nine graves. C hronologically they belong to 1st and 2nd (Fig. 1 to 20) cen­ turies. The object on Fig. 2 and 2a from the grave Nr. 2 m ight b e a little later. At P tu j th e re has been excavated a torso of a standing m ale figure and two fragm ents of a tom bstone; on one of them th e re is even a p artly p re ­ served epitaph. All those objects w ill be published sep arately . O n V ičava rem ains of an an tiq u e building have been discovered w ith a quantity of ceram ic an d bronze m aterial (Fig. 21 and Fig. ) Anica Jalen. NEKAJ NOVIH MOMENTOV NA TLEH NEKDANJE EMONE E rjavčeva cesta P ri polagan ju novih vodovodnih cevi jeseni 1949. leta na levi strani E rjavčeve ceste ob pločniku — gledano od Prešernove ceste v sm eri proti D ram i — so vsekali delavci v cesto povprečno 2 m globok in 1 m širok ja re k , ki je presekal severni del m est­ nega področja Emone do sterilne plasti. Često so se že pojavile rim ske n ajd b e p ri gradbenih delih v tem sek to rju m esta — opisal jih je n. pr. M antuani v C arnioli N V V lil, 1917, str. 242—259; Ložar v GMS XIV, 1933, str. 128—T45; G abrovec v Slov. Poročevalcu št. 256, 30. okt. 1949. Sistem atična izkopavanja se doslej tod še niso vršila. V glavnem je ta del kontroliral N arodni m uzej v L jubljani, pod čigar kom petenco so tudi spadala, delno in bol j mimogrede pa tudi arheološki sem inar lju b lja n sk e univerze, ki se pa tem u poslu ni mogel tem eljiteje posvetiti, ker je bil mnogo zaposlen na planiranih terenskih delili drugod. Vsa opažanja in vsi zapiski arheološkega sem inarja s tega sek to rja so v naslednjem objavljeni. Jarek je dosegal sterilno plast, to je fluvio-glacialni prod lju b i janske kotline, v vsej svoji dolžini. Prod se p ričen ja v tistem predelu ja rk a , k i je b ližji Prešernovi cesti, okrog 130 cm pod asfaltom, m edtem ko je bil na terenu pred D ram o v globini 180 cm in več, na Vegovi ulici pa že 280 cmi. Osnovni teren se je to rej rahlo spuščal p rot h levem u bregu L jubljanice in je prešel v višini K ongresnega in N apoleonovega trga — kakor je še danes — v strm ejšo nagnjenost. Razen v profilu (sl. 1) preiskanega terena ni bilo v plasti, ki je prva nad prodom , konkretnejših sledov človeškega delo­ vanja. V om enjenem profilu pa se v plasti nad prodom po jav lja rdeča ožganina. V endar je ta rdeča ožgana plast drobnejšega proda, pom ešanega z rjavo glino in mivko, problem atična, ker nam n i bilo več mogoče ugotoviti n jen e razprostranjenosti, niti n a jti v n je j drobec kakršnekoli najdbe, ki bi plast ožje določala. D a bi bila to rim ska plast — tik nad priodom — se nam zdi skoraj pregloboko, razen, če to ni vsek; da bi bila pa predzgodovinska, nimamo dokaza. D okazano predrim skih plasti tod to rej ni. Rimske plasti se pričenjajo povprečno 30—40 cm nad osnov­ nim prodom. Na prvi pogled se je dalo videti več zaporednih gradbenih obdobij. V stenah ja rk a so se videle tudi prekinitve m ed raznim i objekti, ki so bile napolnjene s tem nim antičnim sipom; bilo je več kasnejših vsek o v, ki so bili napolnjeni s srednjeveškim in novejšim zasipom. Iz orientacijske skice položaja E rjavčeve ceste je razvidna topografska lega profilov. V naslednjem opisu se držimp v rst­ nega reda, ki je označen na orientacijski skici. Opis in razlaga profila št. 1. Lega in m ere so razvidne na skici. Od 180 cm globine navzdol je osnovni savski prod. 18Ö—160 cm. — Plast drobnejšega proda v rjav i glini, po­ m ešani s peskom. Na levem robu profila je v te j plasti sled že uvodoma om enjene rdeče ožganine, ki se v levo še n a d a lju je in je brez n ajd b ; delno sega ožganina tudi v svetlorjavo plast. 160—150 pm, ki jo tvorita pesek in m ivka, pom ešana z glino. 