Izvanredne izdaje. Ako bodo dospela važna porodila o bitkah, bodemo lista „Glas Naroda" izdali kako posebno izdajo. List slovenskih vcev v Ameriki, Ste-v. 17. 3STe va/ , 27, aprila 1898. Xj©-bo Blokada Kube. Amerikanski vojni parnik prvi ustrelil na špansko ladijo. 10 trgoTskih španskih ladij vjeli. 125.000 prostovoljcev pod or 023 e Španija je na ultimatum Zjed. držav odgovorila s tem, da je ameriškemu poslaniku Woodfordu izročila potne liste in s tem pretrgala vse dogovore. Na francosko-špan-skej meji so Spanjolci kamenje metali na vlak, v kte.rem se ie vozil Woodford. Woodford ostane v Parizu. Ameriške podanike bode čuval angleški poslanik. Španski poslanik in konzuli so odpotovali iz Zjed. držav, španske podanike bode varoval francoski poslanik. Ker je prenehalo diplomatično mešetareuje si ncznajo drugače pomagati, nego da govore puške in grome topovi. tt'est, 22. aprila. Prvi il je danes zagrmel iz ameriškega i, in prvo špansko ladijo so da-vjeli ameriški pomorščaki. Voj-ladija ,,Nashville'* je streljala špansko trgovsko ladijo ,,Bue-ia Venture" in bila ta 17 milj juž-10 od tukaj vjeta. ,Buena Venturo' je ameriško brodovje zagledalo oko-lu 6. ure na visokem morju, takoj se je padala topničarka „Nashville" la lov za njo ; prvič je ustrelila brez roglje, ker se Spanci niso zato nič [menili, je ustrelila na nje z 6 fun-j>v težko krogljo in to je imelo špeh. Parnik „Buena Ventura" obstal in bil vjet. Na krovu je |ela les in druge stvari; parnik je ^g 273 čevljev in 34 širok, graden i il leta 1*71. Tovor je vreden ).000. Brodovje odpljulo. kapitan Sampson je dobil v če večer povelje, da ima brodov- ; ipljuti. Takoj je dal znamenje ! četami in vojne ladije „New ,Iowa" in „Indiana" v istvu križark ^Montgomery4' [etroit" so odpljule na visoko |in se zasidrale v vojni vrsti. J. aprila ob 5. uri pa je odja-vse brodovje pred Havano. je obstoji iz vojnih ladij: fork", ,,Iowa" in ,,Indiana" ^ižarke ,,Ciucinati" in ,,De-topničarke ,,Wilmington", Lrt", „Machias" in „Helena", F« ,,Ampiiitrite", torpedne J,Ericson", ,,Foote" in fslow" in ladija za kabel „Man-te". Začasno so pa ostale še v West: monitorja „Puritan" in 'error", križarka „Marblehead" In torpedni ladije „Dupont" in ..Porter', ladija za prevažanje poročil „Dolphin" in lovilka torped „Mayflower". Vsaka ladija, ktera je odpljula proti Kubi, ima na krovu dobre poznavalce kubanskega vodovja, večina teh vodij je že na Kubo plju-lo z vojnimi potrebščinami za vsta-še. Junta, to je vstaški odbor, jih je pridobil za mornarnico. Dne 22. aprila zvečer je pa dpbil ostali del mornarnice povelje odpljuti proti Kubi. V kubanskem vodovju se nahajajo sedaj španske ladije: „Alfonzo XII.", (o kterem se je že pisalo, da je v dno morja razstreljen, kar pa ni res), dalje: križarke ,,Reina Mercedes", ,,Marquis de la Ensenada", ,,Conde de Veradito", ,,Infanta Isabela" in „Isabal II", torpedne križarke „Filipinas", „Jorge Juan", ,,Galicia", ,,Marquis de Nolin", ,,Martin Alonzo", „Vincente Janoz" in ,,Neuva Espanna", topničarke ,,Magallenas", „General Concha", „Fernando el Catolico", „Heman Cortes", ,,Vasco Nunoz de Balboa" in „Alsodo" in še 28 manjših vojnih ladij. McKinley zadovoljen. Washington, 22. aprila. Poročilo o vj"tju španske ladije ,,Bue-na Ventura", ktero je danes sem dospelo, je vzbudilo obče veselje, McKinley je zelo zadovoijen. Ameriško brodovje bode blokiralo Kubo in McKinley je zadovoljen, ako se Havana poda brez bitk. Oboroženje vstašev. Za oboroženje vstašev so se tudi storili potrebni koraki. Vojni tajnik Alger je odredil, da se odpošlje vstašem na Kubo 40.000 pušk in 6 milijonov nabojev, poleg tega pa še obleko, živež, zdravila in druge potrebščine. Tudi več lahkih topov bodo dobili Kubanci od vojnega oddelka. Kaj je vojno tihotapstvo? Glede vojnega tihotapstva je sodnik