Ameriška Domoviima
/%'Hm C RI €/% Ul— HO M E
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1951
LETO Lil —VOL. LIL
VE STI
IZ
PRESKRBA Z MESOM je ob- malenkost, kot je to slučaj v Ti-upno slaba, kot smo že nekaj-1 tovini, se te birokracije znebiti krati poročali. Na eni strani je ne more. Vse komisije revščine vzrok v tem, ker kmet živine ne^m siromaštva ter stiske naših redi več v takem številu, kot je'ljudi v starem kraju ne bodd to delal nekdaj. Dober del one- mogle rešiti, če se ne spremeni
ga mesa, ki ga dobe od živine, ki so jo na ta ali oni način iztrgali kmetu, izgine na črni borzi ali pa v kuhinjah raznih partijskih veličin. Ta zadeva je postala že preočitna in tako se je oblast odločila poseči vmes. Takole piše o tej zadevi ljubljanski “Slovenski poročevalec”: Odkup mesa poteka sedaj takole: kmet odda meso v živi teži, toda podjetje mu prizna oddajo mesa s tem, da uporabi na živo težo odstotek klavnosti, ki ustreza kakovosti oddane živine. Pri tem se je pokazalo, da pride med tisto količino mesa, ki je po odstotku klavnosti priznana kmetom in ono, ki nam jo dajo nato klavnice v zagotovljeno preskrbo do precejšnjih razlik. Skratka: kmetje nam prodajo več mesa, kakor ga nato dobivamo iz klavnic in razdelimo med potrošnike na nakaznice. Zato je več razlogov. Pogosto je krivda na nestrokov-njaškem ocenjevanju živine. Drugič je zopet v slabem ravnanju naših odkupovalcev z živino, pri čemer izgubi živina precej na teži. Nekaj pa vplivajo tudi spekulacije mesarjev. Ne rečemo, da vseh vendar . . . Kdo more vse to kontrolirati! Prav zato, ker je kontrola teh stvari težka in ker so sedaj naše klavnice pod upravnim vodstvom poverjeništev, ki ne kažejo vselej dovolj razumevanja za te “malenkosti,” bo poslalo ministrstvo za državne nabave za daljšo dobo v vse klavnice komisije, ki bodo po-i skusile ugotoviti čimbolj natančne norme povprečne klavnosti.” — Je pač težko, če hoče država skrbeti za vse in za vsakega od zibelke do groba. Na vseh koncih in krajih sede vsemogoči birokrati, ki često o življenju in težavah svojih soljudi ne morejo ali nočejo niti najmanj razumeti. V tem ima Tito prav> ko se je spravil nad vsemogočno birokracijo, toda dokler hoče drsava imeti v svojih rokah prav
FAIR ♦ CW.P-

V remenski prerok pravi:
Danes mrzlo. Popoldne Ponoči naletavanje snega. Bolj toplo danes ponoči.
Tri na dan
Komunist Tone Seliškar se je fazšopiril v Prosveti in se zgleduje, kako da Ameriška Domo-vina siplje smrt in žveplo na
“našo socialistično domovino.”
* * *
O tem bi se dalo na dolgo in široko debatirati in bi komunistu Seliškarju lahko dokazali, da mi ftismo še nikoli zapisali žal be-Sede o njih “socialistični domo-vini.” Samo režim smo mikasti-b, Titov režim, tisto pa že, tisto! * * *
Saj tudi zasluži, če pogledamo, da je spravil Jugoslavijo na rob Propada s svojimi hlapci in denarni, katerim je Tito poveril vi-s°ke službe, za katere so bili ab s°lutno nevešči.
vlada in ves sistem. Tudi ameriška pomoč teh težav trajno odstraniti ne more. Če hočemo, da bo posoda polna, jo moramo dobro pregledati in zamašiti vse vrzeli in špranje. Če tega ne storimo moramo vodo, ki skozi te razpoke in špranje uide, sproti' dolivati. Takega večnega dolivanja pa se bo Amerika naveličala prej ali slej.
------o-----
Maršal Tito pripravlja hajduško obrambo v bosanskih planinah
Tito ve, da bi s svojo armado ne mogel kljubovati pohodu motoriziranih sovražnih sil preko jugoslovanskih planjav.
HEIDELBERG, Nemčija. — Tukaj se poroča, da hiti maršal Tito z načrti utrditve svoje gorske bosanske “utrdbe” proti morebitni agresiji spomladi ter da reorganizira svojo 700,000 mož močno armado v male udarne odrede po 50 mož. Osemnajst najboljših Titovih divizij je bi lo reorganiziranih. Te divizije obstoje iz “samo-se-vzdržujočih” odredov novega tipa, ki so oboroženi z lastno artilerijo in o-rožjem, kolikor ga je pač na razpolago.
Ob vznožju hrvatskih in srbskih gora, odkoder je dostop v bosanske planine, se deluje sedaj na obrambnih delih. Tu se grade bunkerji, municijska skladišča, pota in letališča.
Nobena tajnost ni, da če bo Tito napaden po satelitcskih armadah, se bo umaknil v bosanske planine, kjer je že vodil partizansko borbo. Ostala dežela ni pripravna za obrambo, kajti tanki in druga oklepna vozila bi preko ravnin spravila sovražne armade v najkrajšem času v o-kolico vseh glavnih jugoslovanskih mest: Beograda, Zagreba, Skopi j a, Subotice, Ljubljane, Novega Sada, Osjeka in Broda.
V vsaki hiši naj bi bil V) ft ■% II 7 koledar Svob. Slovenije I* v ll im
“Po teh pravilih delujoča Mo-j	m	m* m j* mm m
horjeva družba je v svojih na-.Cillyf I	Ol |||f A
daljnih letih izvršila ogromno	w J«
delo, saj je do leta 1948 poslala'n* mm R|.|| |%#%|%||| med Slovence: čez 21 milijonov! B §\f P* S? Pj B H knjig. Pred 1918 so bile Mohor-! ®	8 M* lil
jeve knjige tiste, ki so reševale	----
postojanke slovenskega jezika v V ogromni večini, v kateri je
narodnostno ogroženih predelih na Koroškem in na Štajerskem. Izven takratne Kranjske je bila Mohorjeva družba tista, ki je edina organizirano širila slovensko knjigo med ljudstvom.”
(Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.)
KOREJCI
ZAVZELI
WONSAN
Pristanišče so zavzeli korejski marini. — Močne komunistične horde napadajo zaveznike v Koreji.
TOKIO. — Marini republike Koreje so se včeraj izkrcali v Wonsanu ob korejski vzhodni obali, daleč za sovražnikovimi črtami. Pred izkrcanjem so zavezniške bojne ladje več ur obstreljevale pristanišče.
Komunistične čete ogrožajo Wonju, ki tvori ključ cest v Južni Koreji, tudi onih, ki vodijo za hrbet zavezniškim četam pri Seoulu. Kitajske horde so napadle preko gorovja med krajema Čimjongom in Wonju-jem in to ob trobljenju trobent in ropotanjem bobnov.
Iz Seoula se je preko Han reke iztihotapilo in infiltriralo zavezniške črte kakih 900 komunistov, ki so se nenadoma znašli med zavezniki, kar je povzročilo,, da so morali presenečeni štabni častniki, vojaški uradniki m celo kuharji zgrabiti za puške. Tri ure pozneje so bili komunisti pobiti.
Poizvedovalni količek
Hojkar Terezija, Tabor 3, Ljubljana, bi rada zvedela za naslov svojih dveh stricev: Janez Setnikar, ki je neporočen in živi menda nekje v Minnesoti, in mlajši Franc Setnikar, poročen in menda nekje v Clevelandu, O. Oba sta doma iz Prapore, župnija Polhov gradeč. Omenjena Terezija Hojkar lepo prosi, da se ji zglasita na gornji naslov. Prav tako bo vsakemu hvaležna, če ji sporoči o njenih stricih, če sta še živa ali sta že umrla.
Odsodba vohunov v Jugoslaviji
BEOGRAD. — Tukaj sta bila obsojena dva Bolgara, ki sta bila spoznana za kriva, da sta vohunila za Kominformo. Eden je dobil pet, drugi osem let ječe.
------o---—
Zopet snežni plaz v Švici
ZURICH, Švica. — ^Na vas Airolo je prigrmel snežnni plaz, ki je podkopal pod seboj več Iju-Idi, za katere ni bilo rešitve.
Kitajski gerild potrebujejo vodstva in potrebščin za boj
Protikomunistično gibanje je vsenarodno in nudi priložnosti, ki bi se jih ne smelo zamuditi.
HONG KONG. — Protikomunistični gerilci v Kitajski, ki bodo morda kmalu deležni a-meriške pomoči, postajajo vedno močnejši in nevarnejši, toda pri njih je veliko pomanjkanje potrebščin in učinkovitega vodstva.
Nekdo, ki je bil dolgo na Kitajskem in ki je sodeloval v ge-rilskih bojih proti Japoncem, pravi, da je postalo protikomunistično gibanje vsenarodno. — Vrok temu je ljudska mržnja do komunističnega režima.
“To je množično gibanje ter ima v sebi ogromne priložnosti,” je dejal, “toda Čiangkajšek najbrž zamuja te prilike. Ge-rilsko gibanje zahteva voditelja, ki razume psihologijo mase, ki je ni Čiangkajšek nikoli razumel.”
Poročilo s Formoze naznanja, da je zdaj na Kitajskem od 1,000,000,000 do 1,600,000 geril-cev.
bila celo Indija, — ni bilo Jugoslavije. — Režimu je dobra samo ameriška pomoč.