150—145 cm. — P l a s t tem nosive gline, ki je pod plastjo oblic v desni polovici profila čista, v levi polovici so pa v n je j sledovi žganine. 140 cm. — V to plast gline je bila vtlačena strn jen a plast za pest velikih oblic; p relita je bila z n ek aj cm debelo plastjo m alte, k i je bila bogato m ešana s stolčeno opeko, drobci zelo fine keram ike in peskom. Plast oblic zavzema le dve tretjin i profila na levi strani in se v levo še n ad alju je. Desno tretjin o v globini 145—150 cm pa tvorijo plast glinaste mivke, posamični prodniki te r sledovi rdeče ožganine z drobci opeke; v rh n ji sloj plasti p reh aja v čistejšo, bolj rum enkasto glino pod — v globini 130 cm — kom paktnim tankim slojem žganine s pepelom. Na levi strani profila je v analogni višini nad tlakom iz m alte in oblic v globini 130—.120 cm m ivkasto-glinasta plast, ki p reh aja v či­ stejšo, sphaino rum eno glino; v n je j se n ah ajajo fragm enti k e­ ram ike, opeke te r drobci dvojnega stekla : eno je zelo fino, tanko, drugo debelo do 2 mm, oboje pa je neprozorno kot celuloid in polno žlez in črt v strukturi. P roti desni p reh aja ta plast že v drugo stavbno periodo, v ruševine druge zgradbe, ki jih tvori klinast v riv med spodnjim in zgornjim pasom žganine v globini 130—120 cm. S estavljajo ga ruševine m alte, fragm enti opeke, drobci keram ike in rdeča ožganina, posam ični večji kam ni te r fragm enti ometa, ki so dobro m ešani z drobnim peskom, z drobno stolčeno opeko, na zunanji stran i uglajeni, na n o tran ji pa kažejo n ek ateri fragm enti vzdolžne žlebove, k i izvirajo v erjetn o od osnove, na k atero je bil omet ometan. Iz p re j om enjene m ivkasto-glinaste plasti, ki p re h a ja na­ vzgor v čistejšo, sphano, rum eno glino, izv irajo še naslednje n ajd b e: 1. Mnogo fragm entov vaze iz rdeče, relativno dobro pečene ilovice, ki je nasičena z drobnim peskom (apnenec, k re ­ m enjak, sl juda). N a zunanji in n o tran ji strani fragm entov je tem nordeč ozirom a tem norjav prem az, n a katerem so vidni sle­ dovi izdelave na vitlu. Po fragm entih sodeč je posoda taka: dno ravno, nekoliko vboklo od ploščice n a vitlu. Spodnji del posode je zelo razsežen in rahlo koničen te r zložno p reh aja v zaobljeno n ajv ečjo p erife rijo s strm im ram enom in skoraj cilindričnim kratk im vratom z navzven zavihanim in n a koncu nekoliko ode­ beljenim ustjem . Na v ratu se n ah ajajo vzporedne, horizontalne kanelure. P ečenje je neenakom erno: površina lisasta. Nima sle­ dov požara. Prem az je n a spodnjem delu večinom a odpadel. — 2. P litva skodela z dvem a ročajem a iz svetlorjave, ne docela prečiščene gline. D no im a 6 mm od roba 11 mm široko kaneluro, ki p o u d arja nogo. Noga je navpična, nizka. Spodnji del stene se širi zelo poševno; zgornji del, ki je z ostrim kolenom ločen od spodnjega, je rahlo usločen. U stje je nekoliko navzven zavito, z odebeljenim zaokroženim robom. 14 mm pod robom teče ozka, plitva horizontalna kanelura. S trem i vzporednim i, vertikalnim i kaneluram i p rofiliran m ajhen okrogel ročaj veže koleno z ustjem tik pod robom. — 3. Fragm ent kvadratastega, na vseh štirih ploskvah uglajenega in izbrušenega brusa; dolžina 7,5 cm, širina in višina pa 1,5 X 1,9 cm. Zelo je trpel v' ognju, kam en kaže razpoke in je črno ožgan. O stale n ajdbe iz te plasti so še: frag­ m enti am for, fragm ent tegule, ki je pa že bila zazidana, držala se je je še m alta. Vse te n ajd b e so ležale v plasti 130—120 cm, delno tu d i n a n je j, tik pod pasom žganine. D osedaj om enjene k u ltu rn e plasti kažejo verjetno notranjost nekega stanovanjskega prostora, ki je bil porušen (morda je pogorel — vendar so sledovi ožganine v plasti 140—135 cm skoraj prepičli), nato površno splaniran: ruševine so samo presute z na- voženo in nečisto glinasto mivko. Ko je naslednja stavba po­ gorela, so ležale v zgornjih delih te plasti razpočene posode, zlom ljen brus, črepinje zavrženih posod — in ruševine druge stavbe so padle preko ruševin prve, kot je razvidno iz profila. 