomirili, kp se je kon.j vrnil s trojiških trtijvnikov domu, kamor so ga bili od- peljali podjeitni ponočnjaki. — Veselioa veteranskegu idruštva pri Satlerju v Cagonijje kljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Saljiva tombola se je zopet pokazalaj zanesljivega pomo&nika v blagajniškili težavah. G. Satler si je, s svojo uljudnostjo in skrbno postrežbo pridobil posebno naklonjenost občinstva. m Fram. Toča nas je y ponideliek dn$l5. t. m. ob y212. hudo postrašila. Skode ravpo tni velike. Le majKni del župnije je nekoliko pobila. — Framska šola ima sedaj šolske po&itnice v največjo nevoljo starišev. Otroci tavajo brez delai okoli. Jesenil pa, ko otroka stariši krvavo potrebujejo doma, bo moral v šolo! Sedaj otrok do šole napase, po šol? pa zopet lahko žene na pašo. Jeseni pa žene na pašo ob 8. ali 9. uri, ker je navadno slana ali pa sploh prehladno. 'Jeseni jte pobiranje sadja, zlasti kostanjev, je trgaterv, je likanje itd., vse to otroka raztrese, tako, da so vspehi v šoli jako slabi. Koliko nevolje, ikoliko kletve zaradi te(ga,, ker ni jeseni počitnic. To vse menda ne vzbuja, tem manj pal utrjuje zaupfonje do šole. Nevolja starišev zaradi poletnih počlnic je pa pri nas tem večja/, ker ima planička šola, ki je y isti lari, šolske počitnice jeseni, framska pa poleti, in ker je iramska šola edina na; deželi v celem okraju, ki ima poletne počitnice. Pet šol, ki imajo tudi sedaj počitDice, je pa okoli mesta Maribora. Vse druge ljudske šole na deželit pa imajo počitnice jeseni. To terja tudi Fram! m ,,Kariborski Sokol" vabi. svoje 61ace na iaredai ob^ni zbor, ki se vrši v petek, dne 19. malega srpana 1907 ob 3. uri z^fcer v »Sokolski sob;" Narodnega doma v Mariboru. Ptujski okraj. p Iz ormoškega okraja. Pri nas je bila toča že trikrat; dvakrat skoro nič ni škodovala; pač pa je dne 3. t. m. naredila veliko škode; posebno po Vodrancih je hudo poklestila. Tndi v ormožki župniji in po središki, v Šaloveih, Godenincih, Obrežn, Grabah in Središčn je zelo pobila. Tndi v Medjumurju po Strigovski in Mihaljevski žnpniji, ki 8te t dotiki z Bolfenkom in Središčem, je zelo potolkla. p Rogatec. Dne 9. t. m. popoldne je udarila srela v hi§o g. Adaroeca in Hecingerja v kratkih presledkih. Električna iskra je samo poškodovala streho in zid na obeh hišah, drnge nesreče ni naredila. p PtuJ. Dne 15. julija je utonil v Dravi pri vojaSkihi vajah pijonir Karl Ojsteršek, 21 let star, iz Nove cerjfve pri Celju. Zapletel se je v;vrv, s katero so vrgli sidro v vodo, in tako storil strašno smrt. iTo je v kratkem že; drugi slučaj. • p Toča letos neusmiljeno klesti po Hajozah. Dne 3. julija je pobila pri Sv. Trojici, v Okišu, Sv. Barbarit in Zavrču in vzela dobroi^polovico bogate letine; a teden pozneje se je vsula zopet Čez ravnoiste kraje in popolnoma uniMa še ostali del... Neizmerne svote požrejo novi nasadi, a spet jei vse proč. Ob¦upanim kmetom zlasti je potrebnai nujjia pomoč, za katero so se naši poslanci že oglasili. p Huda suša je '> na ptujskem polju napravila veliko škodo. Nekateri sadeži, kakior oves, krompir in dr. so zelo zaostali. Sedaj je prišel, hvala Bogu, zadosten dež, a postalo je hladno, kakor v pozni jeseni. p Skrivnostno gibanje in šepetanje gre po Pituju: dosed(anj3mu okrafnemu zastopiu je potekel njegov čas, in razpisane bi morale biti že nove volitve, a načelnik Ornig t&ga noče storiti, ker se silno boji za; svoj stolec, kateri se močno maje. Diasiravno še močno šepav, lazi ob palicah povsod okoli, dela Slovflnc^m sladke obljube in gpvori — čujte! — Ornigi,5 ki živi in dela le za Nemce, in k(i hajla sicer pri vsaki drugi, tf etji besedi — ta Orni^i govori sedaj le slovenski! G. Ornig, nič vam ne bq pomagalo vaše sladkajijeH Vsi dobro vemo, da ste vi veljjco stofili, da veliko delate, vemo pa tudi, da vse vaše delo in strmljenje gre edino le na to, uničiti Slovence, katere sovražite kakor noben pristen Nemee ne tako. iVi hočete v Ptuju postaviti mogočnd nemško trdnjavo, ki bi naj vzela našemu, ljudstvu materni jezik in ga stori.ia hlapce nemški gospo'di.'( Iz tega njamena je Ornig postavil nemško meščansko in gospodinjsko šolo, v kateri se u&ijo n. pr. francoski, laški in angleški jezik, a slovenšft^na-je popolnoma izbacnjena iz šole, dasiravno jo obiskuje veliko, velikb Slovenk. Iz1 tega namena je Oi*nig postavil nemški SHudentenheim, ki bi naj ivzgojil strastne bismarkovce, kateri smrtno sovražijo Slovence in jih morejo pozneje kot uradniki itd. potisniti iz vseh Ijavnih službi. — Mirnor grede je opominiti, da oba imeliovana zavoda, zlasti pa še višja gimnazija, ki životari edino le vsled Studentenheima, — hirata ravno vsled ntezrnosnih razxaer v Plmju. — Ptujski in okbliški SlovieDci na noge! Sedanji okrajni zsstop z Ornigom na čelu ni nikdar hi\ prijatelj slovenskemu kmetu, pač pa je. vse storil, fla ponemči naše Ijudstvo in d'a bi nemška gospoda dobila slovensko zemljo v roke. Ako store vsi zavedui Slovenci svojo dolžnost, bo Ornigu in njegovim lju8em odklenkalo