LAKE SUCCESS. — Zbor Zdr. narodov je dal 13. februarja Zed. državam dvoje velikih zaupnic, ko je z 48 glasovi proti 5 zavrnil sovjetsko zahtevo, da bi se proglasilo Zed. države za agresorja na Formozi, in z 51 glasovi proti 5 odklonil obsodbo Amerike za bombardiranje kitajskega ozemlja ob severnokorejski meji.
Sovjetskega bloka ni pri obeh glasovanjih nihče podpiral. Burma, Indonezija in Jugoslavija so se vzdržale glasovanja, ko je šlo za to, če je Amerika agresor, glede obsodbe Amerike za bombardiranje kitajskega teritorija pa sta se vzdržali glasovanja zopet Jugoslavija in Afganistan. (Pomnite:	Jugoslavija ne gla-
suje skoraj nikoli z Zed. državami ali v njihov prid, ne glede kako nesramne so laži sovjetskega bloka. Ne brani pa se sprejemati ameriške pomoči! Ured.).
Indija, ki si je poprej na vse kriplje prizadevala, da bi se ne označilo Rdeče Ki ajske za agresorja, je v obda vprašanjih glasovala proti sovjetskemu bloku.
Ernest A. Gross, amer. delegat, je označil obe trditvi sovjetskega bloka za popolno laž in maličenje dejstev. Gross je dejal, da Sovj. zveza neprestano napada Ameriko radi njenega prijateljstva do kitajskega ljudstva. Toda dežela, ki kontrolira tisoče štirjaških milj ozemlja, ki je bilo prej kitajsko, ni Amerika! S tem je hotel reči, da je to Sovjeti j a, ki je prevzela v svojo oblast ogromna ozemlja, ki so prej pripadala Kitajski. — j Ob zaključku je še rekel, da bo napočil čas, ko bo komunistična Kitajska ugotovila, da je oborožena agresija nevarna za agresorja, in takrat si bo poklicala v spomin, kdo jo je nahujskal k agresiji.
SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO. — Neka zavezniška divizija je bila danes zmagovita nad vojaštvom devetih kitajskih divizij, ki je hotelo prodreti na centralni korejski
fronti. Zavezniki so razbili štiri sovražne divizije pri Čip jongu in Wonju, katera kraja še vedno drže v svoji oblasti
WASHINGTON. — Predloga, ki zahteva vpoklic 18-letnikov v vojaško službo, je bila včeraj soglasno sprejeta po senatnem odboru za vojne zadeve.
WASHINTON. — Senatni odbor za vojne zadeve je soglasno odobril mornariški konstrukcijski program, ki predvideva gradnjo novih ladij, med njimi nosilke letal za atomske bombe.
WASHINGTON. — Tukaj je bilo odločeno, da se mora polo-
Odlomek iz debat senaiorjev in kongresnikov k predlogu za pomoč Jugoslaviji
V senatni debati za pomoč Jugoslaviji, je izvajal senator O’Connor:
“Komunist je komunist, pa naj izvaja svojo katastrofalno veroizpoved v Rusiji, na Kitajskem ali v Jugoslaviji. Njegov končni cilj je, uničiti naš način življenja, ki je še edina ovira, ki je ostala, da ni mogel komunizem zagospodovati po vsem svetu. Mislim na čudno teorijo državnega tajnika, ki pravi, da nam bo Tito pomagal, kadar nas napade Rusija, ako mu mi sedaj pomagamo, da ga ne prekucnejo z njegovega prestola. Toda vedno bolj postajam razočaran nad medlimi uspehi poskusov, da kdaj pridobimo kakšnega javnega znanega komunista za našo stran. Žareč dokaz komunistične vesoljne vzajemnosti je Koreja. Domišljevali smo si, da bomo z ljubeznivostjo in dolarji mogli ločiti kitajske komuniste od Rusije. Oborožili in opremili smo jih za vojsko — proti samim sebi. Ali naj sedaj napravimo isto neumnost pri Titu s tem, da ga podpremo ravno v trenutku, ko mu vsi na-kupičeni zločini, ki jih je zagrešila njegova peklenska vlada, grozijo, da se mu poderejo na glavo?
“Kdaj pa je Tito dokazal svoje prijateljstvo do Amerike? Ali bo še kdo spričo znane moskovske dvolične politike svetohlinstva, laži in prevare verjel, da so Titove izjave proti Sovjetom iskrene in ne zgolj zlonamerna prevara, ki je za Moskvo vsakdanji posel? Jugoslavija je pod Titom neštetokrat kršila vsa osnovna načela pravičnosti in človečanstva. Kdor se je drznil dvomiti nad Titom v upravičenost najbolj umazanih, zločinskih dejanj, se je igral s smrtjo ali s pregnanstvom.
“Tito je pokazal svoje sovraštvo do Amerike pri mnogih prilikah. On in njegovi pajdaši so le redkokdaj zamudili kakšno priložnost, da ne bi izrazili svojega gnusa do vsega, kar mi Amerikanci spoštujemo, bodisi da so, to pokazali v postopanju z ameriškimi državljani ali pa v uradnih notah, ki so jih pošiljali naši vladi.”
Podpis Izjave neodvisnosti od komunizma v Dvorani neodvisnosti v Philadelphiji, Pa.
Med ostalimi so Izjavo podpisali za Jugoslavijo dr. M. Krek, dr. Vlado Maček, dr. Bogdan Radiča in Ivan Meštro-viČ, kipar svetovnega slovesa. — Za rusko ljudstvo jo je podpisal dr. Aleksander Kerenski.
PHILADELPHIA, Pa. — Dne 11. februarja je bila v Philadelphiji, kjer je bilo rojstvo ameriške neodvisnosti, proglašena neodvisnost evropskih izgnancev do komunizma.
V Dvorani neodvisnosti se je zbralo nad 200 oseb iz držav, v katerih vlada komunistična diktatura, ki so sprejeli “Izjavo neodvisnosti in osvoboditve srednje- in vzhodnoevropskih narodov.”
Deklaracija vsebuje 10 principov svobode, ki temeljijo na konceptu, “da zatrt j e svobode v enem delu sveta, ogroža svobodo vseh ljudi in vsega človešt va.”
Trajnega miru in demokratične ustaljenosti ne more biti, je rečeno v tej Izjavi, dokler ne bodo strti okovi sovjetskega go-spodstva nad zasužnjenimi narodi za železno zaveso. Ti narodi zaslužijo, da se jih brani z isto odločnostjo, s kakršno branijo Zdr. narodi svobodo in neodvisnost korejskega ljudstva.
Ta nastop je aranžiral Narodni odbor za svobodno Evropo, v katerem je mnogo bivših voditeljev teh držav. Med znanimi o-sebnostmi v tej skupini so pod' pisali Izjavo Bela Varga, pred sednik Madžarskega narodnega sveta; dr. Peter Ženki, bivši pod premier (Češkoslovaške; dr. Ge-orgij M. Dimitrov, predsednik Bolgarskega narodnega sveta in Stanislav Mikolajczyk, predsednik Mednarodne kmetske zveze in bivši poljski premier.
pri gradnji vseh novih trgovin, uradov, hotelov in drugih nestanovanskih hiš.
LONDON. — Včeraj je bila po-državljena angleška jeklarska industrija, s čemer je postala državna last.
ko sta pojasnovala in tolmačila Izjavo Joseph C. Grew, bivši a-
Evrope, da jih bodo slišala ljudstva za železno zaveso. Po ceremoniji so podpisali še posebno listino, ki jo je podpisal med drugimi tudi Aleksander Kerenski, prvi predsednik ruskega re-volucionrnega režima.
Za Jugoslavijo so podpisali Izjavo sledeči: dr. Vladko Maček, bivši predsednik Hrvatske seljačke Stranke; dr. Milan Gav-rilovič, bivši ambasador v Mos-vi; Konstantin Fotič, bivši ambasador v Washingtonu; dr. Mi-j ha Krek, bivši podpremier; Ivan Meštrovič, svetovno znani kipar; dr. Slobodan Draškovič, čl. Srbskega centralnega narodnega odbora, in dr. Bogdan Radiča, pisatelj in profesor zgodovine v New Yorku.
Iz raznih naselbin
MADISON, O. — Capt. in pilot na B-29 Frank Putrich, ki je bil prišel na kratek obisk k svojemu bolnemu očetu Johnu Pu-trichu, se je zopet vrnil na svoje službeno mesto na Okinawi, blizu Japonske, kjer je že šest mesecev. Oče John, ki je bil nekaj časa v bolnišnici, je zopet doma na svoji farmi v zdravniški oskrbi. Capt. Franku pa želijo domači, da bi ga angel varuh varoval še prihodnjih deset let, kot ga je varoval preteklih 10 in da bi se živ in zdrav vrnil med svoje drage.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Slovenska Zadružna Zveza—
Odbor za leto 1951 je sledeč: preds. John Terlep, podpreds. Frank žagar, fin. tajnik George Panchur. Poslovodje so: Aug. Kobaj gl. poslovodja v trgovini na 667 E. 152 St.; Jacob Zakov-šek v trgovini na 16201 Waterloo Rd. in Anton Malavašič v trgovini na 712-14 E. 200 St. — Seje odbora so vsak tretji pon-deljek v mesecu.
Skupno obhajilo—
Dr. Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete bo imelo v nedeljo skupno sv. obhajilo pri maši ob 8; ob 2 popoldne bo ura molitve in nato seja. člani so prošeni, da se udeleže.