115 cm. — N ad vsemi doslej om enjenim i plastm i se z leve vzdiguje proti desni plast žganine te r v n je j ostanek zoglenelega jelševega bruna. V plasti je ogrom na m nožina drobcev hišnega lepa z žlebastim i sledovi šibja in vejevja, preko k aterih je bil nam etan. Žlebasti sledovi so p ri nekaterih kosih vidni n a obeh straneh. T varina lepa je tem nosiva glina z mivko, ki je ponekod še vidna v osrednjih delih prelom ov, m edtem ko je po zunanjih plasteh rum enkasto do črno in rdečkasto opečena. N ekateri kosi so pokazali tudi m ešanje s slam o; vendar je pri teh v večini najdenih prim erov ena stran u g lajena — ti kosi so verjetno umu cestišče ' / / / Z poantični sip rdeča ožganina črno ožgana zem lja ' žganina s hišnim lepom antični sip ' m elta ------- oblice, kam enje, gramoz ---------- drobci opeke, keram ike ----------- peščeno-m ivkasta glina ' 4~ e rum enkasta glina 0 m ivkasta glina kom paktna žganina, pepel Severni p ro fil š t 1 tvorili oblep. N ekaterih koščkov se je držal tndi omet — ali je to prim arno ali sekundarno zaradi zgornjih ruševin, se ni dalo ugotoviti. K te j II. stavbni periodi spada verjetno tudi rdeča ožganina na levi strani profila, n ad pasomi žganine. N asprotni, južni profil 'kanala je do podrobnosti analogen severnem u. Tam, k je r je v severni steni ostanek b ru n a v prerezu, je vidno zogle­ nelo bruno tudi v ju žn i steni. Iz n jeg a izrvira 7 železnih žebljev. Žeblji im ajo štirioglat, koničast trup, so kovani; nekateri im ajo P re re z skodele iz profila št. 1 glavico sploščeno v široko ploščico v velikosti 2,5 X 2,5 cm, drugi im ajo m anjšo in kopasto. Dolgi so od 12,5 do 8 cm. D ruga stavba, ki n je profil verjetno ne kaže n o tran jih p ro ­ storov, am pak prostor ruševin ob zgradbi, je nedvom no pogorela. Ta del ruševin, k i jih je zajel profil, kaže pretežno leseno stru k ­ turo (tram, žeblji, hišni lep) — zgradba je bila to rej pletena, ometana, preprostejša. / / / / / rdeča plast kam enje, oblice drobci keram ike — ✓ ■ — — m elta tem nosiva glina 'rr'j glinasta m ivka ‘0 * 0 ( O antični sip "•""v» cestišče, sip ffi/Avc f'4 * Južni profil št. 2 115—90 cm. — Plast sestavljajo na desni strani ruševine zi­ dovja z ostanki vmesne malte, ki je bila mešana s stolčeno opéko. Enaki ostanki zidovja — vendar kom paktnejši — so na levi strani profila. Med obema pa leži: m alta, opeka, rdeče ožgane glinaste plasti, sip. Iz te plasti je odlom plošče iz drobno zrna- tega m arm orja v ohranjeni velikosti 29,5X13 cm, debelina 4,5 cm. Plošča je na zgornji stran i gladko in ravno odsekana, enako na vseh treh vidnih robovih, n a spodnji stran i p a bolj grobo iz­ ravnana 'z udarci na dleto. Ogli so zakroženo stožčasti, robovi so rahlo ‘zakroženi. Plošča je trp ela v ognju. T retjo stavbno periodo to rej tvorijo ostanki zidovja, k i so bili porušeni med požarom , kot- se vidi iz kom paktne, tem nordeče ožganine med obema. c “ ' a * o « a / / / / / , ! m antieni sip \\\W \ VN antični sip žganina inelta O slikan stenski omet 0°' keram ike gram oz P j . O C /v / K - J 2 1 . Južni profil št. 3 90—0 cm tvori izključno srednjeveški in m oderni sip, k a­ m enje, opeka, steklo, prst, brez ostankov zgradb ali kakršnih koli naprav, razen cestišča. Z aključni pregled. N ajnižji, dokazano rim ski sledovi se pričenjajo 150 cm pod cestno površino in tvorijo zaključeno, istočasno celoto s plastm i in najdbam i do višine 135 cm. Te plasti kažejo predvsem tlak iz oblic