junij2011
Zadeva Bildu
MANJŠINE
Zadeva Bildu
Jernej Letnar Černič
Razmerja moči v španskem javnem prostoru so ena od najbolj zapletenih na evropskem kontinentu. Baskija že več stoletij sodi med trne v petah konservativnih zagovornikov pojma o »enotnem« španskem narodu in državi. Če sta v prejšnjih desetletjih general Franco in njegova falanga podjarmili baskovski in katalonski narod in ga neuspešno poskušali asimilirati, pa baskovski in katalonski narod po padcu fašističnega režima uživata večino manjšinskih in človekovih pravic. Vendar si je baskovski narod vselej želel oziroma še želi nekaj več - samostojnost in neodvisnost. Ker pa je vsaj najbolj radikalen del baskovske družbe - levičarski nacionalisti - zelo radikalen in trmoglav, so se vsi poskusi za osamosvojitev baskovskega naroda končali v nepotrebnih terorističnih napadih militarističnega krila prepovedane politične stranke Batasuna (po baskovsko: Enotnost), ki so povzročili na stotine žrtev med civilnim prebivalstvom. Na drugi stani pa sta si glavni španski politični stranki (PSOE -Španska socialistična stranka, in Ljudska stranka - Partido Popular) v zadnjem desetletju prizadevali izločili baskovske politične stranke iz španskega političnega življenja, da bi razširili politični vpliv v baskovskem prostoru.
Nekakšna obsedenost španskega osrednjega prostora z baskovskim vprašanjem izhaja tudi iz pozornosti, ki mu ga posvečajo španski časniki, televizijske in radijske postaje, in spletne strani. Ta medijski prostor je nesorazmeren z velikostjo baskovske avtonomne regije in številom njenega prebivalstva. Še več, nesorazmernost izhaja tudi iz majhnega prostora, ki ga vodilni španski mediji posvečajo drugim regijam, ki so po velikosti primerljive z Baskijo. Zato se zunanjemu opazovalcu vzbuja občutek, da je za tem medijskim poročanjem nekaj bolj zapletenega oziroma globljega. Iz tega izhaja, da imajo večinske in najbolj vplivne interesne skupine nekakšno korist, da se o baskovskem vprašanju neprestano poroča, saj pri tem dve največji politični stranki kujeta politični kapital in pridobivata nove glasove, tako da njuni predstavniki neprestano nasprotujejo začetku mirovnega procesa z najbolj radikalnimi levičarskimi skupinami v baskovski družbi. Zdi se tudi, da bo vsaj politična stranka PP, kot naslednica totalitarnega Francovega režima poskusila na vse moči preprečiti, da se vse politične skupine v baskovski družbi vključi v politični proces. Španski notranji državni organi so že pred nekaj leti prepovedali delovanje politične stranke Batasuna in list kandidatov Etxeberria in Herritarren Zerrenda (Državljanska listina), ker naj bi bile neposredno povezane z delovanjem utilitaristične skupine ETA, s čimer bi njihovo delovanje in sodelovanje v političnem procesu ogrožalo nacionalno varnost. Enake zadeve so se ponovile pred letošnjimi lokalnimi volitvami, ko so španski no-
tranji organi prepovedali delovanje stranke Sortu (Ustvariti) in volilno listo Bildu (Združevanje), ker naj bi bili obe neposredno prepovedani z vodstvom ETE. Slednje pa so avtoritativno zanikali kandidati volilne skupine Bildu, ki še vedno zatrjujejo, da niso nili neposredno niti posredno povezani s skupino ETA. V ta namen so morali vsi kandidati na volilni lisli Bildu podpisati izjavo in priseči, da niso imeli niti najmanjše povezave z ETO. Vodstvo volilne liste Bildu pa je tudi samo preiskalo zgodovinsko biografijo svojih kandidatov, da bi zagotovili, da na listo ne pade niti senca dvoma, da so povezani s skupino ETA.