Vaje za Pasijon—
Nocoj ob 6:30 je vaja pol ure prej, da bo ob 7 že končano prvo dejanje; potem je vaja za križanje in pred Pilatom in sicer na odru SND. Pridejo naj vsi igralci. V petek pa je vaja v spodnji dvorani SND, ker ima; takrat na odru vaje druga igralska skupina. V spodnji dvorani bo vaja za zadnjo večerjo, judovski zbor in pred Herodom. V petek je začetek ob 7 in pridejo naj vsi igralci, ki v teh dejanjih nastopijo.
Štorklja se je oglasila—
Pri družini Mr. in Mrs. George Fletcher, 24671 Hawthorne Dr., Euclid, se je oglasila štorklja in pustila krepkega sinčka, ki je tretji otrok v družini. Mati je bivša Stephanie Ausec. Mrs. Mary Ausec iz 983 E. 218 St. je postala že desetič stara mama.
Zaroka—
Mr. in Mrs. Rudolph Sajovec iz Lake Shore Blvd., Willoug-by, O., naznanjata zaroko svoje hčerke Dorothy Agnes z Roger N. sinom Mr. in Mrs. Glen Wild iz Ashtabula, Ohio. Roger je zaposlen pri Yoder Bros. Inc. v Ashtabuli. Mlada Dorothy je graduirala junija 1950 v Willoughby Union Hi in je zaposlena pri Lubrizol Corp. v Wick-liffe, Ohio.
Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ—
Članom se naznanja, da radi odsotnosti predsednika Johna Pezdirtza in podpredsednika J. Žnidarja, ki sta na letnem zbo-icvanju gl. odbora v Jolietu, nocoj ne bo seje, pač pa bo seja 22. februarja ob navadnem času. Tajnik bo pobiral asesment vseeno v nedeljo 18. februarja v dvorani pod cerkvijo.
Srnjakova večerja—
V soboto bodo pri Flaismano-vih na St. Clair Ave., servirali fino srnjakovo večerjo, če ne bo mar srna,? če še nimate vstopnice, se zglasite v Flaismanovi gostilni in čim prej, tem bolje.
Dr. Jutranja zvezda št. 137 A. B. Z —
Nocoj ob 7:30 bo redna društvena seja v navadnih prostorih. članice so prošene, da se udeležijo. Po seji bo malo zabave.
žiti 50% naplačila v gotovini meriški poslanik v Tokiju, in C.
FLY CREEK, N. Y. — Tukaj Ljudstvo je pazljivo poslušalo je umrla Frances Žigon, rojena
Sire, stara 60 let. Doma je bila iz Logatca. Pokojnica je bila! mrtvoudna zadnjih pet let. Iz
D. Jackson, gl. urednik mesečnika Fortune, ki sta predsednik in podpredsednik Narodnega komiteja za svobodno Evropo.
Branje proklamacije kakor tudi govori so bili posneti na plošče za radio-oddajo Svobodne
stare domovine je prišla leta 1908 v Eveleth, kjer je živela 13 let, potem pa se je preselila v Forest City, Pa. Njen mož je umrl leta 1940. Zapušča pet sinov, poročeno hčer in sedem vnukov.
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV
vabi k žaloigri
"Domačija ob Visli"
v nedeljo 18. febr. 1951 v SND na St. Clairju
Vstopnina $1.00
Ahehišm Doiioviiv/i
J—|iHi=-„„4.a)iLj.ii ... , saa.

6117 St. Clair Ave.
onrazos
sr—
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek;
Associate Editor: Vinko Lipovec	_______
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	____
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for
3 months.	_	^ o + cm
Canada and all other countries outside United States S10
per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.
^Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
«l::>s3
No. 33
Thurs., Feb. 15, 1951
Ameriška zgodovina v očeh sovjetskih lažnivih Kljukcev
Da sovjetski komunistični oblastniki prekašajo v lažeh samesa Hitlerja, ki je dejal, da čim večja je laž m cim večkrat je ponavljana, tem bolj ji bodo lahkoverni ljudje verjeli je znana stvar. Te njihove laži pozna ves svet, zlasti Ame-rikanci, kar je razveseljivo dejstvo, ker je upati, da se od teh ciničnih lopovov ne bodo dali več vleči, kakor tolikrat
v preteklosti.	^	• j m
Ameriška revija “The Saturday Evening Post • od 10. februarja 1.1. objavlja zopet famozen primer sovjetskih lazi.
Omenjena revija piše:	...
“Sovjetsko berilo zgodovine, ki ga uporablja v srednjih šolah kakih 17,000,000 dijakov, se imenuje Novaja Istonja ah Nova zgodovina. Ta knjiga obravnava razdobje od ameriške revolucije do civilne ali državljanske vojne. V sedemnajstih letih je bila vsebina knjige trikrat spremenjena: najprej leta 1934, namreč kmalu potem, ko je vlada Zedinjenih držav priznala sovjetsko vlado. Nato zopet mta 1943, ko je Sovjeti'a potrebovala ameriško pomoč proti Nemčiji, in končno leta 1948, kar je odmev mrzle vojne.
Te sovjetske spremembe ameriške zgodovine niso morda posledice rezultatov novih raziskovanj sovjetskih učenjakov, temveč so le posledica novih potreb njihove propagande. Z enim samim okretom partijske linije postane ameriški junak navaden capin.	.
Do leta 1934 so slikali George Washingtona kot lastnika sužnjev in aristokrata, ki ni hotel uvaževati ameriške ustave, ki je vsaj na videz stregla demokraciji.” Od leta 1934 dalje pa je postal Washington naenkrat “borbeni general ki je storil vse, ker je bilo v njegovih močeh, da odvrže s tilnika angleški jarem, zato je tudi trpel s svojimi vojaki.” Leta 1943 pa je prof. A. Pankratova, urednica šolske zgodovine, odredila revizijo slednje, da se “pokaže, zakaj se ljudje svobodoljubnih demokracij, zlasti Zed. držav, zdaj borijo ob strani Sovjetske zveze za svobodo in demokracijo sveta.” Razumljivo je, da je bilo treba zdaj Washingtonovo sliko nanovo pozlatiti, zato so ga zopet predstavili takole: “Washington je cementiral svoboščine, ki si jih je priborila mlada demokracija (Amerika) in se je kot prvi ameriški predsednik boril za dobrine ameriške ustave.”
Toda v zadnjem akrobatskem skoku sovjetske zgodovine iz leta 1948 pa že beremo, da je Washington “izšel iz revolucije kot eden najbogatejših veleposestnikov in sužnje-
držcev Amerike. . .”	..
V bolj zgodnjih revizijah sovjetskih zgodovinskih knjig je bil Thomas Jefferson “eden največjih demokratov,” pozneje pa je nenadoma postal “aristokrat, ki je oropal ljudske mase za sadove revolucije” s tem, da je ustanovil.vrhovno sodišče, “ki je lahko črtalo vse progresivne naredbe, ki so postale zakon.”
Ni še dolgo temu, ko so ruski zgodovinarji trdili, da je bil Abraham Lincoln umorjen zato, ker so “severni kapitalisti in južni lastniki sužnjev, ki so imeli strah pred Lincolnovimi demokratičnimi nazori, podkupili igralca Bootha, da ga • je umoril.” Danes pa slikajo Lincolna kot “orodje severnih lastnikov tovaren. Zamorske sužnje je Lincoln osvobodil, zato, da so lahko zapustili plantaže in delali za suženjske mezde v tovarnah severa,”
General Grant je bil najprej v sovjetskih zgodovinskih knjigah “general, čigar strategijo študirajo danes na svetovnih vojaških akademijah.” V knjigah leta 1948 pa je rečeno, da je ameriški Sever dobil vojno, “ko so industrijski delavci organizirali svoje lastne polke in stotnije, izvolili svoje lastne poveljnike, formirali svoje najboljše regimente ter izvojevali na frontah svoje odločilne zmage.” O generalu Grantu in njegovi strategiji niti besede. . .
O ameriškem “Homestead Actu” so pisale sovjetske zgodovinske knjige (ko so bili Sovjeti potrebni Amerike), da je bi! to “hvalevreden zakon, uzakonjen z namenom, da se modro porazdeli zemljo med one, ki je nimajo,” zdaj pa ie ta zakon v očeh sovjetskih zgodovinarjev “naredba, s katero se je ustanovilo razred kulakov, ki so prevzeli v svojo last skoraj vso zemljo, dočim je velika masa ljudstva preši; v vrste najemniškega delavstva, kjer trpi kruto mizerijo kapitalističnega izkoriščevanja.”
Hitler je pripovedoval Nemcem, da je izobrazba prav tako dobro ali še boljše orožje kot puška. Sovjetski oblastniki, kot njegovi učenci, so prekosili svojega učitelja.”
Te stvari, ki smo jih zgoraj omenili, bi se bolje in lepše brale pod naslovom “Za smeh in kratek čas,” če bi ne bile tako prekleto resne in če ne bi njihovi iniciatorji vprav s takimi propagandnimi lažmi ne zavedli že toliko lahkovernega človeštva! . . .
To ie komunizem v praksi, pa naj je sovjetski ali kakršenkoli. Vzdržuje se z nasilnim terorizmom, lažjo, prevaro in obljubami, ki jih nikoli ne izpolni. Ljudstvu obeta svobodo, a daie mu sužnost, ki je stokrat hujša, kot je bilo podložništvo fevdalnih časov!