in estriha, ki m ora biti zelo star, prvič zaradi svoje naj- niž je lege, drugič zaradi izredno fine keram ike, ki je bila m alti prim ešana, in tre tjič zaradi starinske keram ike iz glinastega sipa, iki je bil zaradi p la n iran ja presu t čez ruševine, ko se je'.ta stavba porušila. N ajznačilnejša posoda je zgoraj opisana pod št. 1. N jena oblika je latenoidna. Lahko je to trad icija iz takega m ateriala delanih posod v periodi C ertosa in še kasneje (vendar se tam zrnca ne lom ijo in so posode slabše pečene). Po m aterialu in obliki so podobne posode z V intarjevca za Litijo. Plast estriha in obličnega tlaka predstavlja, kak o r že zgoraj povedano, no­ tran jo st nekega prostora, ki ga po vsej verjetnosti ni uničil ogenj. Od II. stavbne periode je ločena I. s pasom ilovice in glina­ stega sipa; in šele na ta sloj se je od ognja uničena zrušila ' o ' fragm enti keram ike, ojieke OO kamenje, oblice Južni profil št. 4 naslednja stavba, ki je, kot že omenjeno, preprostejša, lesena, om etana s hišnim lepom in tudi z ometom. O d stavbe je zajel profil le obhišne predele, notranjosti pa ne. Od III. stavbne periode sta v profilu zajeta le dva razrušena zidova; določujočih podrobnosti ni, razen d a sta bila porušena med požarom. Opis profila št. 2. 120 cm gl. — Na plasti peska, m ivke in oblic — ki je navzdol ni bilo več mogoče opredeliti — leži tem nosiva glinasta plast; na n je j v globini 110—100 cm spodnja tanka rdečkasta plast; nad njo zgornja rdečkasta plast. 100—90 cm. — Plast tlak a iz malte, n a n jem dva ostanka zidu, vezana z grobo malto iz mivke, zdrobljene opeke in drob­ nejšega peska, vezava je slaba, luknjičava. / č ' / ' antični sip m alta rdeča ožganimi ~ — — — zelen, mivka » — " — rjavkasti pesek 90—30 cm. — Vso ostalo plast nad tlakom iz m alte tvori sip, ki je v spodnejših plasteh tem nejši k o t v zgornejših. Opis profila št. 3. 110 em. — O zek tlak iz m alte; navzdol: rjav k a st gramoz, ki p reh aja v prod. 110—90 cm. — Plast žganine, ki se v sredini profila zoži; klinast vriv n a desni tv o rijo ruševine: m alta, glina, fragm enti keram ike. 90—75 cm. — G linasta plast s fragm enti m alte in slikanega stenskega ometa. 1 . svetli sip 2. ilovnate plasti 3. tlak 4 ilovnati sip 3. fluvialni pesek ^ 6. tem ni ilovnati hum us 7. svetli ilovnati hum us 8. prod Južni profil v sondi na dvorišču realke \ Vse ostalo navzgor je sip; v spodnjih plasteh antičen in bogato m ešan s fragm enti rim ske keram ike. Opis profila št. 4. 180—110 cm. — Plast rjavkastega peska. V anjo je na desni strani profila vkopan zid — m orda od kanala (?), poleg njega narobe o b rnjena tegula z zožujočim a se roboma, ki leži na plasti zelenkaste m ivke in se povsem' analogno n a d a lju je v severni steni jark a. 130 cm. — Plast rdečkaste ožgane gline v rjavkastem pesku, tik nad n jo drobci rim ske keram ike. 100 cm. — T lak iz oblic, p relitih z malto, k i je m ešana s fragm enti keram ike in opeke. Plast oblic leži na plasti malte. 100—50 cm. — O stanki zidu v'srednjeveškem sipu. Zgoraj om enjena tegula od kanala (?) je 3 cm debela, dol­ žina in širina ni bila ugotovljiva. O ba vzdolžna robova sta p ri­ vihana za 3,5 cm in se od enega konca do drugega razširjata; na fragm entu, ki je dolg 32 cm, znaša razširitev od 3 do 4,5 cm. K anal n a E rjavčevi cesti j^ tudi presekal zapadni emonski zid (sl. 2). Ta se p ričen ja 30 cm pod nivojem in seže v globino 290 cm. D ebel je 2 m. Z unanja robova zidu sta zgrajena iz grobo obdelan ili lom ljencev, osrednji predel pa je izpolnjen z oblicami in malto. N jegova natančnejša lega je razvidna na skici. N aj se še omeni, da se je W alter Schmid v svoji saponari ji tega predela zidu zmotil za slabili 60 cm, k ar p a se «lahko pripiše zm otljivosti načrtov. V bližini tega obzidja je bil tudi presekan rim ski kanal: 165 cm pod površjem , širok 60 cm, sestavljen iz peščenčevih plošč, v rh n ja nekoliko obokana; njegova n o tran ja širina znaša 31 cm. Na severozahodnem delu dvorišča realke ob Vegovi ulici 4 so se pri p rip rav ljan ju tal za fizkulturno igrišče zasledili v gor­ n jih plasteh sipa fragm enti srednjeveške keram ike, različne rim ­ ske opeke, fragm enti rim ske keram ike, tudi im itirana te rra sigillata, kocke rim skega m ozaika te r sileks iz roženca. .Zaradi teh najdb je bila na omenjenem m estu izkopana sonda v raz­ sežnosti 2 X 2 m. P ri delu je sodeloval arheološki sem inar pod vodstvom asistenta F. Stareta, (ki je tudi sestavil naslednje po­ ročilo. (Profil št. 5.) Sonda je bila izkopana do sterilne plasti, to je do proda, ki je rum enkaste barve, sestavljajo ga m anjše oblice in se p ričen ja v globini 280 cm pod današnjo površino. Nad njim leži 111 cm debela plast ilovnate zem lje, ki je sem in tja pom ešana z m anj­ šimi kam ni. Ta plast, ki je trda, je v spodnjem delu v debelini 74 cm svetlejše rum ene barve, v zgornjem , 37 cm debelem, p a je Pogled na kanal v sm eri proti Prešernovi cesti P resekan zahodni em onski zid Dvorišče realke tem nejša, sivorjava. N ad to plastjo, Id je še brez arheoloških ostalin, leži tanka, do 3,5 cm debela plast fluvialnega peska in je tu in tam nekoliko p retrg an a z naslednjo plastjo ilovnatega sipa, k i je debel do 19 cm. N ad tem je do 13 cm debel tlak iz m alte, n ad njim sledi ponovno plast ilovnatega sipa, debela 32 cm. N aslednja plast je novejši sip od 80 do 100 cm debeline, ki sega do današnjega nivoja. Plasti so po večini mied seboj vzporedne, le na vzhodni steni sonde se je ilovnati sip, ki leži nad tlakom iz m alte, zajedel preko njeg a v tem ni ilovnati humus. N ekako v sredi sonde, okrog 1 m pod današnjim nivojem , so naleteli na antični zid, ki je 65 cm širok in sega v globino do okrog 180 cm pod površino. Zid je iz lom ljenca in vezan s slabšo m alto; sm er: SV—JZ. V zgornjih plasteh svetlega sipa in delno tudi pod njim le­ žečega ilovnatega sipa so bili n ajd en i posam ezni fragm enti po­ znejše srednjeveške keram ike. V om enjenih plasteh, v ilovnatem sipu pod tlakom te r delno tudi v zgornjem delu tem nega ilovna­ tega hum usa, ki leži pod fluvialnim peskom, so bili najdeni fragm enti rim ske keram ike, n ek aj kosov im itirane te rra sigili., fragm enti m anjših am for, lončkov, skodele te r več fragm entov bolj grobe sivočrno pečene in močno s krem encem m ešane k e ­ ram ike loncev z navzven zavihanim , odsekanim ustjem ; en frag­ m ent takega lonca 'ima na ram enu dvojno valovnico. D alje so bili n ajd en i koščki mozaika. V ilovnatem sipu nad tlakom ter pod njim je bilo najd en ih mnogo fragm entov stenskega ometa, ki so uglajeni te r slikani rdeče, rum eno, oranžno in belo — n ek d aj verjetn o zeleno. Eden večjih fragm entov ometa je imel na n o tran ji strani odtise om etanih kam nov. Pod tlakom se je našel še fragm ent zgornjega dela antične oljenke. Iz te plasti so končno še štirje novci: vel. b r. M aksim iliana P F AVG, m ala br. C ladiusa (?), A ntoniana. C laudia ter eden nedoločljiv. Po rezultatih v -sondi sta bili na tem m estu dve antični p e ­ riodi; zid pripada m lajši. Jaroslav Šašel. ZAČASNO POROČILO O RAZISKAVANJU RIMSKEGA KANALA V GRAJENSKI DOLINI PRI PTUJU D olina G rajene je plitva vzhodnoštajerska dolina v severo­ zahodni sm eri od starodavnega P tuja. R azprostira se na levi strani vzdolž D rave; od n je jo loči ozko in podolgasto gričevje V urberka, ki se nad P tujem zaključi - s hribom Panoram o. Na nasprotni strani sprem ljajo dolino začetki Slovenskih goric.