Penfield danes pripoznal in isto ražčfelil 'V "dva raz feci S T Smodnik, orožje, municija; 2. živež za mornarnico in armado, premog, konji, gotove vrste stroji, jeklo in železo za vojne namene. Cerkvene potrebščine, hišna oprava, godbeni instrumenti in drugo navadno blago, ni prištevati vojnemu tihotapstvu. Le tako tihotapstvo je mogoče vzeti, ako se prevaža na sovražnih ladijah in je namenjeno v sovražne" luke. Vsaka vojevalna moč ima pravico določiti kaj je vojno tihotapstvo, tode nepristranske države zamorejo posredovati, ako se določbe mednarodnega prava prekoračijo. Tihotapstvo je tudi ravnati po določbah obstoječih trgovskih pogodb. Lov na ,,Paris". London, 22. aprila. Tukajšnji španski agentje se bavijo z načrtom kako bi vjeli amerikanski parnik ,,Paris", kteri danes odpljuje iz Southamptona, in ima na krovu muogo pušk in topov, tudi se Spancem skomina po ameriški torpedni ladiji ,,Somers" in bi jo kaj radi vjeli. (Glede teh obeh ladij so krožile po Evropi in tudi Ameriki že vesti, da so ju Spanci vjeli, ali to ni res; do danes nemajo še nobenega. Uredn.) Finančni polom preti v Španiji. London, 23. aprila. „Standardu" poroča brzojav iz Madrida, da je tam, v Barceloni in druzih mestih Španije nastal velik strah med bankirji. KJjubu prigovarjanju odličnih bankirjev in opominjevanju časuikov je pričelo ljudstvo v Madridu in druzih mestih zahtevati srebro za papirnati denar, kterega je vsa dežela polna. V teku treh dneh so ljudje na ta način potegnili 15 milijonov pešat iz španske banke v Barceloni. Španski vrednostni papirji so zelo v ceni padli. Akcije španske banke so v kratkem času padle od 404 na 270; akcije monopola za tobak od 243 na 196 in kubanski bondi od 92 na 51. Dva druga parnika zasačili. Key West, 23. aprila. Poročila od brodovja izpred Havane do- hajajo prav pičla, vse brzojave dobč v pest oblasti in bodo pokvarjene. (Vse vendar ni mogoče objaviti, ker potem bi se sami sebe izdali.) Španski trgovski parnik „Pedro" iz Bilbao je danes zjutraj ob 7. uri sem do vedla pomožna križarka ,,Hornet", in ga v tukajšnej luki pridružila k tudi v plen j enem par-niku ,,Buena Ventura". „Pedro" je bil predvčeranjem večer ob 6. uri vjet od vojne ladije ,,New York". Večkrat so morali streljati na ,,Pedro", a kapitan je le še hitreje vozib dobro pomerjen strel s topom za kroglje po 6 funtov pa je prouzročil, da so potegnili belo zastavo ter se udali. To se je zgodilo 15 milj pred Havano. Nemški trgovski parnik, kteri ni pokazal svoje zastave, je bil tudi nekoliko časa zasledovan po ameriškemu vojnem parniku, a takoj so ga pustili pri miru, ko je nemško zastavo potegu ol. Torpedna ladija ,,Ericson" je v bližini Havane vjela ribiško ladijo ,,Perdito", ktero so pa na povelje kapitana Sampsona zopet spustili. Križarka ,,Merblehead in monitorja ,,Terror" in ,,Amphitrite" so danes dospele k brodovju. Kabel prerezali. Ameriški parnik „Mangrove" je danes zjutraj ob 6. uri odpljul iz Key West in bil napravljen kot ladija za polaganje kabela (podmorskega brzojava). Pomikal seje proti jugozapadu, ter bode najbrže prere-zal južni kabel. Kabel zvezujoč ^Havana 'jw "bti—dgSGB-^p rerez arr -ta * tukajšnji brzojavni urad je prevzela vlada. Vse premikanje ladij in br-zojavi bodo nadzorovani po uradnikih vojnega oddelka. Brodovje dospelo pred Havano. Havana, 23. aprila. Včeraj večer med 4. in o. uro so iz trdnjave Morro Castle naznanili prihod se-verno-atlautiškega brodovja. Naj prve so videli vojne ladije „Io\va" in ,,Indiana", kakor tudi križarko ,,New York". Druge ladije so se še le pozneje prikazale. Raz visočine La Punta in raz streha v bližini so Španci in Kubanci ogledovali približevanje Amerikancev. Ob uri so streljali raz Morro Castle in trdnjave Cabanas ter s tem opozorili posadko. Takoj nato so zapustili luko neka