Tako v zadevi Sortu kot v zadevi Bildu so se kandidati oziroma vodstvo politične stranke in volilne liste pritožili na špansko Vrhovno sodišče, ki je v obeh primerih zavrnilo pritožbi in potrdilo odločitve španskih notranjih organov. Špansko vrhovno sodišče je tako 2. maja drugič v zadnjem mesecu prepovedalo politično stranko - tokrat listo kandidatov - Bildu, ker naj bi bili nekateri izmed njenih kandidatov povezani z organizacijo ETA. Na lisli kandidatov Bildu so bili večinoma ljudje, ki nikoli niso bili člani nobene politične stranke in nikoli niso simpatizirali s teroristi - pa jih je špansko državno tožilstvo vseeno označilo kot »kontaminirane«, vendar brez kakršnih koli dokazov. Volilna lista Bildu se je sicer naslonila na organizacijsko strukturo dveh manjših zmerno levih strank: na Eusko Alkartasuna (Baskovska solidarnost), ki je v baskovskem političnem življenju prisotna že dvajset let in ima brezhibno demokratično zgodovino ter je vseskozi nasprotovala El i, in naAl-
53
MANJŠINE Jernej Letnar Černič	RAZPOTJArevijahumanistovGoriške
ternatibo, ki je nastala pred kratkim z odcepitvijo baskovsko-patriotske struje od stranke Združena levica - Zeleni (EB-B). Izvori volilne skupine Bildu tako dokazujejo, da ima slednja demokratično naravo, po čemer se vsebinsko razlikuje od nekaterih drugih političnih strank, ki so jih španske oblasti v preteklosti prepovedale (na primer Komunistične stranke Baskovskih dežel leta 2005 ali Baskovske nacionalne akcije leta 2007), ker so bile notranje-organizacijsko povezane z ETO. Kandidati liste Bildu so se odločili naredili še korak dlje: vložili so pritožbo na špansko Ustavno sodišče, ki je s šestimi glasovi za in petimi proti odločilo, da volilna lista Bildu lahko nastopi na lokalnih volitvah. Čeprav večina sodnikov na španskem Vrhovnem sodišču s tem ni soglašala, češ da volilna lista Bildu nasprotuje španskem ustavnemu redu in nacionalni varnosti španske države, pa se v odločitve in sestavi španskega Ustavnega sodišča kaže pregovorna razdeljenost španske družbe. V španskem javnem prostoru se lahko dokaj hitro ugotovi, kateri politični skupini pripada posamezen sodnik vrhovnega ali ustavnega sodišča. V zadevi Bildu je proti prepovedi delovanja volilne liste glasovalo vseh šest sodnikov, ki jih je predlagala Španska socialistična stranka, za prepoved delovanja pa je glasovalo vseh pet sodnikov, ki jih predlagala španska Ljudska stranka. Dvanajsti sodnik pa ni glasoval, ker je preminil že pred tremi leti, vendar še vedno nihče ni bil izvoljen na njegovo mesto! Iz načina sodniškega odločanja na
najvišjih španskih sodnih organih je razvidno, da na koncu ne gre več za spopad različnih bolj ali manj prepričljivih normativnih argumentov ter za objektivno sodniško odločanje, ampak za glasovanje po strankarski liniji glede na želje politične stranke, ki je vsakokratnega sodnika predlagala in ga pomagala izvoliti. V takšnem sistemu, kot je španski, se sodniško nepristransko in neodvisno odločanje izgubi v nekakšnem delegatskem sistemu, kjer sodniki izpolnjujejo željo tistih, ki so jih predlagali oziroma imenovali. Špansko ustavno sodišče je odobrilo sodelovanje volilne liste Bildu na lokalnih volitvah, ki so potekale letošnjega 22. maja. Lokalne volitve so prinesle nov veter v španski javni prostor in špansko politično prizorišče. Španska Ljudska stranka je premočno zmagala in pridobila večino v večini španskih regij, mest in občin. Vendar je v španskih medijih bolj kol zmaga Ljudske stranke (PP) odmeval samozavesten in odmeven vdor liste volivcev Bildu na baskovsko politično prizorišče. Lista volivcev Bildu, ki je šele nekaj dni pred volitvami dobila soglasje španskih organov za nastop na lokalnih volitvah, je presenetila in osvojila največje število sedežev v mestnih in občinskih svetih v Baskiji. Pometla je s konkurenco v pokrajini Gipuzkoa in v drugem največjem baskovskem mestu Donostia (San Sebastian), kjer je prejela tretjino vseh glasov. Kandidat volilne liste Bildu ie postal ludi župan mesta Donostia, znanega po svoji lepoti in pomembni vlogi v turistični industriji. Bildu je lep
54
junij2011	Zadeva Bildu MANJŠINE