Iz staroga kraja so prišli. Januara 26 je prileto v Cleveland Mr. Jožef Koren, sin Mrs. Ane Koren, kak živijo na E. 45. Mladi Koren je bio rojeni leta 1926 v Cleveland! kak drugi njegovi bratje i sestre, šteri so že pred leti prišli v Cleveland z materjo vred. Jožef Koren do-zdaj ne mogeo dobiti od jugoslo-vanskij oblasti dozvole. Zdaj je pa prišlo do nekše pogodbe med Ameriko i Jugoslavijov i Jugoslavija ne več tak trda. Glad i ! siromaštvo jo je prisililo k “prijateljstvi” z Amerikov. Mr. Jožef Koren je živo v Turnišči i tam bio oženjeni z Marijo Hor-vatovov. Ima že dvoje dece, 6 letnoga deščkeca i dveletno dekliško. Dela na to, ka bi cela družina prišla za njim.
Kda je Koren dobo dozvolo, je včasi iz Zagreba potovao prek Ljubljane na mejo pri Sežani i od tam do Pariza. V Parizi se je vsedo na zrakoplov. Zna pove-I dati dosta zanimivij novic iz Turnišča i tudi iz drugih krajov Prekmruja. Pitali smo, ka je najslabše doma. Pravi, ka to, ka nega blaga za obleko i ne cukra. Cuker se dobi za malo deco do dvej let i samo eden funt na mesec. Zdaj ne silijo več tak jako, ka bi kmetje dali svojo zemljo Zadrugi to je telko kak državi. Samo lanska sušava i obvezne dajatve (t. j. vsakši je obvezani, ka da državi predpisani pridelek zemlje) sta krivivi, ka mnogi žmetno živijo. Obleko dobijo največ iz Amerike, ka jim sorodniki pošljejo. Obvezno dajatev morajo celo jagri dati. Tak je na turniškom hatari predpisano, ka morajo tisti jagri, ka so prek zeli turn iški hatar, na leto dati državi 30 zavcov. Ka več strdijo, tisto je njihovo. Proste trgovine, ka bi kakšij privatni človek imeo trgovino, v Jugoslaviji nega. Nekše državne trgovine so “okrajni magacin,” v šterom lehko kupiš, če je dobiti, brez bonov, samo za peneze. Liki je strašno drago, V “zadružnij tr govinaj” je vse na bone. Te so ešče nekše uradniške trgovine, kde lehko samo uradniki na svoje bone kupijo.
Ceste so ešče v dobrom stanji po Prekmurji. Iz Sobote v Lendavo vozita dva avtobusa. Eden prek Turnišča i eden prek Če-rensovec. V Lendavi so zdaj na boljšem, ka si kurijo z gasom, kak pride iz zemlje v Murskom Logi (pri Benici).
Ljudstvo se boji Piusov. Pravijo, ka je na Madžarskem dosta ruskoga vojaštva. Ljudje bi naj-raj videli, če bi Američani prišli tja.
njim bo zdravje- že skoro povr-nolo.
K VOJAKOM POZVANI je bil te dni Ewgey Tivadar. On j d sin od John and Mary Tivadar, želejmo njemi srečno vrnitev.
G. H.
Posebno pismo iz Jolieta
Na uradaj zdaj opet delajo kak nekda vučeni ljudje. Nekaj let so vse šteli voditi neizobraženi komunisti, te je pa vse propadalo. Zdaj delajo vučeni uradniki, liki nadzorstvo nad njimi je vsikdi komunistično.
Te dni čaka Mr. Tum Hozjan, ka stanuje pri Korenovih na E. 45., ka pride tudi njegov sin iz staroga kraja. Tuni je doma iz Odranec, je pa kupio posestvo v tSari Novi vesi na Štajerskem. Od tam pride njegov sin, šteri je tudi Tuni.
CHICAGO
GRADUATION. — Dneva U. februara je graduiral na Indiana University, Bloomington, Indiana John Gorkis. On je sin od
Joliet, 111. — Dragi urednik Ameriške Domovine! Dovolite mi objaviti par vrstic v vašem cenjenem listu, ki se v Jolietu bolj in bolj priljublja našim ljudem.
'Pred vsem bi rad nekaj zapisal o naših bližajočih se mestnih volitvah. Dne 27. februarja bomo imeli primarne volitve, pri katerih bomo izbrali kandidata za župana, pa tudi kandidate za komisarje in za naš policijski magistrat.
Zadnjič sem bral baš v tem listu, da je prijavil svojo kandidaturo naš znani bivši šerif John Kirincich. To me je napotilo, da tudi pišem ta dopis. Naj tudi jaz rečem par besed o našem Johnu Kirincichu.
Kdo je John Kirincich?
Rojen in vzgojen je bil v Jolietu. Je hrvatske narodnosti, ampak že od mladih let med Slovenci in se ne loči od nas nič. Njegova prijazna žena, mati dveh otrok je poljskega rodu. Kirinčičeva mati še živi, oče pa mu je umrl. Ima štiri brate in nobene sestre. Svojo karijero je začel kot klerk v trgovini svojega očeta s splošnim blagom. Posedujoč dar prijaznosti in trgovskih lastnosti, kakor jih je imel njegov oče, je mil zelo uspešen v občevanju z ljudmi. Kmalu so ga drugi navdušili naj stopi v politična gibanja. S svojim posebnim darom prikupljivo-sti, je bil v svojih političnih službah uspešen in postal povsod vobče priljubljen. Zadnja štiri leta j ebil okrajni šerif, izvoljen z veliko večino. Urad okrajnega šerifa je zelo pohvalno upravljal is svojo izredno eksekutivno sposobnostjo. Poleg zastopstev drugih narodnosti v njegovi službi, je imel v službi kot pomožne šerife štiri naše znane Slovence. Naš znani delavni John L. Ži-vetz (Jevitz), je bil njegov Chief Deputy. John Birsa, William Agnich in Fred Male, pa kot pomožni šerifi. S tem je pokazal, da mu je bilo za svoje ljudi. Pravi Slovenec in Hrvat.
Še dolgo predno mu je potekel termin v šerifovem uradu so ga številni prijatelji in znanci, ki so občudovali njegovo zgledno uradovanje v šerifovem uradu nagovarjali, naj resno misli na kandidaturo za župana, ker so videli v njem tisto potrebno sposobnost, ki je potreba ulspešnemu županu našega mesta. Vse to zanimanje zanj kaže, da je zelo priljubljen pri vseh, ne glede na narodnost, vero, barvo. Zato je tudi ta dopisnik prepričan, da bodo volitve izpadle zanj ugodno, kakor so pred štirimi leti, ko je bil izvoljen za šerifa.
Fara sv. Jožefa je imela v letu 1950 zelo ulspešno leto. Njeni dohodki v letu 1950 so bili $76,961.49. Stroški pk $71,570.79. Cerkev, župnišče, šola in vsa cerkvena poslopja so v najboljšem stanju. Naša
ne. štirinajstletni “Basket-j ball tournament” s sedmimi drugimi mesti, v katerih je sodelovalo 22 teamov, je bil velik in najlepši uspeh.
Slovenski dom, ki sosednje našemu farnemu parku tudi lepo napreduje, člani doma so iz vrst najboljših ljudi, ki se radi sestajajo na zabavah, pri petju, itd. So veseli ljudje, ki ljubijo pošteno zabavo. Kaj takega si morejo privoščiti edino svobodni narodi v Ameriki, da se lahko svobodno po-vesele in (sestajajo. Upajmo, da se bodo enkrat lahko veselili tako tudi onostran vode, da bodo svobodno uživali prostost.
Tukajšnji list ‘The Spectator’ je objavil te dni zanimiv in laskav opis o naši ugledni Miss Elizabeth Grahek, hčerki znanega pokojnega gl. blagajnika KSKJ Mr. Johna Graheka v Jolietu. Miss Grahek je obče-znana priznana in sloveča operna pevka. Kot taka je sodelovala že v nad 90 opernih predstavah. Pred leti je bila na našem cerkvenem koru. Pozneje, ko je dovršila šolo, se je bolj posvetila šola nju petja, šolala se je v slovečih šolah za glasbo v Italiji in tu v Ameriki. Kakih 20 opernih predstav je bilo ^ francoskem, nemškem in itali janskem jeziku, v katerih je sodelovala. Kot lirična dram ska sopranistinja je nedoseg Ijiva. Sodelovala in nastopale je že pri številnih najuglednejših ameriških opernih družbah, kot Metropolitan Opera Co., Chicago Opera Co., itd. Na to talentirano slovensko hčerko smo Slovenci lahko ponosni. Zasluži najiskrenejše čestitke za njene visoke uspehe!
H koncu pozdravljam vse naše ljudi v Jolietu in še enkrat apeliram, ne pozabite voliti na dan 27. februarja in oddati svoj glas Johnu Kirincichu !
Poročevalec.
VSAKEMU, KAR MU GRE

Pozdrav iz Floride
Miami, Fla. — V časopisih beremo, kako grdo vreme imate tam v Clevelandu, žal nam je za vse vas, da niste tu z nami v sončni Floridi. No, pa tudi tu ni vedno lepo. Od petka do ponedeljka je padal mrzel dež, kot pri nas v oktobru. Tu ljudje na mraz niso psebno pripravljeni. Nimajo niti primerne obleke, niti za take prilike pripravljenih stanovanj, saj je pa res le redko tako mraz. Dobrih sto milj od tu je zaradi mraza poginilo celo precej živine. Mrzli val je povzročil veliko škodo tudi na nasadih, prenekateri so pozeb-li. Preje skoro ni bilo mogoče dobiti sobe, sedaj vas pa skoro za rokave vlečejo, češ pri nas bo ceneje.