angleška ladija, nemški parnik „Remus" in parnik Santiago" od Ward črte. Na ulicah se je zbralo ogromno naroda in vojakov ter se pogovarjali o nevarnem položaju. Po noči je gotovo le malo Spancev dobro spalo. V Havani so zelo razburjeni in so mnenja, da bodo Amerikanci opoludne pričeli na mesto streljati. Vojaki hodijo po mestu. General Blanco se je dopoludne podal na baterijo Santa Clara, da vidi položaj in vodi obrambo. V Vedado in Carmelo sc odposlali vojne oddelke, ker so mnenja, da se Amerikanci tam izkrcajo in so utrdbe le slabe; tudi proti Playa de Mariano je Blanco odposlal vojne oddelke. Morro Castle niso gorele po noči luči. Ko so Španci pričeli streljati, jim niso odgovarjali topovi Amerikancev, tudi niso odgovarjali, ko so pričeli streljati raz baterije Santa Clara, to je poslednja najboljša utrdba na zapadnem delu zaliva. Na povelje kapitana Sampsona je moralo brodovje ob pričetku streljanja epremeniti svoje stališče. Torpedna ladija „Ericson" se je podala tako daleč proti Havani, da je bila tako-rekoč pod topovi Morro Castle. Spanci so pa streljali čez njo. Okolu 3. ure so Španci prenehali z streljanjem. Lakota se oglaša v Havani. Blokada je sedaj povod, da je v Havani cena živežu poskočila za 20 odstot. Ubožnejši razredi ljudstva že sedaj glad trpe in nemorejo plače vati cen zahtevanih po malih trgo-vich. Iz luk, ktere niso blokirane dovažajo v Havano živež po železnici, ali skoraj večina je namen j ma za španske vojake; za ljudstvo se nihče ne briga. Deset ladij že vjeli. Brodovje pred Havano je do 24. aprila že zaplenilo deset španskih ladij. Dve je vplenila križarka ,,Cincinnati". Najboljši plen je napravila topničarka „Helena" ko je zasačila španski parnili „Miquel Jover". Ta parnik je 375 čevljev dolg, 42 širok in 20 čevljev globok, ter je električno razsvitljen ; vozil je 2000 ton pavole. Parnik in to-v^jevreden $500.000. Druga\ zasačena ladija je bila jadernica ^MktfeTde^"" iz" Sa naložena z rumom. Vplenila jo je torpedna ladija „Porter", ko je večkrat na njo ustrelila. Obe te ladiji so odvedli v Key West k ,,Euena Venturi" in „Pedro". Torpedna ladija ,,Porter" je tudi zasačila jadernico „Candida" z 100 tonami sladkorja in križarka ,,Detroit" je vplenila proti Havani vozeč parnik ,,Catalina", kteri je vozil živež in 60 mož. „Catalinna'J in nje tovor sta vredna §400.000. M o b i 1 e, 24. aprila. Iz Bilopi, Miss., se brzojavno poroča, da je colninski parnik ,, Winona" pri Ship Island vplenil španski parnik „Saturnia". ,,Saturnia" je železen parnik, 340 čevljev dolg, ima prostora za 1S2G ton in stroje za 2150 konjskih sil. Del ameriškega brodovja je odpljul, da blokira luke Mariel, Ma-tanzas in Cardenas. „New York" leži pred Cabanas, nekaj milj iztočno od Bahia Honda. Španski s o stre- t op o vi 1 j a 1 i. Key West, 24. aprila. Raz Morro Castle in trdnjave Cabannas so v minolej noči večkrat streljali na ameriško brodovje, toda nijeden strel ni zadel. Kroglje niso dovplj MHMHH^^H V* daleč padale in sedaj so se prepriy čali, da topovi Špancev niso takti) izvrstni kakor bo Blanco in njegovi častniki zagotavljali. Ameriško j&jpmam brcdovje je kake štiri milje daleč od Havane in Španci še tako da-®* leč ne morejo streljati. Na riških vojnih ladijah ,,Iowa" „Indiana" in monitorjih „Terro; in „Pnritanu imajo pa topove, k mečljejo kroglje 15 milj daleč. ka glede oficijelnega napovedanja vojne; potem pa to takoj poslali obema zbornicama. V zbornici je bila resolucija glede napovedanja vojne sprejeta v 1 minuti 42 sekund in to jednoglasno. Nekaj dalj časa so se pogovarjali v senatu. Sherman odstopil. Državni tajnik Sherman je danes ob 12. uri 15 min. izročil predsedniku svojo ostavko. Po seji kabineta sta se McKinley in Sherman nekoliko časa pogovarjala; o čem, ne ve nihče. 