Drevesnica in vzgojevanje dreves. Spisal F. Matijašič. deželni potovalni učitelj za sadjerejstvo. Dreveaaico imeaajemo oai kos zemlje, aa katerem se aadao drevje goji, dokler je toliko dorastlo, da je za preaajeBje v saduaosaike godao. Kar se lege tiče, more ae reči, da drevescem aajbolje agaja, ako je zemljišče ali celo ravao, ali pa le malo aagnjeao proti jugu, vzaodu ali zahodu. Tudi, ako je drevesaica aavadaim, lebkim vetrom pristopaa, je to le ugodao za razvijaaje dreves. Največje važaosti je pa zemlja dreveaaice, ia sicer aaj bode ta 60 — 70 cm. globoka, obatoječa iz dobre, rodovitBe zemlje, ter aje podlaga Be ame aikakor biti mocaraa. Ce amo prisiljeni zemljo poboljšati. aaj se to zgodi, ako mogoče, s korapostom ali mešaaico, drugače pa s takovo dobro zemljo, katera lastaoati zemljišča poboljša, Be pa pokvari. Skrbeti je pri tem za to, da ima takova zemlja dovolj apaeaskib. aaovi v aebi, ker ao te drevju aeobhodao potrebae. Ako se aahajajo v takem zemljišči razaovratae žemlje, mora 8e pri razdeljeaji drevesaice gledati tudi aa to, da se poaadijo različaa plemeaa in vrste v ajim ugodno zemljo. Da je pa mogoče to razumeti, aaj aavedem aa tem mestu, katera zemlja posaraezaim plemenom aajbolje ugaja. Jablaa ljubi najbolje: lehko, ilovaato, aekoliko vlažao zemljo. Hruaka ljabi globoko, dobro, toplo, v globočiai vlažao zemljo. Črešaja ima rada globoko, močao zeailjo, ki pa ae ame biti mokra. Iatotako višaja. Češplje ia alive aaj imajo dobro, močao. precej vlažao zemljo. Oreh ia kostaaj ljubita dobro. toplo zemljo Breskve ia marelice aaj imajo globoko, toplo, dobro obdelano močao zemljo; iatotako neaplje ia katiae. Ova pravila veljajo tadi za aajeaje drevea aa stalao meato, t. j. v saduaoaaike itd., veadar ae pri tem ima gledati razua tega še aa razne drage okolaosti, katerih pa tukaj, kjer se govori samo o dreveaaici, ae omeajam. Zemljiače, katero zahtevam zgoraj omeajenim ae more zadoatiti, ai aikdar veljavao za drevesaico! Ako se je pretehtalo vse to, ter smo prišli k aklepa, da so razmere drevesaici ugodae. potem aastaae vpraaaaje, kak aamea daimadre- veaaica: ali je aameajeaa za odgojo drevesc aa več let, ali pa, da se v njej izredijo samo enkrat drevesa, ter se zemljišče ima potem porabiti za druge goepodarske stroke, ker ae potem ravaa tudi aadalaje delo. Ako je drevesaica aameajeaa samo za eakratao izrejo dreveac, zadostuje, da jo dobro ia globoko prekopl.jemo. Drugače pa je, ako aam isto zemljišče aaj skozi več let priaaša dreves! V posledajem slučaju ae zadoatuje zemlje aamo globoko prekopati, temveč moramo jo prerovati ali rigolati, kar je zelo važao delo, ako bočemo, da bode dobivalo drevje za 6as svojega staaja v drevesaici doati živeža iz zemlje, ia se bode moglo močno ia lepo razvijati. Rigolaaje ae da aajbolje opraviti v jeseai ali po zimi. Izvrši se aa tak aačia, da ae aa eaem koaci zemljia6a izkoplje 50 do 60 cm. globoka jama; zemlja iz te jame se aa zgoraji straai jame, t. j. aa kraji zemljišča zmeče aa kup, tako dolg, kakor je jama aaaia, tako da aastaae kraj cele jame tako rekoč grebea iz zemlje. Ko je prva jama gotova, počae se tik aje kopati druga, ter se pri tem meče zeralja v aproti v ravao prej izkopaao jamo ia to se poaavlja tako dolgo, dokler je celo za drevesaico aameajeao zemljišče prerovaao. S tem rovaajem se doaeže sledeče: goraja dobra zemlja pride aa dao, spodaja, alabsa, ostaja zgoraj. Naaledek temu je, da prejšaja apodaja, alaba zemlja, ki ae aabaja sedaj aa površji, vsled ugodaega upljivaaja mraza, zraka, mokrote razpade, ter se redilae tvariae, ki se v ajej aabajajo, razkrojijo ia potem slažijo drevesaim koreaiaam v braao, med tem, ko bolja zemlja, ki se aedaj aahaja aa dau, stori, da dobivajo drevesae koreaiaice, kedar predero do aje, dovolj hraailaih aaovi, ter se morejo močao razvijati. Rovaaje se opravi aajceaeje ia aajbolje, ako se da v pogodbo ali akord, kar ataae po tem, kako visoka je daiaa v dotičaem kraji, V/t do 3 kr. za štirjaški meter. Tako prekopana zemlja aaj potem leži skozi celo zimo, kakor je, ae da bi bila poravaaaa, da jo more, kakor že omeajeao, mraz dobro prešiaiti ia razrušiti. Poravaati ae pa iaia ae le aa apomlad, malo pred sajeajem. Lehko se umeje, da je treba goapodarju trdo gledati aa to, da se mu dobro opravi delo. (Dalje prih.)