Mrs. B. Stefanec je prišla s hčerko Goldie in Miss Beall Gerl. Prav dobro se imajo. Mr. 'in Mrs. D. Stakič s hčerko in zetom z Molly Tavern so se tudi ustavili v Lauderdale. A. Demšar gradi lepo vilo ob morju, Drenikovi pa sedijo v svojem lepem domu in kurijo, če imajo s čim.
Upamo, da bo sonce kmalu vse ogrelo, samo malo počakati bo treba.
Na svidenje v Clevelandu! Mr. in Mrs. Steve Lučič, Kede Živkovič.
Cleveland, O.—Moji ljubi so-potniški prijatelji na lawndal-skih ozarah in drugod po širni Ameriki se že nekaj časa vesele, da je moje “koprive” v A-meriški Domovini slana poparila in da jim ne bodo več povzročale opeklin in srbenja. Svojo domnevo seveda grade na ne-pobitnem dejstvu, da sem po svoji lanski operaciji, katero1 sem pač dovolj na široko opisal, prenehal pisati svoje tedenske opazke v A.D. ter prenesel svojo delavnost in iznajdljivost skupaj s koprivami in poprom in papriko na drugo polje, kjer ooganja satirčni žurnalizem. Pač živimo v svobodni Ameriki, kjer si vsak človek lahko na lepem izmisli, da ni samo talentiran časnikar, temveč tudi podjetem biznismen in veš čak na polju “free enterprajsa” in začne izdajati svoj list, ne da bi sploh koga vprašal za dovoljenje ali lajsens, hudiča ali oiriča. In “Koprive”, kakor je bil “krščen” novi poskus v slovensko - ameriškem časnikarstvu, s pojasnilom pod naslovom, da je list “mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov” (in kako jih štrglja — do krvi! sicer pa kaj vi Vam pravil, če jih še niste brali, kar naročite se nanje, pa se boste' prepričali, da ne pretiravam), te “Koprive” so potrebovale mojo pozornost, kakor je naš mali pred petimi, šestimi leti potreboval mojo očetovsko pozornost, kadar je bilo treba premenjati plenice, zavreti mlekca itd. In ker še nisem tako daleč napredoval, da bi mi ne bilo treba delati osem ur na dan za vsakdanji kruh, je to požrlo ves moj “prosti” čas in za A. D. ga ni nič ostalo. Pa sem si mislil, eh, saj A.D. ni nepočakana punčka ali muhasta deklina, temveč resen list in Jaka bo ž e razumel položaj in potrpel, dokler se kaj ne obrne ( to se pravi, dokler ne reorganiziram svojega “prostega časa” ali pa kdo iznajde kak način, kako razklati človeka na dvoje, da bi vsaka polovica opravljala samostojno delo celega človeka). Sopotniki in njihovi kapitani, frajtarji, birti, Šuštarji in šušmarji naj se pa le vesele, saj bo njihova radost kratkotrajna, če bo šlo vse po sreči.
knite v kuverto pa Vaš naslov in pošljite na naslov: Koprive, 1107 E. 74 St., Cleveland 3, O., pa jih boste začeli takoj dobivati.
Mr. in Mrs. Frank Gorkis na	.	„
1834 W. 22nd Place. StarišemMarajeenanajodličnejšihcer-
eastitamo k sinovomi lepomi na-i kvenih občin v našem mestu, predki. Johniji pa od srca žele-! na kar je lahko ponosen naš
mo, da najde pot in srečo do cilja po šterom hrepeni.
BETEŽNI SO: Steve Salaj,
veleč. g. Monsignor župnik in vsi farani.
Razne športne aktivnosti, ki
Magda Kovacs, Mary Ross, in|se vodijo pod pokroviteljst-Mary Tivadar. Molimo, da se: vom KSKJ so tudi zelo uspeš-
Zahvala
Cleveland, O. — Tem potom se zahvaljujeva vsem, ki so se odzvali najinemu vabilu in se udeležili najine svatbe dne 3. februarja. Hud mraz in snežni zameti nas radi zadrže doma, toda vi dragi sorodniki, prijatelji in znanci ste se vabilu odzvali in naju počastili s svojo navzočnostjo. Iskrena hvala!
Therese and Andrew Zakrajšek, Jr.
Pričakali smo tudi to. Po tehtnem premisleku sem naposled reorganiziral svoj prosti čas tako, da bom razveselil či-tatelje Ameriške Domovine in naše sopotniške kapitane in frajtarje vsaj vsake dva tedna, ne da bi zaradi tega trpele “Koprive” ali pa naš mali, ki bo podedoval pot za menoj in kateremu moram brati ob večerih vsakovrstne štorije od svetopisemskih zgodb in pravljic o zlatolasih princezah, junaških vitezih in hudobnih lintvernih in coprnicah pa do komičnih magazinov, brez katerih bi seveda vzgoja poštenega mladega A-merikanca ne bila popolna. Iznašel sem torej “plan,” po katerem bo volk sit in koza cela. Upam, da bom s tem ustregel tudi tistim prijateljem na komunistični strani, plotu, ki me kakor znani birt na Vzhodni 79. v Clevelandu tako pogrešajo v A.D., da javno po meni vzdihujejo.
Tako, prijatelji na levi in desni in v zlati sredi, na plotu , in pod mizo, kjerkoli Vas že pesti usoda, ovce in koštruni, demokrat j e in republikanci, komunisti in progresivci, ka-li in vsi drug, ki ste me zadnje mesece pogrešali v A.D., zdaj se bomo pa spet krtačili tudi v A.D. A kdor želi opazovati, kako se bodo -naši tito-potniški guneveti in falot j e in drugi grešniki proti ljudstvu cvrli med dvema ognjema, ta naj se pa naroči še na “Koprive”. Kar dolar vta-
Človek bi mislil, da se tudi naši sejavci komunizma kaj na-uče iz bridkih skušenj, pa kaže, da se jih nobena pametna ne prime. Naj novejši vzgled te nepoboljšljive zalupanosti, kakor bi rekel kak Hrvat, je naš stari znanec in bivši ženin zarjavele device E., Janez Boštjančič ali John Bostjancich, ki se je pred časom preselil k Glasu Naroda v New York, potem ko so ta propadajoči tritednik kupili in rešili titovski tisočaki. Kakor nekoč v metropoli, tako tudi zdaj pri nekoč uvaževa-nem in poštenem Glasu Naroda prakticira v prvi vrsti metanje peska v oči svojim čitateljem, pri čemer se vedno poslužuje naj večje lopate, ki jo zmore. Lep primer, (če je mogoče govoriti o lepih primerih nepoštenja), kako nadaljuje s svojim zavajanjem pri Glasu Naroda, je njegova “Urednikova kolona” z dne 31. januarja, v kateri piše v zvezi z delovanjem dobrodelne organizacije CARE v Jugoslaviji tudi sledeče: “Skupina znanih Amerikan-cev je pripravljena sodelovati s Sponsoring Committee (sic!) ki bo v kratkem ustanovljen v okviru organizacije CARE. Med temi uglednimi ameriškimi sodelovale! so imena Mrs. Eleanor Roosevelt, John Gunther, Max Lerner, Roger Baldwin itd.
“Žal med nami samimi ni ljudi, ki bi imeli toliko čuta za svoj narod (Mr. B. očividno misli reči: “ . . so med nami ljudje, ki nimajo toliko čuta itd.” moja opomba) kakor ga imajo Mrs. Roosevelt, John Gunther, Max Lerner itd. Namesto da bi v teh kritičnih časih, ko je pomoč najbolj potrebna, storili svojo narodno dolžnost, se u-kvarjajo z obrekovanji, lažmi in blatenjem teh narodov. To pa vse zaradi tega, ker v svojem brezčutju za narod upajo, da jim bo naravna nesreča v obliki suš in poplav pomagala, da se polastijo starih korit. Pričakujejo, da bodo ribarili v kalnem, ker enkrat izpostavljeni in razkrinkani kot narodni za-jedalci, več nimajo ničesar, za kar’bi se še lahko oprijeli. No, takšno sramotno delovanje ne bo zavrglo plemenitih akcij, ne bo moglo preprečiti širokogrudno pomoč, ki jo danes Jugoslaviji nudi ne samo ameriška vlada, pač pa tudi ameriško ljudstvo.”
Ali ste ob sapo? Tudi “tov.” B, je moral kaj na kratko sopsti ,ko je zabil zadnjo piko v tem odstavku, ki vsebuje toliko idijotskega zavajenja, da sam na sebi predstavlja rekord, kakršnega bi mu lahko zavidal sam Tone Garden, bivši Prosve-tin čefeditor po nesreči. Ta žurnalistnična žaba je očividno pod vtisom, da so njegovi novi čitatelji pravi pravcati idijotje, ki ne vidijo razlike med narodom in režimom, ki je v današnji Jugoslaviji približno enaka razliki med ognjem in vodo, in ki verjamejo, da ljudje kot Mr s-Roosevelt in drugi ameriški človekoljubi tudi ne vidijo nobene razlike med trpečimi ljudstvom in Titovo komunistično bando, ki drži to ljudstvo za goltanec in ki je v prvi vrsti in naj večji meri kriva, da vlada danes v Jugoslaviji pomanjka-nje!	T!'tffilifl
Če bi verjeli njemu, bi morali verjeti, da je vsakdo, ki je proti titovski komunistični strahovladi, ipso facto PROTI PO' MOČI NARODU; in da vsakdo, kdor kritizira in pobija to komunistično strahovlado, s tona (Dalje na 3. strani.)