za zmiraj! Orniga n,e bomo ve6 :volili! p Ponemfevanie uradov. V zadnjem času so na ptujski pošti odstranili vse slovenske uradnike, katere so prestavili v popolfrtoma • nemškieTrraje ter jih nadomestili z uemškimi, ki našega jezijka ne, samo ne razumejo, ampak ga tudi naravnost zaničujejo. Slovensk)e pošiljatve ravno na Ptuju večinoma (gilno1 zaostajajo, tako n. pr. rabi slovensko pismo iz Ptuja na Hajdin (pol nre oddajjen) po 48 in še ivefc ur.i Pro- sima tem potom tudi naše poslancev dai spregovore v tem oziru v državnem zboru odločno besedo! p Liberalni sliod v Ormožu. Na shodu polit. društva(,,Sloga".dne 14. t. m. se je pokazal neznosni liberalni terorizem uasproti kmetom. Ceravno je zelo dežilo, prišlo ja vendar do 200 kmetov iz celega ormoškega okraja, da izrazi poslajncu Ploju svoje, ogorčenje n;ad njegovim ravmanjem na Dunaju. Ko bi, bilo lepq vreme, prjišlo bi nas kot listja in. trave.- In takratibi pa imeli s Plojera in s ,,Slog.o" tudi drug račun. Predsednik dr. Omulec otvori zborovanje ter da besedo dr. Ploju. Ta opisuje svoj trud in napor, spraviti vse Jugoslovane .skjupaj v en klub,, a ker se mu to. ni posrečilo, šel je pro6 od svojih katoliškihl tovarišev, zapustil je 16 poslancev, ki! so bili izvoljeni na istem pr;ogramu, kakor on, oklenil se štirih liberaleev, ter s temi stopil pod eno streho Jugoslovanskega kluba, vse io pa iz ljubjezfni do sloge, kot mož beseda svojemu programu: ,.,Vse za vero, dom, cesarja."i Mi kmetje tega dolgeg*^ in širokega ter sila logičinega modrovanja gospoda dohtarja nismo mogli umeti ter smo že med njegovim govorom tupatam kaj opomnili. Pa glej zteto svobodaljubnost ¦¦ in prostost- naših liberalcev! Komaj je kateri izmed nas kmetov kaj črhnil, že je grozil dr. Omulec s straSnp strogimi postavami, neki nadučitelj pa je kričal, da nas da takoj zapreti. Liberalci, ki^ so se nabrali pod okriljem ,,Sloge" iz vseh krajev in vsakovrstnih starosti, pa so brez vseh groženj z zapo^om smeli 'delati' najbolj surove in neotesane opazke med govorom gospoda Ozvatiča. To dvojno mero smo hitro spoznali in zato je bila mera naše pottrpežljivosti tudi kmalu pri kraju. Poslancu Ploju pa4 povemo: tukaj, da se pred nami volilci ni prav ni5 opral, ampak še nam je le s tem shodom prav jasno dokazal, da je uskok, da je zdaj ves z dušo in telesom v taboru liberalne Narodne stranke, dočim smo garTzvolili mi katoliškonarodni kmetje. Zato pa tudi vsa komedija z predlagano resolucijo ni vredna piškavega< oreha. Liberalci, med temi največ takih, ki niso nikaki Plojevi volilci (vsi Ormožani, ti so imeli drugega kandjidata, Središčani so volili skoro enoglasno Zadravca, študent Irgolič iz Ljubljane, študent in podurednikovič ,,Domovine" Lesničar, študent Florijan Kukovec, ki je zvonil ta veliki zvon itd.), ti so predlagiali zaupnico in glasovali 'za njo, dasi smo mi ktaetje vsi hrupno ugovarjali. Pa dr. Omulec je dal to resdlucijo n,a glasovanje in dva liberalca- sta štela kvišku vzdignjene roke, ter naštela ^za; Plojai 6ez 90 rok (seve saj ima vsak liberalec najmanj dve), proti zaupnici pa smo bili mi vsi kruetje celega okraja, torej tisti, ki smo Ploja res z največjo požrtvovalnostjo volili, in naših rok so našteli ti učeni gospodje komaj nekaj čez 50 — pa smo vidali, da je bilo kmetov samo iz Velikenedelje že( toliko. To pa je nam kmetom odprlo tudi do zadnjeiga o6i, naše potrpežljivosti je bilo konec in hitemo pustili več nilroTnu govoriti. Nastal je silen krič in vihar. Ofeorčenje še je rastlo, ko predsedcištvo naših resolucij ni hotelo sprejeti in dati na glasovanje. Zato pa povemo tukaj, ka.j smo sklenili mi, Plojevi volilci:i Poslanca Ploja pozivaimo, naj takoj izstopi iz Jugoslovanskega kluba ter se pridruži svojim kolegomv Slovenskem klubu. Ce pa tega ne ma*ra storitil, pa naj odloži svoj-l mlandat, ker mu prav nič vefi ne zaupamo. Ugovarjamo z vso odločnostjo, da bi vsl-^d njegovega ravnanja Ploja prištevali; liberalci za svojega! po^lanca. To resoliucijo je hotel predlagati ugledui žnpan lahonski Antjan Meško, toda dr. Omulec ga je zavrnjl. Drugo resolucijo smo imeli pripravljeno, v kateri najstrožja obsojamo ,,Narodni List" in ,,Domovino",i ter vso liberalno stranko, ki je kriva vsega bratomcrnef$a boja na Stajerskem. Toda nas kmetov ni pustil več niktdo k besedi, ampak so nam grozili le z ovadbami,r z ječo in nas odganjali iz zborovališča, dasi; so prej na plakatje tiskali: pridite vsi in pokažite, da ste zavedni in zreli^ politiki! Mi smo po možnosti šli, pa ividli tudi, da so vsi liberalcii od st&rega do najralajšega nasilneži in kmetu J)rijazni le tedaj, kadar ga potrebfLijejo, sicerpa imajo izeinj le jeeo in bič. Mi smo odšli, a iz naših grl, je donel en. glas: Ploja ne volimo niWdar (več, ne zaupamo1 pa nobenemu liberalcu prav nič! p Vurberk. Ptujski ,..Staierc" se vedno hvali v svo.iem nemčurskcm listu, kakšni naprednjaki so njegovi nfciro6niiki> in kaj vse /dobrega storijo ti mestni očetje za nas kmete, vsi drugi, ki ne trobimo v ,,,St." rog, smo sami mračnjaki, nazaldnjaM1, larški podrepniki in; Bog ve kaj vse. Jaz pa pravim, ko biptujski mogočneži res toliko dobrega storili za nas ubogo ljudstvo, bi pri zadnjih državnozborskih volitvah gotovo vsi g. Ornika volili, kar so pri6akovali; pa so se grozno motili. Kakor sem opazoval, so lastni naroftniki in pristaši ,.Stajerca" se sramovali glasovati za g. Ornika. ..Stajerc" vedno zabavlja čez duhovnike, 6ez Marijine družbe in sploh čez vsaio dobro stvia.r, pa svetujem mu, naj on na svoje naročnika pogldda, ki po nedeljah ostajaio med sv. mašo navadno pri( ž^anju ali pa zunaj corkve; Stajerčev evangel prebirajo. namesto da bi pridigo poslušali. Zato pa;ti, ,,Stajerc", svetujem, da nas pri miru pustiš in na svoje naročnikegledaš, potem še se le hvali s svojim n,aprednjaštvom. p Cirkovce pri Pragarskem. DovolUe mi, g. urefcinik, nekaj prostora v vašem listu. Mnogo je že bilo čitati o požaru 20. junija t. 1. o škodi, o požarnih brambah, pa nihče še doseidaj še ni spoinnil treh zaslužnih raož, kateri so še večjo nesrečo preprečili. To so gospodje stražmojstor Rojc iz Priagarskega, Plesec iz Cirkovc, in Planinc iz Ptujske gore. G. Rojc je bil v službi v Podovi, in ko je zagledal požar, vedoč zmešnjavo v takih sl,u,6ajih, najel si je vnz, da je bil takoj na licu nuesta v Dragonji vesi. Zmešnjava je bila res velika; vse je samo upilo, a delalo se malo. Njegovemu pametnemu, dobro premišljenemu nastopu se je reis posreeilo, da ni zgorela cela vas, in da se je marsilcaj rešilo. Požaavue bramlbe niso skoiro nič storile, temveč so se prepirale z Homačini, kakor so že časnvki prinesli. Z lastno nevarnosti življenja je rešil v Mihovcah g. Ple~ sec fanta iz ognja, pri tem pa sam dobil Ji^ide opekline ia je bolan. G. Planinc si je pri težavnem delu nakopal bolezen in je sedaj v bolnišnici. Nastopu in delu teh treh za rešitev delavnih, požrtvovalnih mož se ima vsakdo veliko zahvaliti. Zat to pozivljemo sl. ces. kr. okrajno gla,varstvo, naj tem; možein preskrbi zasluženo plačilo. p Strašna nesreča! se je zgodil-a dne 9. t. m. ob 3. uri pop. na Seniku blizu Ormoža. Strela je udarila v hišo 'Alojzija Dovečar in ubila njegovo ženo. Pohištvo so; rešili iz gorefee hiše, diiugo poslopje je do tal zgorelo. Bodi ji zemljica lajika! p V ptujski okrajni zastop je bil izvoljen namesto umrlega Leskoschegga ptnjski obč. svetovalee R. Sadnig. p Velika nedelja. Ni še tri mesece, kar smo zagrebli visoko?olca g. Franoa Lah, edinega sina vrlega kmeta in župana v Senežcih, že zopet si je izbrala ista bolezen, potuhnjena jetika, svojo žrtev, ter zamorila drngo mlado življenje, iztrgala nam je iz naše Marijine družbe 171etno gospico Milko Petek, edino hči vdove-trgovke Julijane Petek. Bridko izgubo obojih starišev smo sočutili pač vsi! Naj r mirn počivata! p ,,Di]aški knhinji v Ptnjn" so dirovali v dragem teiaju t. 1. Bledeii dobrotniki: Deželoi zbor stajerski 800 K, Hranilno in posojilnodruštvo v Ptnju 20O K, R. Š. po župniku Jož. Ozmecu 50 K, posojilnica v Framu 20 K, prof Cilenšek 14 K, dr. Brumen in prof. Kolatiž po 10 K, Ivan KlcmeB6ič, ufcitelj na Ptnjski gori 8 K, Havelka, trgovee v Ptnjn, poStai azistent Hrovatin, dr. V>k. Kukovec, gospodiiaa Lnknar, vifear Psunder, dr. B. Stohec in župnik Toman na Hajdinu po 5 K, Komijanec, Aleks. Pinteiič io d»vkar Toplak po 4 K, oficijal Kojc in o. Selinšek po 2 K. Vseh dohodkov je imela Dijaška kuhinja v šolskem letu 1906—7 K 1993*92, stroSkov pa 2163 K. Odbcr izreka vsem dobrotnikcm iskreno zahvalo in prosi tudi za prihodnje blagohotne podpore. p Sv. Križ tik Slatine. NaSe braloo društvo priredi t nedeljo, dne 21. julija ob S. nri popoldne Ciril-Metodovo slavnost v vrtu g. Fr. Ogrizek. Na veporedu je petje, deklarnacy>, sl.avnostni govor t. g. žapniks Fr. Gomilšek, šaljiva pošta in srečolov. Cisti dobiček je nam njen nbogim šoltrjem pri St. Križu. — KriževljaDi in drugi bližnji sosedi, pridite v obilnem številu 1 ^jedinimo se zopet v ljubezni do on h svetiDJ, ki sta nam jih prinesla sv. Ciril ia Metod I — Z?eŁer ob 6. uri je prijaleljski sestanek Slovencev in Hrvatov, p.i katerem bodo križevski pevci zapeli več narodnih in umetnih pesmi. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Celnjeni gaspod uretiuiki! Nii običajno tubaj, da bi dekleta pisala v politične liste, toda danee prosim, da sprejmete sledečo izjavo,|j ki se naj ne sraatra za kak zagovor. ,,Narodni List" (št. 32) napada nas ljutomerske Slo*venke, posebno mlajšo slove|iisko ženstvo, (da baje vedno1 le Memški ščebete., samo nemški brbra. Hm! ,,Narodni List" se sklicuj© na neko nemškutarsko pokveko Jiot poročevalca. A fako! Živel narodni ponos, da se nem&kutarski duši v> slavnem narodnem uredništvu veruje, nas pa pred svetom sramoti. A me, ljutomerska dekjleta, in vobče vsi Slovenci v Ljutomeru, sino prepričani, da ta napad ni izšel od kake neraškutarske pokvekja,; ampak iz > neke pisarne, kL zadnji čas nima drugih poslov, kakor pot, pasje grizti tega ali onoga, ki ravno ne