uspeh doživel tudi v sosednji pokrajini Navarri, kljub konkurenci baskovske nacionalistične koalicije NaBai, pri čemer se baskovski nacionalistični glasovi niso razdelili, ampak pomnožili, baskovski nacionalisti pa so dosegli najboljši volilni rezultat v Navarri v svoji zgodovini. Iz rezultatov izhaja, da se je tisti del baskovskih volivcev iz levega nacionalističnega spektra, ki je bil v zadnjem desetletju prikrajšan za politično predstavništvo, saj ni mogel voliti za prepovedano stranko Batasuna, množično udeležil volitev in glasoval za volilno skupino Bildu. Pri tem so simbolično pokazali glavnima španskima političnima slrankama, da se ne strinjajo s politiko izključevanja več sto lisoč državljanov iz političnega procesa. Enako velja poudariti, da Bildu ni dosegel uspeha na račun baskovske konservativne nacionalistične desnice (PNV), temveč predvsem na račun dveh največjih španskih strank (PSOE in PP) in manjših levih strank (Aralar, EB-B). Zato so politične stranke, ki podpirajo samostojno in neodvisno Baskijo dosegle pomemben uspeh (če seštejemo Bildu, PNV, Aralar in zmerno nacionalistično 111), saj so zbrale čez tri petine vseh baskovskih glasov, največji španski politični stranki pa sta skupaj dosegli slabo tretjino glasov. Iz slednjega jasno izhaja, daje prepoved baskovskih levičarskih nacionalističnih političnih strank v preteklem desetletju umetno zvišala podporo pro-španskim strankam, da so lahko na deželnih volitvah leta 2009 prevzele oblast v deželi, ne da bi dejansko imele večinske podpore prebivalstva, kar je najmanj zaskrbljujoče z vidika načela demokratičnosti in vladavine prava. Dobrega rezultata volilne liste Bildu seveda niso sprejeli s širokimi rokami pri glavni zmagovalki letošnjih španskih lokalnih volitev - španski Ljudski stranki. Še več, nieni voditelji še po volitvah javno izražajo nejevoljo, da je bilo volilni koaliciji Bildu sploh dovoljeno sodelovati, ker da med ETO in Bildti ni nobene vsebinske razlike, teroristični organizaciji pa da ni mogoče dati možnosti sodelovanja na volitvah. Nekako podobno, kot je utemeljevalo pet sodnikov španskega Vrhovnega sodišča. Prepoved in razpustitev političnih strank je eden izmed najbolj radikalnih ukrepov, ki se jih lahko poslužujejo vsakokratne države za varovanje pravnega in demokratičnega reda. Pri omejevanju političnega združevanja mora biti država pozorna, da spoštuje svobodo združevanja in izražanja in se izogiba ukrepom za omejevanje temeljnih svoboščin.
V zadnjem desetletju sta glavni politični stranki na španskem političnem prizorišču iz političnega demokratičnega procesa izločili vsaj eno petino volilnega telesa v Baskiji, pri čemer so potisnile to skupino volivcev v kot, kjer so se najradikalnejši zatekli k nasilju. Od tega sta v okviru boja zoper terorizem dnevno politično korist - ne samo v Baskiji, ampak v celotni Španiji - kovali največji politični stranki. Spomnimo se samo, kako je pred leti vlada Jose Maric Aznarja po islamskih terorističnih napadih brezsramno in brez vsakršnih dokazov obtožila baskovsko militaristično skupino, da je odgovorna za omenjene napade. Iz tega začaranega krog še pred letom dni ni bilo videli izhoda. Ustavnopravna vključitev volilne skupine Bildu v demokratični politični proces pa pomeni možnost, da se preneha in preseka začarani krog medsebojnega nasilja, obračunavanja in kršenja človekovih pravic. Seveda pa morajo sedaj tudi kandidati koalicije Bildu pokazati, da želijo dejavno in konstruktivno sodelovati v političnem procesu v Baskiji in za vselej reči ne terorističnim napadom in vsesplošnem nasilju, ki ga izvaja ETA. Dolgoročno lahko demokratični politični proces v Baskiji obrodi sadove le, če ETA dokončno preneha s svojim delovanjem in se za vselej razpusti. Taktika terorističnih napadov zoper španske oblasti je morda lahko delovala v času totalitarnega režima generala Franca, vendar takšna politika brezpogojno ne sodi v demokratični pravni red, ki temelji na vladavini prava in varovanju temeljnih človekovih pravic. Z drugimi besedami, če si teroristična skupina RTA želi tako družbeno kot gospodarsko uspešno, v prihodnosti morda tudi samostojno Baskijo, ji ne preostane drugega, kot da se takoj razpusti. Vsak drug korak bo pokazal, da militaristična skupina brani določene sebične interese svojih članov, ki živijo v lastni utopiji o samostojni in »komunistični« Baskiji. Enako velja tudi za najbolj konzervativne sile v španskem javnem prostoru, ki morajo spoznali, da je tudi v interesu večinskega španskega naroda, da se vse interesne skupine v baskovskem in španskem političnem prostoru vključijo v demokratični proces, tako da se bo enkrat za vselej zagotovilo mirno sožitje med vsemi narodi v španski državi. Učinkovito delovanje demokratičnega političnega procesa je najboljša varovalka, da se začarani krog izteče, in da se, kar je najpomembnejše, prepreči nadaljevanje brezumnega nasilja, ki je v zadnjih desetletjih razjedal večinski španski in manjšinski baskovski narod.»
55