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Inkom, v drž. Illinois 14. mala 191*
Sedež: Joliet, 111.
Naie geslo: “Vse za vero. dom In narod; vsi za enega, eden za vse.”
III.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PRANK TUSHEK. 716 Raub St, JoUet, Illinois
1	podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39,
2	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., JoUet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St., JoUet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, 111.
Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. JoUet. HI.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St., Chicago. HUnois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, 111.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St„ JoUet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 WlncheU St.. Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago. lUinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, HI.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, HI.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. jan. 1950 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugi izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu,c^fr\	®
ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. s„Pr^fe moškega aU ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
viia.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije hi poškodnine.
Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD je 119.93% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St., JoUet, Dl.
Finančno poročilo D.S.D. — Financial Report H.F.S. From July 1st to December 31st 1950
DOHODKI — INCOME
Preostanek dne i. julija 1950 — Balance ............
Prejeli za smrtninski sklad — Mortuary Fund .........
Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund .....
Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund ..............
Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund .........
Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund .........
Prejeli za konvenčni sklad — Convention Fund .......
Prejeli obresti — Interest and Dividends ...........
Prodani bondi in principal — Bonds Sold and Principal Prenos v bolniški sklad — Transfer to Sick Fund .....
Skupni dohodki —- Total Income ............
..$4,683.63 ..	798.60
.. 1,992.20 ..	476.82
..	866.25
35.25 .. 2,122.72 .. 8,280.00 ..	500! 00
...$167,234.06
....$ 19,755.47
Skupaj — Total ....................................
STROŠKI — DISBURSEMENTS
Izplačali za posmrtnine — Death Claims ...............$4,000.00
Izplačali za operacije-poškodnine — Disability Claims .... 1,100.00
Bolniške podpore — Sick Claims ....................... 2,128.75 -
Izplačali na certifikate — Cash Surrenders ........... 208.50'
Dnevnice in vožnja — Perdiem and Travel .............. 86.28
Plača gl. odbora — Officers’ Salary .....••••••;...... 1 ’420-00
Tiskovine, uradne potrebščine—Printing, Office Sup....
Za glasilo — Official Publication	........
16.92 5.00 20.00 :. 60.00 .. 9,363.39 60.48 500.00
..$186,989.53
Telephone and Telegrams
Telefon in telegrami -Poštnina — Postage
Nagrade — Commissions ..........................
Oglasi — Ads ....................................
Najemnina gl. urad — Rental Home Office ........
Nakup bondov — Bond purchase ...................
Dozorele obresti — Accrued Interest ............
Prenos v bolniški sklad — Transfer to Sick Fund
Skupni stroški
__ Total Disbursements .................^ 19,531.43
Skupaj — Total .........................................  ^^’onn'nn
Razlika v bondih — Difference in bonds ..........................
Preostanek — Balance ...................................$168,258.10
RAZPOREDBA PREMOŽENJA — INVESTMENTS
U. S.	Defense Bonds ............................................$
U. S. Treasury Bonds ............................2l/z%...........
Puerto Rico Water-Elec. Rev.....................—2	...........
Seattle Gas Co...............................    ^	...........
Lower Neches Valley Authority ...................2 /2	...........
National Vulcanize Fibre Corp....................4V2	...........
City of Royal Oak, Mich., G.O.................... 3	...........
Middle Rio Grande Const. Dist. Rev...............2%	...........
Chicago Transit Authority .......................3/4	..........
Village of McCook Sanitary Dist..................3J/4	...........
University of Colorado Dormitory Rev.............2	...........
Texas Tech. College Rev..................    -”--2	...........
Salem Community High School District No. 600-3 A
Standard Thompson Cdrp......................
Northern Pacific RR ........................
Illinois Central RR ........................
Booth Fisheries Corp........................
Hudson Pulp Paper Corp.....................
Central Telephone Co..............................4
Washington Toll Bridge ......Z...................^
City of Phoenix, Ariz. G. ......................'“/j3
Citizens Utilities Co., 1st Coli.................
Village of Marissao, 111., Sew. and Wat. Rev.....3 /2
Michigan Consolidated Gas Co......................^
Pacific Western Oil Corp. .......................
City of Springfield, Tenn., Nat. Gas Rev.........3j/2
General Finance Corp..............................4
City of Marian Co., 111.; Sew. and Wat. Rev....••••4
Dyer Co. Tenn. School Dist........................3	/2
Oklahoma Planning Res. Rev........................4
Southwest Texas State Teachers College ..........3/4
Mobile, Alabama, Water Rev........................3
Gilchrist Company 1st Coll.....................  4
Federal Savings and Loan ........................3
City of Joliet Impr. Bonds ......................3
Village of Rockdale Impr. Bonds .................5
City of Lockport Impr. Bonds ....................5
City of Calumet Impr. Bonds ....................5
Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad —
Assessments Collected Not Yet Received .........................$ 2,552.84
Članstvo dolguje — Due from Members ............................. 589.99
Dozorele in dotečene obresti!—Int., Div. Due and Accrued ........ 1,607.21
Inventar premičnega premoženja—^Inventory ....................... 750.00
Skupaj
Total ..........................................$173,758.14
DOLG D.S.D. — LIABILITIES
Neizplačane posmrtnine — Unpaid Death Claims ............... 1,213.00
Skupno premoženje 31. dec. 1950 — Total Assets ..................$172,545.14
Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji dne 31. jan. 1951.
Respectfully submitted to the Board of Trustees this 31st day of Jan. 1951.
FRANK TUSHEK, predsednik—President,
FRANK J. WEDIC, tajnik—Secretary,
ANTON J. SMREKAR, blagajnik—Treasurer.
S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter vse listine in vrednosti Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja in da je vse tudi v pravem in najlepšem redu.
This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all the societys Documents and investments, and find that everything to correspond and in the best of order, according to our best belief.
ANDREW GLAVACH, 1, nadzornik—Trustee JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik—Trustee.
Subscribed and sworn to before me this 31st day of January 1951.
(SEAL)	PAUL C. THURM, Notary Public.
CIGANKA ZALKA
(NOVELA)
VSAKEMU, KAR MU GRE
(Nadaljevanje z 2. strani) “obrekuje in blati NAROD”! Amerikanec bi temu najbrž rekel “stretching the point beyond recognition”, dočim imamo mi za takšno sleparsko počenjanje domač izraz “metanje peska v oči”. Kajti ta klaverni vitez
PRIDEJO IN IZGINEJO! Ampak če bi to priznal, potem bi bil seveda brez službe.
Prav tako ve, da je resnica, da nikdo bolj ne želi ljudstvu doma v Jugoslaviji olajšanja kakor baš naši protikomunisti, da so ti ljudje resnični prijatelji tega ljudstva, dočim se zbirajo njegovi naj večji sovražni-
marksistrcno-leninstičnega ki v Ameriki odkrog Prosvete) peresa prekleto dobro ve, da Glaga Naroda in drugih naših noben slovenski protikomunist; oznanjevalcev komunistične v Ameriki, bii katoličan, svo-!zarje; ki zagovarjajo režim, ki bodmislec, socialist, demokrat drži jugoslovansko ljudstvo za ali republikanec po prepričanju goltanec
ne nasprotuje pomoči trpečemu Takisto ve) da se nikdo ne mo-narodu, temveč mu na razne na- re ,meriti z njim in njegovimi
čine in po svoji moči pomaga idejnimi in političnimi tovariši in želi, da mu tudi Amerika pomaga — in ne samo to, temveč vsi tudi ZAHTEVAJO od naše vlade, da se pobriga za to, da bo te pomoči res deležen NAROD in ne zgolj PARTIJA! — kakor tudi, da Amerika, uradna in neuradna, ne pomaga Jugoslaviji ZARADI Tita, temveč KLJUB njemu,, ker stoji na stališču, da je NAROD TISTI, KI TRPI in da je NAROD TISTI,
KI OSTANE, dočim, REŽIMI'
easily digested
LASTING ENERGY
Zdaj pa imamo neko osebo v bližini, ki je že mnogim v vasi vselej rada priskočila na pomoč, naj je bila potreba taka ali taka. Je mlado dekle, izvežba-no in spretno za vsako delo, zato jo zdaj tu zdaj tam najemajo kot dninarico. Kakor na vse reči, se tudi na kuhinjo dobro razume, in tako se boš kmalu sam prepričal, kako dobro kuhati zna ciganka Zalka.”
“Kaj praviš? Zalka je tukaj pri tebi, v tej hiši, danes, ter naj meni . . in tebi pripravi kosilo? To je pa res nekaj nepričakovanega in nenavaden . . . slučaj!”
Prav tedaj so se odprla vrata, v sobo je stopila Zalka, prijazno rekla nadgozdarju, ki jo je napeto opazoval, “Dober dan”, potem pa začela mizo pri pravljati za kosilo. Nadgozdar

READY-CUT SPAGHETTI
Že zrezani Spagheti
in učitelji v laganju, obrekovanju, častikraji in blatenju, ker imajo komunisti obeh marksistično - leninstičnih veroizpovedi obsoluten monopol na vse to. Ampak priznati pa tega seveda ne more, kajti novi gospodarji Glasa Naroda ga niso najeli zato, da bi razširjal resnico-, čeprav bi jo želel. “Kar je spričo njegovega clevelandskega rekorda najmanj zelo dvomljivo,” mi je zabrundal čez ramo sosed Miha, ko je prečital zadnjo piko. “Zakaj pa misliš so ga tako dolgo šolali na Tituševih univerzah, pri ričetu in drugod? Zato, da bi oznanjal evangelj resnice? Ne bodi vendar tako neumen. Saj nisi več tako mlad. Mar ga enkrat pošteno Česni po glavi s trdo besedo, potem pa reci ‘Nof sed’ in obrni žverci hrbet!”