ugaja nekaterim takozvanim narodnjakom, ki so na^rodftijaki le tedaj in tako dolgto, če jim narodnost kjaj nese. Slovenska dekleta v Ljutomeru sodelujemo; kot pevke pri vseh narodniM prireditvak in se žrtvujemo tudi za igre in to samo na komfando takozvainih narodjakov, in za vse to imamo' zdaj to hvaležnost, da taka nez*;na6ajna, v resnici nem&kntajrska pokveka smeši m napada naše neprevidnostij v javmosti. J& tudi politika! Ceijski fantiči naj raje delujejo na to, da ne bo njihov kandidat g. Murjsa dobil polcico manje glasov,« kakoi- Stajerči.ianec! Me pa smo bile narodne in bomo tudi brez njihove komande. Bna v imenu vseh. 1 Dmrl je po dolgi mnčrii bolezni gosp. Valentin Doroajnko, mežnar pri Sv. Križn pri Ljutomeru. N. v. m. p.! 1 St. Jnrij ob Ščavnici. K ,Slov. kmefiki zvezi" je pri tajništvu pol. drnštva doslej pristopilo iz celega Ijntomerskega okraja 169 dlanov. Posebno priznanje zaslažijo sledeči gg. agitatorji: Mjirkovič iz Cezanjevec, Žnidarič iz IljaSevec, Trojnar iz Cvena, Žnidarič iz Grab ter mladenič Stubec iz Logarovec. Čast jim, pa vrlo naprej! 1 Slov. kat. polit. in gosp. društvo za gorajeradgonski in ljutomerski okraj je v odborovi seji z dne 29. junija t. 1. izreklo popolno zaupanje poslancem BKinečke zveze". 1 Okoslavci. Zadet od kapi leži bolan posestnik Herman. Bil je hud štajercijaneo. 1 Volitve v okrajni zastop gornjeradgonski. Zadnjikrat je zmagala nemškntarija po izdpjstvu. Da si tega madeža okraj sedaj ne bo nakapal, je umevno. Istovetno z izdajstvom bi bilo, ako bi sedaj kdo nganjal strankareko politiko; čas je tako kritičen, da morajo pasti vsi osebni oziri. Tu se ne gre za osebe, ampak za narod. Torej elovenftki volilci, ramo ob rami zoper sknpnega sovražnika Bračka in njegovo kliko, zoper tisti dosedanji zastop, ki ae je osmelil, tisoč kron dati Gomjemu in SredDJomu nemškemu Štajerju za železnice, od katere ima naš okraj figove koristi. Nemškntarska stranka mora pasti, in bo padla, ako bo volila sloga. 1 Jeruzalem. Tnkajšne krasne gorioe je dne 9. tt..  m. toča popolnoma potolkla. lsta osoda je doletela tnddii  goriee t sosednib. krajih. 1 Knetijsko bralno drnitvo v Gornji Radgoni nljndno vabi naa  Gregoriičevo slavnost dne 21. julija, ki se »rši v gostilni g. Skerleccaa  na Trtn. Vspored: 1. Pozdrav. 2. TamburaDJe. 8. Petje. 4. Govorr..  6. Predstava: šaljiva igra .Crevljar". b. Tamburanje. 7. Sre6olovv..  8. ŠaJjiva pošta. Začetek to6no ob 4. uri popoldan. VBtopaina: prvvee  TOte I K, druge vrste 80 vin., tretje vrste 40 vin. IHjuboo vabi Odbor. 1 Bralno društvo pri Sv. Jnriju ob Sčavnlci obhaja dne 4. avgg..  20 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi veliko ljndsko yeeselico, h kateri v»bi cenjena družtva, sl. pevske zbore, p. n. rojake inn  rodoliube. Natatč..i vspored še objavimo. Najuljudneje se pnporočaa  Odbor. 1 St. Krii na Murakem pol]u. Slaraost blagoslovljenja zastavee  vojaškega veteranskega druStva pri Sv. Križu na Murskem polju se vrššii  dne 28. jnlija 1907 ob 10. nri dopoldne v župnijski cerkvi pri Sv. Križuu..  Popoldne v gostilni g. Jnreža koncert s prosto zabavo. Na to slavnosrr,,  Tabi nljudno Vodatvo. 1 Kmetijsko bralno draitvo pri Hall Nedelji priredi v nedeljoo  dne 21. t. m. na vrtu gosp. Senčar-ja veselico s Bledečim vsporedom::  1. Petje. 2. Igra: rTrije tički". 8. Šalji? prizor iz alp. Pri prosttii  ¦cabavi svira godba in posluje Saljiva pošta. V slučaju slabega vremenaa  ae preloži veselica za 8 dni, E obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. Slovenjgraski okraj. s Skorno ob Paki. Kakbr smo sluSajno zvedeli,,  se v eni izmed zadnjih številk ,,Narodmega Lista" hluduje* znani Klinar, ker ga je nekdp po pravicii  okrcal v ,,Slov. Gosp." Kedor pozjia teda možakarja 5ji njegovo delovanje, posebno še ob. kakšnih volittvah,,  ve, da je to zasluženo plačilo, samo veliko«premalo še. 0 tem človeku bi se dala spisati cela bro^urai..  Po mnenju tega modrijana smo vsi naročniki ,,Slov. Gosp." sami nepoštenjaki. Mi, n&ročniki ,,Slov. Gospodarja" (in teh je č©z 60, Klin&r ne ustraši se), pa rečemo: Klinar, lepo tiho bodi^ ne modruj, ako ne ti povemo takšne, da ti bodo dolgo šumele po ušesih in ti bode prešlo veselje do pisapja v čiasrntke. Velezaslužni list ,,Slov4 Gosp." pa pusti v, miru, ker ,,le Čevlje sodi naj kopitar!" s Zavodnje. Kedo bi si bil mislil, da bo nedol-  žejn dopis naredil tolik vihar med iTukajšJnlmi naro-  tiovci. Zakaj pa se sramujete biti imenovani pristaši Narodne stranke? Aha, torej je to slaba stranka, ka-  |ere se je treba sramovati. Imenujete paJ nas pristaše Kmečke zveze (12 nas je celo naročnikov ,,Sloven- skega Gospodarja"), v čast si bomo šteli pred celim svetom. V našo sramoto je samo to, qa mislite, da meld nami ni nikogar razun župmika,i( ki! bi znal napisati fcako poročilo za list. !Ali? smo se zat- stonj učili pisati? Našo okorno pisavo nam urednik opili in slovniške napake popnavi\ in p tem< se tudi izobražujemo. ¦ — Kaj dela pripravljalni odjbor za rustanoviitev prepotrebnega izobraževalnega društva, ali spi? Zabave nam1 sicer ne manjka. Preje je skrbel za njo stari Peter, sedaj pai narodoveq gostilničar Hrovat, ki se okoli hiš in po cesti pridušuje, vpije, kolne in\ zmerja. Ce bota pa enkrat!,, oba nastopila, bo- mo imeli pa celi koncert. Pa tak' koucert ni za izob- razbo, posebino ne za otroke;v a nam je izobrazbe treba. Slišali* smo, da so pravila kmetijskega izobra- ževalnega društva že potrjena in ustanovitey dovo- ljena, torej naprej merodajni možje ,in mladeniči! Zlasti se obračamo do vas, g.1! župnik, pomagajte nam pri tem, mi smo z vami! s* Šmartno ob Paki. Klinar piše! Res imenitno! V predzadnji št. ,,Narodnega Lista" — ali kakor pravijo naši ljudja: ,,Narodnega'lisca" — je namreč objavil kar tri vrsie. Pomislite, tri vrste z?a prvič,, to ni malo. In ta imenitna vsebina, ta inam in^ponira. Pričakujemo, daj nas v kratkem preseneti s kakšnim daljšim političnim ali uvodnim člankom. Upamo, da Se postane Klinar najpopularnejši slovenski — čem reči liberalni — časnikar. Vsaj fantazija je pri njem jako bujna, kakor imamo priložnost opazovati. Ze naprej čestitamo liberalcem k, tej veltevažni pridobitvi. »Iz šoštanjske okolice. , Šoštaničani so Jdoma "Vi trgu zavozili s svojo nerodno politiko in. spravili tržko občino stfečno v nemške roke. Sedaj poskušajo isto storiti v okolici, na katero so se spravili s vso silo. Razpor in nasprotje so že napravili med nami. "Seidaj bodo imeli naši irarodni nasprotniki tem ložje irlelo medij nami. Se je že pokazalo. Heil! goštanjski narodovci, boljše narodovi razdiralci! s Iz Škal. Umrl je 10. t. m. občeznani in najstarejSi mož naše župnije Gregor Martinc p. d. Krištan v svojem 90. letu. Gospodaril je nad 50 let v lepi zastopnosti 8 svojo krščansko in zelo marljiTO ženo Polono, katera se je pa tudi že pred petimi meseci preselila v kraj večnega počitka v veliko žalost sinov in hčera, in vseh, ki smo jo poznali. Bog vama daj sreti raj! 8 Šmartno Ob Paki. NaSi liberalci so t strabn! Zakaj?Nekdo jih je Bpotegnil", da se je tnkaj nstanovil konsorcij za dopisovanje in da začne ta konzoroij v kratkem izdajati krajevni list z imenom BKlerikaleoa, katerega namen bo, omajati našim kremenitim poštenjakom (BDomovina St. 68) njih Btrdnotf stališče in to bo tem lažje, ker baje že tnkaj, po izjaFi nekega liberalca, obstoji klerikalna tiskarna. " • - Konjiški okraj. k Vodstvo Kniečke zveze naznanja, da, se boo  vršil za konjiški okraj v nedeljot dne 21. t. m. popolldne po večernicah v Konjicah shod, da se ustanovvii  okrajni odbor zaupnikov Kmečke zveze ter pododborrii  po vseh župnijab in občinah. Somišljeniki pridite vv  obilnem številu! Celjski okraj. c Dol pri Hrastniku. Pri nas smo imeli 12. t. mm..  čndno mrzlo vreme. Celzij je kazal zjntraj v dolini komaajj  7°, na hribih pa so imeli slano. Na Stražnem hribn inn  Tarskem lesu, ki ležita blizu 800 m visoko, je naredil mrazz,,  posebno na ajdi, precej veliko škode. c V Hrastnikn je umrl 14. t. m. g. Mihael Morscherr,,  vpokojeni rudokopski zdravnik v Zagoriu ob Savi, starr  79 let. * c Laški trg. Po gozdovih ob Savinji se razširjajoo  kobilice vedno bolj. Dospele 60 že do celjske okoliške občine in na drngi strani prodirajo proti Grižam. c Celje. V začetkn šolskega leta 1907—08 vzamejoo  šolske sestre iz III. av. Frančiška v Celju deklicee  nčenke in šoli odrasle dekleta v internat; natančneje se poizve pri vodstva zavoda. c Mozirje. Zvedel sem, da v 139. št. rSl. Naroda1111  nekdo na prav nesramen način napada našega g. kaplana;;  med drngimi rečmi mu tudi očita, da ni hotel iti na smrtt  bolnega moža previdet ter rekel: naj bolnik počaka. Podpisani, ki je prišel po gospoda za dotičnega bolnika, gosp..  kaplana ni dobil doma, ker je bil o tem času pri drngem bolniku na previdenju. Torej nisem govoril z g. kaplanom..  Šel " " ' ¦ ¦ V kratkem izide neki tudi več brošnr n. pr.: BKako je izginila lojtra na Rojih", pravljica. Potem zgodovinska povest: BObleganje in demoliranje gradu Zglavnice". Izšla bode tndi baje igra: ,Miš-maš'1, slika iz zadnje politične borbe pri ožjih volitvah itd. Ko vse to zagleda beli dan. pridem zopet na površje pod imenom Kritikns. el pa 8em sam prostovoljno po žmihelskega gosp. žnpnika,,  ki ima do hiše bolnikove skoro polovico bliže. Vse, karr  ^Slov. Narod" o g. kaplann trdi, je ostndna laž. Vsem faranom je znano, da gre g. kaplan vsakokrat prav rad k bolniku. Mozirje, dne 15. julija 1907. Janez Senovršnik..  