Okej, Miha. Nof sed!
Peter Kopriva

M
S
%
1
g
•J
V MESTU
Jolietu, 111.
bodo
PRIMARNE VOLITVE 27. FEBRUARJA 1951
C
JOHN .KIRINCICH kandidat' za župana
Prijateljske f>
(sme
Dragi državljani in prijatelji!
Zopet se nam približuje dan ameriškega privilegija
volilni dan. Kakor
..3
„4
..5
..4
„5
Mort,
gages
Checking Accounts
25.000.	00
25.000.	0-0
5.000.	00
2.000.	00
5*,000.00
3.000.	00
5.000.	00
5.000.	00
2.000.	00 5,000.00 5,000.00
5.000.	00
2.000.	00
3.000.	00
4.000.	00
1.000.	00 2,500.00 2,500.00
2.500.00
3.000.	00
2.000.	00 2,000.00 2,000.00 ■2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 2,000.00 3,000.00 3,000.00 3,000.00
3.000.	00
5.000.	00 662.63
.5,900.00
500.00
613.44
4.400.00 8,682.03
Skupaj — Total
..$168,258.10
%
5
%
i
k'
nam morajo biti pri srcu in moramo biti tudi pozorni na vse oddelke naše vlade, tako moramo biti še posebej pozorni na važnost naših mestnih volitev, iz katerih dobimo naše mestne vlade.
V naši politični pooblastilni obliki (commission form of government) bomo imeli priložnost, da nominiramo dva kandidata za županski urad in osem kandidatov za komisarje in dva za policijski magistrat.
KOT KANDIDAT ZA ŽUPANA čutim, da je moja dolžnost, da omenim nekatere moje sposobnosti (kvalifikacije), katere sem trdno prepričan, da me usposabljajo, da sem primeren in sposoben kandidat za urad .za katerega kandidiram. Bil sem rojen v Jolietu in tu bil tudi vzgojen. Sem oženjen in stanujem z mojo ženo, sinom in hčerjo na 306 Ruby Street. Rekordi mojega privatnega in javnega delovanja in življenja so odprti vsakemu in upam in verujem, da so bili vse skozi pošteni in pravični do vseh. Dosegel sem priproste in važnejše uspehe v svojih odgovornih službah izvršnega značaja in so odprta knjiga, katero s ponosom odpiram javnosti.
S temi in drugimi sposobnostmi—iskreno verujem, da ako bom nominiran in izvoljen KOT VAš BODOČI ŽUPAN, da sem v stanju dati mestu tisto potrebno vodstvo, ki ustvarja edinost in slogo v mestni zbornici in nobenega nepotrebnega poviška davkov, ter vodstvo, ki nudi složno sodelovanje v vseh važnih načrtih, ki so dobri in koristni za dobrobit našega uglednega mesta.
Upoštevajoč vašo prijazno pomoč in sodelovanje v preteklosti, ki daje navdušenje številnim državljanom in prijateljem, kakor je dalo ambicijo tudi meni, da bi postal župan našega uglednega mesta. Zato ponovno prosim vašega upoštevanja in podporo pri volilnem glasovanju v torek dne 27. februarja 1951, zakar vam bom nadvse hvaležen!
Vam udani,

niti z očmi ni trenil od dekle ta in sam ni vedel, kaj ga je vleklo k nji. Zalka je opravljala svoje delo in niti slutila ni, kdo bi bil župnikov gost in da jo opazuje z naj živahnejšim zanimanjem. Pa se ji ne bi bilo treba bati, da bi napravljala slab vtis. Stari lovec je zmerom bolj razumeval, zakaj se Herman svoje ljubezni oklepa tako trdno in prisrčno. Zalka je vsakogar pridobila že na prvi pogled. Imela je nekaj tako prikupnega, da je zgrabilo celo nadgozdar j a, dasi se je temu v srcu upiral. Stari gozdar je nepremično strmel v Zalko, tako da mu ni ušla nobena njenih gibčnih in premišljenih kretenj.
Zdaj je dekle odšlo iz sobe, župnik pa je vprašujoče pogledal svojega prijatelja, ki je stal poleg njega in bil globoko zamišljen.
“No, Šmetlin, kako ti je kaj všeč?”
Nadgozdar se je zdrznil, si naglo pogladil čelo, kakor da hoče pregnati neprijetne misli ali spomine, potem pa dejal: “Kako mi je všeč? Ah, da, saj res. No, Hermanu ne morem več zamer j ati, da se je v dekle zagledal. Začarala bi vsakega mladega človeka.”
“Starega tudi, bi dejal,” se je pošalil župnik. Ni ušlo njegovim očem, kakšen vtis je Zalka napravila na prijatelja. “Prav tako prikupen kakor njena zunanjost, pa je tudi njen značaj.”
“Le zakaj je dekle hčerka take ženske, kot je ciganka Lena?” je nejevoljno vprašal nadgozdar.
“Da, Šmetlin, če bi tega ne bilo, bi se kar gotovo še jaz zavzel za oba; v teh okolnostih pa . . sam ne vem, kaj bi dejal.”
“Saj to je ravno, kar jaz pravim. Kako naj Herman in kasneje še jaz, ko pridem k njemu, skupaj živiva s tako žensko, kot je Lena? To je nekaj nemogoč,ega, in že samo zato ne bi dal svojega privoljenja tudi če bi ne bili še drugi razlogi.”
“Ki pa se že zelo sumljivo
DELO DOBIJO
Grocery clerk
Dekle ali žena dobi delo za pomoč v grocerijski trgovini. — Mora govoriti slovensko. Za na-daljna pojasnila vprašajte v
Slovenian Cooperative Stores
667 E. 152 St.
______________________(35)
Ženske pomočnice
ženske za lahka “assembly” in strojna dela. Plača od ure. Za pojasnila pokličite EX 1-1111.
(33)
TEŽAKI
in delavci za ročne truke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
..THE CLEVELAND PNEUMATIC. TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(36)
SAND BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure.
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(36)
ga je podražil že kaj bi ' napravlja
majejo, “Že,
župnik, tajil. Dekle napravlja name vtis, ki mi ni čisto jasen, vsekakor pa govori v njun prid. Če njena mati res uganja čarovnije, se je mlada čarovnica od nje naučila in kar igraje še mene začarala.”
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV
§
S
s

I
s
JOHN KIR1NCKH,
kandidat za ŽUPANA mesta Joliet
%.Ta
s
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE
TURRET LATHE
CARBIDE GRINDERS
ROUGH GRINDERS
Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co,
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(36)
Za čistilnico oblek
Sprejme se ženska prijetne zunanjosti in lepega nastopa za delo v čistilnici oblek, samo za delni čas (part time work), ki je zmožna tudi šivanja. Za na-daljna pojasnila pokličite po 10. uri dopoldne SW 1-4655.
(Feb. 12, 13, 15).
MALI OGLASI
Trgovina naprodaj
Proda se delikatesna trgovina s stanovanjem, posluje že 25 let na Addison Rd. Za pojasnila pokličite UT 1-6041.	(34)

Bake Tills Your Bay Word For VITAMINS
ONeIaIDAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
f)M-A-Day (brand) MuWpU Vliai
Yfe Cepculm or«—
'—fOTlNT—»oci. captul« tontalru tfc* ' My bari« Madt «f Ibo ftva vitamin* vbaw	b«v> bean »»tab.
DM «■ •aaafic* H boasoc, nutrition.
D—COMVtNIEMT—tok« |*ri on* taiusil* today and ym can forget about xSatob wppWewnt« »ntS tomorrow.
•—KONOM1CAL—a itngl* oQpwW oacb rfay t* ad yoa tako M all yaa pay (m.
ri-GOAKANTEB-tak* mm OnoAGar (fensacf) MuttlpU Vitamin Copnri« web Day tar rixty day*, toar maaay book V yaa a«a aal aatirital	'
tOSJO LABORATORIES, INC.
Išče garažo
želi dobiti garažo za 1 avto v okolici E. 68 do 53 St., blizu St. Clair Ave. Kdor ima garažo za v najem, naj pokliče EN 1-4228, 1003 E. 64 St.	(35)'
Pralnik naprodaj
Prodam dobro ohranjen 9 let star ABC pralnik; cena $30.00. Za pojasnila pokličite RE 1-4172.
Soba v najem
Pri starejših ljudeh dobi zaposlen fant ali mož v najem opremljeno sobo; prednost ima novi naseljenec. Za pojasnilo pokličite WIckliffe 3-0612.
—(34)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in
barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
I
Charles Dickens:
Velika pričakovanja

Ko je prejel svoj šiling in v teku časa izvršil vzpon na kozla ter pognal (pri čemer mu je vidno odleglo), sem jaz stopil v prednji urad z malim kovče-gom v roki in vprašal, je li Mr. daggers doma.
“Ne,” je odgovoril pisar. “Zdaj je na sodišču. Ste vi Mr. Pip?”
Povedal sem, da res govori z Mr. Pipom.