c Dva nova sejma je dobila občina Petrovče in sicerr  je eden 4. marca in drngi 14. septembra vsakega lela. o ReČica ob Savinji. Občmski odbor tržke ob6ine Rečica je v svoji polnoštevHno zbrani javni seji diie 5. t.i m. storil soglasno sledeči va^ni sklep: Vsi uradni dopisi morajo se za naprej kolekovati z n.arodnim kolekotn, ki ga prodajai dfužba sv. Cirila tn Metoda v Ljjibljani. S tem 6inom dalai je zavedna občina že nad 25 let upeljanemu samoslovenskemu uradovanju javen dokaz; in pritisnila pečat narodne požrtvovalnosti domu na oltar. To daje povod klicu k posnemajiju. Večina občin iz gornjegrajskega okraja je hvalevredno uvidefa to potrebo že pred kratkim člasom, a nekaj jih pa še vedno tava y temi brezbrižnosfi in zaspanosti. Temu narodnemu! grehu naj se v najkrajšem času, ne samo y našem okraju^.ampak po širni slovenski domovini opomore s tem, da se ojunači vsaji eden odbornSk vsake prizadete občine, ter se pri občinski seji raz sedeža dvigne in pojasni domoljubni pomen enakega predloga., Za posamezno občino ne pomeni to nobene po-^ebne žrtve, a v sk*upnosti je mo6 in pomog zatitrani mladini. c Iz Zg. Ponlkve. Dne 7. t. m. je priredilo naše še mlado bralno društvo lepo veselico. Vspela je še jako dobro, dasi nas je, člež motiL Narodni Ponikovljani so pripravili lep oder na dvorišču gostilničarja g.{ Sanečnika, kjer so se dri^gič pokazali naši igralci z vspchom, Igrali so ,,Bucka v straili" in pa ,,Kmet pri fotografu." ,Vsi igralci so dobro igrali. Gč. Marija Kodermanova jei v ob&no zadovoljnost deklamovala Gregorčičevo pesem ,,Domovini." Posebno omen.]ati pa moramo naš, domači možki pevski zbor pod vodstvom g. Pačnika.: V kjratkem času je naučil naše Iante izborno proizvojati težke umetne, narodne in cerkvene pesmi. Cast mu za delo in trud! Na odru so pevci zapeli z navdušenjem ,,U boj!" in pa ,,Jaz sem Slovan." Ponikovljani nismo zadnji! Tudi mi smo sei začeli probujati in ponosno stopimo v ospreidje, zavzeti za vse dobro, blago in sveto. c Planinskl sejm.^t)menili smo že, (Ba postavi Savinjsk|a podružnica S. P. D. letos udobno turistično ko6o na Oikrešlju,' krasni gorski planoti nad slapom pod Rinko, in da jo bodo imenovala ,,Frischaufova koča."; Savinjska podružnica pa ne razpolaga zz večjimi denarnimi sredstvi, zato nabira prostovoljna darila v ta namen. Dne 3. eebtembra t. 1. prircldi pa v isto svrho veliko Ijudsko sl&vnost pri Sv. FraniBiškui Ksaveriju. Sviralo -boda ve6 go!db, v raznnih paviljonih bode prodajalo narodno ženstvo raznovvrstne pijače, mrzla jedila, cvetliceup druge refti. Za zzabavo je preskrbljeno. Na veseličnem prostoru bode uradovala pošta. Dijaki uprizorijoi] /g|edaliSko predsstavo. V planinsksm rauzeju bodeš videl <Ta"5*noternnosti iz naših domafiih gor in planin itd. Oflbor se žže trudi in deluje, da bode planinski1 sejm res vreden ssvojega imenia. Ta ljudska slavnost utegne biti pravi nnarodni praznik za gornjegrajski okraj in akolico KKaj takega Se ni bilo. Pri ugodnem vrtmenu je upati, dda se precej ^kupi v korist Zgradbe ,,Frischaufove kkoče." Dopoldne ie pa blagoslovljenje! novega vozaza iinoStvo tamošnje požarne brambe, kar bode tudi imennitno. 0 pripfavah za veselico in o planinskem sejmmu še hočemo poročati — ^st daneB le opozarjamo ohččinstvo na ta planinski sejm. c Frischautova, koča. Znano je, !da je odkrivattelj Savinjskjih planin in njih najboljši poznavatelj pprof. v pokoju dr. Frischauf moral od svojih rojakov ppretrpeti marsikaj radi svojo naklonjenosti napram nam Slovencem, zlasti pa radi simpatiziranja z deloVanfem »Sloveoskega planinskega društva."! Frisch- auf kot pošten Nemec ni črtil nas Slovence, ampak vsako leto ra:d prihajal v Savinjske planine, kjer ga pozna skoro vsak otrok. S svojim delovanjem v Savinjskih planinah je mnogo koristnega storrl za razvoj turistike v leh planiuah. Zato pa-' tudi prebivalci tega lepega ^kosa slovenske zemlje s spoštovaniem izgovarjajo njegovo ime. V znak hvaležnosti so ga pred leti imenovale občine. Solčava, Luče in Ljubno svojim častnim občanom, ,,Slovensko planinsko društvo v Ljubljani pa častnim članom. To je bilo vsaj nekaj zadoščenja možu, kateremu so nemški divjaki1 v Graidcu pobijali okna, o njem pisali v svojih listih gride napade itd. To so storili zato, * ker je kot poštenjak čislal Slovence in podpiralj njUi poštene težnje. Njegovi nasprotniki so ga celo spravili v predčasnii pokoj. Znano je, da so naši poslarici v zadnjem zasedanju državnega zbora (dr. Koatošec, dr. Vovšek in tovariši) interpelirali tozadevno naučnega ministra. Da se spomin sedemdesetletnega častitljivega starčka se bolj proslavi, je S&viinjska podružnica pri svojem občnpm zboru v Celju koncem meseca decembra 1905. soglasno sklenila prvo svojo kočo, katero zgradi, imenovati ,,Frischaufovo ko6o.">'"Eetošnjo zimo je mogočen, obsežen snežni plaz popolnomti, pddrl in zmučkal ,,Okreschelh(utte", kočo sekcije celjskega nemškega planinskega društva. Savinjska podružnica si je takoj: ogledala prostor tn si izbrala na najprimernejšem mestu, kamor plaz ne more, primeren prostor za stavbo. Oskrbništvo fcnezoškolijske graščme v Gornjemgradn dalo je dovoljenje iin dovolilo tudi sekati potreben( les. Savinjska podružnica je takoj pričela s pripravami za gradenje koče. Ko8a se letos zgradi in na jesen slovesno otvori. Ob jednem bodo takrat slovenski turisti tudi slavili^ sedemdesetletnico prof. Frischjaufa. c Iz gornjegraiskega okraja. Brali smo v ,,Slovenskem Gospodarju", da je^esar zmagal pri sodišču v Gornjemgradu, ko ga je fcožil obfiinski pisar iz Mozirja. Na to smo slišali, pa še nikjer brali, da« je Ivan Lipold, znan kot naprednjak, vložil prjziv, in si zato v Celju vzel zb zagovomiika svojega pristaša Narodne stranke dr. Stepischnegga, znanega tasta Wolla, najhujšega nasprotnika Slovencev! 0,; Lipold, kako je škoda za slovenski denar,, in mastno si moral plačati zagrizenega nasprotnika sl*> venskega ljudstva! Ali še eno bi radi zvedeli, gospod pristav v Gornjemgradu in držatvni pravdnik v Celju,ij kaj pa je g. Schuster ? Prosimo hitrega odgovora. Šaj tjako dobro svoje pristaše zagovarjate! c Mozirje. Dn.e 6. t. m. so imele kmečke ob6ine volitev v okrajni zastop gornjte|gra.iski.* Pravijo, da bomo morali najbrž še enkrat imeti volitve, ker se ni pravilno. volilo. c Med nevibto dne 9. t. m. je strela udar|ila v kozolec g. Hermaua v Rečici pri Laškem. Zgorelo je okoli 50 met. stotov sena in prizidan hlev. Žiyino so rešili. Na kozolcu so spali trije tesarji, ki so se tudi rešili.i c Ob Savinji. V nekem listu smo čitali dopis, v k&terem se je omenilo, da so neki požarni brambi zgoreli računi in — denar:' ne ve se pa, so li zgoreli ali.se zgubili. Kdor kaj ve, se prosi nemudoma naznaniti, ker blagajničar je že šel v pokoj; in sedaj odstopi nafielfnik, ker se baje preveč govori. Tudi pri občini so njegovi račutij zapleteni,- morda odstopi tudi tam?, Skoda z:a moža, kcr je naročnik ptujskega ,,Stajerca" in zvest pristaš Narodne stranke! c V Smarju pri Jelšah je imelo v nedeljo, dne 7. julija kat. slov. pol. in izobr. društvo za šmarski okraj izvanredni občni -zbonTn shod. Meato oastopivšega aaslužnega prejdsednikja g. Avg. Copfa je bil za predsedn,ika izvoljen 6. g. Fr. Gomilšek, župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ki je nato v obširnem govoru pojas|nil zborojvalcem veliki pomen organizacije naSega slovenskega kmečkega stajijn po Kme&lci zvezi. Razložil je tudi, kako se naj vrši izobraževalno delo po n,aših bralnili društvih in kako dbojno mladino pridobiti in usposobiti za katoliško-na.rodno delo. Nato je bila med burnim odobravanjem soL-lasno sprejjeta sledeča rcsolucija: Zborovalci na političncm shoduikat. pol. druStvai za šmarski okraj navdnšeno pozzdravljajo ustanovitsv Slovenskega kluba v državnem zboru,Tn"pristop štirih posllancev Sloveiisk^ kmečke zzveze k temu klubu. Odločno obsojajo odpadt dr. Ploja k liberaicem, pritrjujejo sklepu/ Slownske kmečke zzvezc in t^rjajo, naj dr. Ploj odloži svoj mandat, ker ga, je dobil le po Slovenski kmeč,ki zvezi. Nadalje §p jje zbor sprejel te-le resolucije: Uvoz tuje živine naj sse tudi1 v bodnfie zabranjuje, vlada naj nam da slovvensko vseučilišče v Ljubljani, vpelije se naj 61etna SSola brez oproščenja in do 14. leta s kmetijsk^m in ggospodfnjskim potikom, prirejajo se naj zimski kmettiijski' tejčaji, poslaaci naj odločno tirjajo, da se vendiar lle že enkrat zafine šentjiirska slovenska ktnetijska ššola, tovarne za galico se naj podržavijo in vpeljejo sse naj deželne, oziroma okrajne 'zajvarovalnice zoper ppožar in točo, zoper nezgode pri živini. Pri teh to6kkah se je rfezvil živahen razgovor. Zborovalci soi se rrazšli polni navdušenja za orgitinizacijo Slovenske kkmečke zveze. Naj umestni sklepi obroŠe obilne sa- 33ove! c Iz Gornjegrada. Zoper volitve v okrajnji zasstop gornjegrajski v kmečkih občinah, ki so so vrššile dne 6. julija, je' vložen priziv nja c. kr. okrajno gglavarstvo, ker volilna kpmisija ni pripustila voliti pposestniku g. Francu Petrin kot postavnomu zastopnniku, županuv občine! Kokarje. Vlada mora uvideti neppostavno postopanje in bode zakonitim potom to volitteev pVrgla ter razpisala novo volitev. — V ,,Narod- nem Listu" št. 32 irr ,,Domovini" št. 80 prodaja neko dopisuiiče debele laži s tem, daj hočej izid volitev v ok]rajni zastop slikati kot nekako zmago celjske Na-1 rodne stranke.l Smešno! Se poznfemo dobro, kdor to misli, je koristolovec, z zasebnimi stranskimi nameni. Priibita je tolažilna resnica, da se' na dan volitve noberjemu izmed volilnih mož,,ki' so bolj domo- in kmeto Ijubni, kot dopisun sam, še sanjalo ni, djase gre* kar naenkrat za novo Narodno stranko. Tukaj sem pač še ni« posegla strupena rosa. Te volitve so strogo gospodarskega pomena, krajefvnib. odnošajev, in se gre v prvi vrsti samo zato, da se rešimo nekaterih oset> v okrajnem zastopu, kii so po znanem, slabem gospodarstvu nakopali breme 5ez breme tako rečenih nepotrebnih stroškov. Nnrodno stranko hofiejo samo zaradi tega.zraven mešati, da pdvrnejo' okp pozornosti na dblgove okraja, hočejo pač v motni vodi rfbiariti. Kakor nalašč pride človekuv spomin kapelica sv. Janeza Nep. na trgu v Gornjemgradu, ko drži svetaik pnst ¦5ez usta, menda tudi zato, da se gornjegrajskim dolgom in grehom naj bi molčalo.Se že diani! : i Domačin. ; Trbovlje. Podrnžnici sv. Cirila in Metoda piiredite veliko ];r.dsl((i sUvost v prid drufcbi v nedeljo, 21. t. m. popoldin n* vrtu Pns/nve gostilne. — Kat delavsko društvo icia meseino zborov.»DJ* v npdelj", 