“Mr. daggers je naročil, da ga počakajte v njegovi sobi. Ni mogel povedati, kako dolgo se bo zadržal, ker ima razpravo. Ker pa je njegov čas dragocen, si lahko mislite, da ne bo izostal dlje, nega je neobhodno potrebno.”
S temi besedami je pisar odprl neka vrata in me porinil v sobo proti dvorišču. Tu sva dobila enookega gospoda v žametni obleki in kratkih hlačah; ko sva ga tako zmotila v branju časopisa, si je z rokavom obrisal nos.
“Stopite venkaj in čakajte tam, Mike,” je dejal pisar.
Začel sem se opravičevati, češ da menda nisem motil — a že je pisar potisnil gospoda venkaj tako po domače, ko le kaj, vrgel za njim še kosmato kapo in me pustil samega.
Soba Mr. dagersa je dobivala svetlobo samo od zgoraj in bila skrajno neprijazna. Steklena streha ni bila na sredi, sosedne hiše pa so se videle zverižene, kakor da se zvijajo, samo da bi mogle mene videti. Pričakoval sem, da bom videl ne vem kolibo papirja, pa ga nisem. Pač pa je bilo v nji nekaj drugih predmetov, ki bi jih tu ne bil pričakoval:	stara zarjavela pi-
štola, meč v nožnici, več čudnih škatelj in zavitkov ter dve strašno grdi sohi na polici, ki sta imeli nenavadno zabuhla obraza in nosova. Mr. daggersov stol z visokim naslonilom je bil iz črne žime, obit z vrstami me-
<»
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN DRAGE MATERE
Mary Pozelnik
ki se je ločila od nas 15. februarja 1945
šest let je že minilo, odkar si nas zapustila ter počivaš v grobu, toda še vedno živiš v duhu med nami in boš živela v blagem spominu, dokler se tudi mi ne združimo s Teboj ^ večnem raju.
žalujoči ostali:
ANTON POZELNIK, soprog; ANTHONY, Bin; ALBINA, hči.
Cleveland, O., 15. febr. 1951.
denastih žebljev; podoben je bil rakvi in kar lahko sem si ga predstavljal, kako se na Mr. daggers na njem naslanja in grize svoj kazalec proti svojim strankam. Soba je bila prav majhna in stranke so menda imele navado, da so se naslanjale na steno, kajti ta je bila posebno nasproti stolu Mr. dag-gersa vsa zamazana od ramen.
Usedel sem se na stol za stranke, stolu Mr. daggersa nasproti in se predal vplivu zoprnega ozračja vse okolice. Poklical sem si v spomin, da se tudi pisar vede tako, kakor da o vsakomur ve nekaj neugodnega, podobno kakor njegov gospodar. Vpraševal sem se, koliko pisarjev neki je zgoraj in ali se tudi oni ponašajo z vsevednostjo o soljudeh. Imelo me je izvedeti, kakšno zgodovino ima vsa ta šara v sobi in kako je zašla semkaj. Radoveden sem bil, sta li zabuhla obraza člana Mr. daggersove družine, in če je res tako nesrečen, da ima tako grdo žlahto, zakaj jo postavlja na polico, da se nanjo useda umazanija in muhe, namesto da bi jo imel doma. Seveda londonskega poletnega dne še nikoli nisem poskusil, zato mi je duha tlačil vroči pokvarjeni zrak, pa tudi prah in droben pesek, ki sta se ulegala vsepovsod. Tako sem torej razmišljal in čakal na Mr. daggersa, dokler zares nisem več mogel prenašati grdih spak nad stolom Mr. daggersa; vstal sem torej
in odšel ven.
Povedal sem pisarju, da bi se rad malo sprehodil po zraku in tako laglje pričakal Mr. daggersa. Svetoval mi je, naj grem okoli vogala in bom prišel na Smithfield. Tako sem torej prišel na Smithfield, sramotno umazan kraj, in bilo mi je, kakor da se me prijemlje vsa njegova umazanija in zamaščenost in kri in blato. Obrisal sem se kar se da naglo s tem, da sem zavil na cesto, od koder sem videl črno kupolo Sv. Pavla, kipečo izza mrkega kamnitega poslopja, ki mi je o njem nekdo povedal, da je ječa Newgate. Stopal sem torej ob zidu te ječe; cesta je bila nastlana s slamo, da vozovi ne bi delali preveč ropota. Ta slama in pa množica ljudi, ki so postajali tod okrog in močno smrdeli po.
žganju in pivu, so mi pravili, da se vrše razprave.
Ko sem se tod razgledoval, me je skrajno umazan in precej pijan sodni sluga vprašal, ali želim vstopiti, in poslušati eno ali dve razpravi, češ da mi za pol krone lahko preskrbi sedež spredaj od koder bom natačno videl lorda sodnega predsednika z lasuljo in talarjem; omenil je to visoko osebnost, kakor da je podoba iz voska in mi jo že ponudil za znižano ceno o-semnajstih penov. Ko sem ponudbo odklonil, češ da moram na nekoga čakati, je bil tako dober, da me je peljal na dvorišče in mi pokazal, kje hranijo vislice in kje se vrši javno bičanje. Pokazal mi je še Vrata Dolžnikov, skozi katera prihajajo obsojenci, da jih obesijo; da bi me strašna vrata še bolj zanimala,
mi je pa še zaupal, da bodo “štirje taki” pojutrišnjem ob osmih zjutraj prišli skozi ta vrata in bodo v vrsti usmrčeni. Zgrozil sem se in London se mi je kar zagabil, posebno še zato, ker je lastnik lorda sodnega predsednika imel na sebi plesnivo obleko (od klobuka do čevljev in še do žepnega robca), ki prvotno očitno ni bila njegova; po glavi mi je trmasto rojila misel, da jo je poceni kupil od rablja. Zato se mi je zdelo še kar poceni, ko sem se ga odkrižal s šilingom.
Stopil sem nazaj v urad in vprašal, se je li Mr. daggers že vrnil; ko sem izvedel, da še ne, sem pohajkoval dalje. To! pot sem se obrnil proti Little Britain in zavil v Bartholomew Close, tu pa sem zapazil, da tudi več drugih čaka na Mr. Jag-
GOOD AND QUICK
gersa, ne samo jaz. Dva moža skrivnostne vnanjosti sta hodila gor in dol in zamišljeno stopala v razpoke v tlaku, ko sta se po-
govarjala, in ko sta prvič šla mimo mene, je eden dejal, da bo “daggers stvar izpeljal, če se le da”.
/95/ Clevelandl
FLOWER
...          *, v T Timr T»»
AND________________
“NAJLEPŠA RAZSTAVA V TEM LETU” in velike moralo gradeče atrakcije
• Sedem velikih dvoran RAZSTAVE po depart-mentih za vašo ugodnost. • Glavna arena bo pravlicna dežela cvetja . . . tekmovalni vrtovi, pisane ureditve. • Trije najnovejši domovi. — Pridite zgodaj in večkrat.
Otvoritveni dan sobota 24. febr.—1 P-m. do 11 p.m. Potem dnevno do zaključka od 11 a.m. do 11 p.m. Zaključek nedelja 4. marca od 11 a.m. do 8 p-m.
50'
VSTOPNICE
PRI BLAGAJNI 75C
V PREDPRODAJI (Vključ. fed. davek)
v cvetličarnah, klubih in Burrows “ticket office”
FEBRUARY 24™
ihtui MARCH • 4th ■
Srnjakova večerja
v soboto 17. februarja 1951
Servirati bomo pričeli ob 7 zvečer
FLAISMAN'S CAFE
6400 ST. CLAIR AVE.
ELECTRIC WATER HEATING IS
You Never Have To Touch It • , • It’s Automatic!
Of course, It's electric!
Polno avtomatičen, električni vodni grelec ne zahteva nobene pozornosti. Ko je enkrat inštaliran — pozabite nanj.
Dan za dnem boste imeli vedno dovolj vroče vode kolikor jo rabite ... in kadar jo rabite ... za samo nekaj centov na dan, z udobnim električnim vodnim grelcem.
Da, je čist, varen, ekonomičen, zanesljiv. Električno gretje vode je poceni ter vam prihrani delo ... in skrb.
See Your Dealer or The Electric Company
—THE ELECTRIC COMPANY
WlMWla II»•♦li« Pow*r «•»»•■» • Mllwouk««
Bolj mehki, bolj okusni MAKARONI
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
Boys! For Street or Sports!
Water Repellent All Purpose
Zipper Front
Jackets
Sizes 6 to 20
•	Grey
•	Brown
•	Green
•	Navy
Sturdy, stylish jackets, perfect for all out-door wear of 2-yard mercerized poplin, with interlined collar and cuffs. Set-in sleeves and club collar. Hip length, with two slash pockets and adjustable cuffs.
Mail and Phone Orders Filled Call CHerry 1-3000
Basement
Boys’
Clothing
Department
Start Your Spring Cleaning Now!
WALLPAPER CLEANERS
39
“Walvet” Cleaner
Non-crumbly type that cleans wallpaper, painted-over paper, tinted walls, flat paint, window shades, lamps, pictures and calcimine. A real budget price for this large 21/2-lb. can.
“Marigold” Cleaner
An easy-to-use cleaner that wipes walls clean in a jiffy—leaves no streaks or oilyi film. Use it on wallpaper, water-painted1 walls, winow shades, Venetian blinds, etc.
Mail and Phone Orders Filled—Call CHerry 1-3000 (No C.O.D.’s under 2.01, tax included, accepted) Basement Paint & Color Department
c