28. t. m ^opoldna v Pusf.OTi gostilni. Govovil bo dr. Lssmpe iz LjoMjane. — Kmetsko br&lno diufKto prirtdi veselico •'. gledališko predita-o ,Lurška pastincs" v riedelio. dn* 4. a^g pr-poldan pri Pnstu. c Šmarjeta prl Rlmskih toplicah. V ncdeljo, 21. t. m. priredi nBrslno druitTo" svojo ustanovn • veselico. Na vsporedu so pevske ft)6tie (nifiSani in w<šk\ zbori), gledališbe igre, godba itd. Začetek ob 4. uri }>opo!dne. Prostor: travoik pri Soli. Gnsfje srčno dobrodošli! c Celje. Pribodnji pondeljek to je 22. t. m. bo v Svetini pri Oju sho 1 Marijinih družb deklet iz ceJjske in šentrupertske župnij«. VRbiio se tudi deklsške družbe iz Teharja, Vojnika in Petr ivfc. Ob 8. nri zjutaj bo v eerk;i sv. opravilo iu sknpno s?. obhajilo. Potem bodo zunaj cerkve deklamacije, govori, petje itd. c Braslovče. Šolsko slavnost priredita K-rajni golski svet in užiteljslTO v Braslovčah v nede^jo, dne 21. julija 1907 v spomin lOOletijiofe obstanka braslovike šole. V sluŁaju slabega vremena ae vrši veseiica v nedeljo, dne 28. jnliia 1907. Vsi nekdapji nčenci braslovška Ifole io pryatelji šolske niladine se uljurino vabijo k mcogobrrtjni udeležbi. c Izobraževalno drnštvo v St. Petrn v Sav. dol. vabi c* vegelico, fei se ba ponavljala v nedeljo, dne 21. jul. t Dobrteši vasi ob štirih popoldoe. Posebna vabila se ne dopošiljajo. Brežiški okraj. b Rajhenburg. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. nri popoldne zbornje v prostorih g. Pohleta v Rajhenbnrgu ,S1. kiuečka zveza" za brežiški in sevniški okraj. Na tem zborovanja bodeta poročala g. drž. poslanec dr. Ivan Benkovič o dogodkih v državni zbomici in g. dež. posl. dr. Franc Jankovič o dogodkih v dež. zbora. Zborovanjn bode sledila velika kmečka veselica z godbo. To bo veselica, kakoršne še Rajhenbnrg ni videl. Udom Kmečke zveze naj ne bode žal ta dan za par stopinj in naj pridejo tndi od daleč, ker zagotovimo jib, da se bodo vračali domov polni veselja, navdušenja in zadovoljnosti. b Dobje pri Planini. Dobrotnikom naše občine, kakor sta Pulko in Dernjač, bi prajv priglo 1000 K, katere se ponujejo tistemu, ki*> dokaže, da je res, kar je pisal ,,Stajerc" v štev. 26. t. 1. Glej, Pulko! Kronice, kii si jlh izdal za pijačo^ ti bodo dobro povrnjene, ako se potrudiš. — Dernjač, ali se še spominjaš, kaji si pravil tisti ženski, s katero si ,,špaciral in špajsal", kako si gospodaril z občinskim premoženjem? Radovedni smo tudi, 6e kedo od niaših liberalcev ve, na kaki, bolezni je umrl Andrej LonČar v Pametniku ? b Napredno misleč zdravnik (očitnc za1 Brežice) se išče y ,,N. L." v inseratnem delu. Temu inseratu, posvetimp par vrstic, V Br.ežicahi jei,i-zpraznje»no mesto okrožnega zdravnika, ker je dr. Strašek odpovedal svojo službo in se v kratkem preselii iz Brežic. Kdor pozna sovzroke te odpovedi, mora se naravnost Suditi lahkomišljenosti tega inserata. S teir*, se naravnost hoče doseči, da breži^ki Slovenci nikdar ne b-> mo imeli zdravnika, ki bode užival zaupanje velike večine okraja in ki nam tedaj ohran.eii ostane. Mi zahtevamo, da v Brežice pride slovenski zdravnik, ki bdde v prvi vrsti zdravnik, ne pa politik, ali oelo neroden ali strasten politik; mi ne potrebujemo ne naprednega, n& nazadnjaškega zdravnika, ampak slo. venskega zdravnika. Naj ,,N. L." vendar tudi pove sovzrok preselitve dosedanjega zdravnika: Cudimo se, zakaj dotifini inserent,ne pove, da se išče zdravnik ravno za Brežice.' Ravno to skrivanje nekaj pomeni! Pozivljamo vse slovenske zdravnike '(brez razlike mišljenja), da se pravočasno pobrigajo za to mesto; nevarnost je sicer, da se tam naseli Nemec. Pojasnila daje sanitetni distriktni odbor v Brežicah ali njegov pravni zastopnik drž. posl. dr. J. Benkovi^. b Gad je pičil Frana Zorenča iz Sv. Petra pod Sv. Gorami v desno roko, ko je vzdignil butaro kolov, da si obkoli fižol na njivi. Gad je zasadil svoje strupene zobe v roko s tako silo, da je imenovani moral stopiti nanj ter ga odtrgati z roke. Takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. Zanimivo je, da je pred leti njegovega brata gad pičil v desno nogo; a ker je prepozno prišel k zdravniku, so mu morali nogo odrezati. Najnovejše novice. Fram. Na Anino, dne 26. jnlija se vrši tnkaj veliki živinski sejem, ki je vsako leto dobro obiskan. Državni zbor bo še zbran do prihodnjega torka, potem pa nastopijo poletne počitnice. Dne 8.s'oktobra bo zopet prva ss\a. Gg.' katehetje, pozor! Ker so letošnje ljudskošolske počitnice za 14 dni daljše, je štajerški deželni šolski. svet odredil v posebmeni odloku, da se kateher. tom zmanjšajo že itak pičte remuneracije* In odškodnine za pot; sevoda samo katehetom, kajti učitelji, ki jdobivajo tudi v počiinicah celomesečno plačo, in, -to p» pravici, bi take zaušnice ne sprejeli. Povsod vlada med kateheti radi teiga nečuvenega odloka velikansko ogorčenje. Našo Zvezo opozarjamo, da takoj stori vse potrebne korake. Povsod se vprašujeio, kdo bo š& dandanes iše.l x\ bogoslovje, 6e duhovnik dobiva povsod le same zaušnice!