10 minut kasneje je Sherman zelo razburjen zapustil belo hišo in kmalu potem je imel predsednik v svojih rokah ostavko. Sherman je že blizo 75 iet star. 40 let je že v javili službi. Ko je sedanje mesto nastopil, ni mislil, da bode prišel v tak položaj, v kterem mora biti več kakor navadni pojac, in ker je vsled starosti napravil že obilo zadreg upravi in uprav to gaje prislilo, da seje odpovedal. Njegov naslednik bode sodnik Day, sedanji pomožni državni tajnik. Kaj je storiti z vplenje-n i m i ladijami. Danes (25. aprila) so se v seji kabineta razgovarjali gledfe vplenje-nih ladij. V obče se že razgovar-jajo, da Zjed. države niso imele še pravice pleniti ladij pred oficijel-nim napovedanjem vojne. Naša vlada pa zagotavlja, da smatra kot napovedanja vojne od" dne 21. co, imela strah za nje. Več enacih vprašanj smo že dobili od nadih rojakov, in ktera banka je dobra. Nektera vprašanja so zelo umestna, nektera pa tudi popolnoma odve6. V tacih slučajih in razmerah t kakoršnih se nahajamo sedaj, so dobre hranilnice ali Savings banke najbolj koristne. Kje pa naj ljudje bolj varno svoje novce hranijo? Hranilnice ali Savings banke nalagajo vse jim zaupane novce, kte-rih nepotrebujejo za vsakdanji promet, na posestva, hiše in zemljišča, ali na vrednostne papirje; bonde, obligacije in v istini dobre akcije solidnih podjetij, vse te preje skrbno preiščejo predno za nje novce dajo, ravno tako Be godi pri posestvih. Vsi taki zavodi imajo pa tudi vedno dovolj gotovine in jo tudi kaj lahko dobč, da izplačujejo, one, ktori hočejo novce nazaj. Kdor mora po svoje prihranke v hranilnico, da laglje shaja, ako mu jo vojna ali kak drugi uzrok manjših dohodkov, temu nemore nihče nič reči. Neumno pa je, ako hodijo ljudje samo vsled vojne in to brez potrebe v pokritje stroškov po novce v hranilnice. Vsako drugo nalaganje ali hranenje novcev je uprav v vojnem času še najbolj nevarno. Vsakdo, kteri ima majhne ali večje prihranke v hranilnici ali Savings banki, naj ie Boga zahvali, da jih zamore tam pustiti; vse drugačno postopanje je pa neumnost. Ni pride nad Zjed. države karkoli hc aprila, ko je naš poslanik odšel iz Madrida, 'spiajvjete španske ladije ne bodo dobnh hranilnicaHT^tere pridržali, ker je Španija, bila bolj dobrem glasu in že marsikako krizo postrežljiva in določila rok 30 dni Postale kakor velika skala v molj«. na za odpotovanje ameriških ladij iz španskih luk. Sicer dvomijo, da Španija to izvrši in bedo počakali, ako se v istini dogodi, bodo tudi Zjed. države odpustile vjeti ladije. E vropejske vlasti. Anglija in Rusija ste se izrekle, da ostaneti nepristranski; Anglija niti premoga ne bode prodajala Španiji. Italija in Francoska sti pa prijazni Španiji. Nemčija in Avstrija se še nisti izrekli. Francija, Nemčija in Avstrija so odposlale vojne ladije proti Kubi, da varujejo svoje trgovske ladije in koristi. Por-tugiški viadi je izročila naša vlada ultimatum, da se izreče ali neodvis-ali pa kot pomočnica Španije. Pač pa moramo rojake opozarjati, da naj nikar preveč ne zaupajo bankam, ktere se bavijo s kupčijami, ali akcijami na slepo srečo, v hranilnicah ali Savings bankah so pa prihranki dobro spravljeni, raje glejte na manjše obresti in več na trdnost hranilnice. no, časnikarji v zadregi. Dopisniki Newyorških listov so imeli minolo noč kaj neprijeten „picnic". Morje je bilo nemirno in časnikarji niso zatisnili oči. Kuhati niso mogli ničesar tako se je mala ladija zibala. Zadovoljiti so se morali z mrzlimi jedrni in kavo. Časnikarske ladije so ostale blizo blo-kadne črte in poročevalci so bili očeviaci kako so vplenili ladije „Pedro" in „ Antonia'^. Tudi so videli kako so Amerikanci vjeli nemško ladijo ,,Remus" in neko norveško, a obe zopet spustili. S pomočjo pismenih golobov in malimi čolni za poročila, bodo pošiljali vesti v Key West in na drugi kraje. Proti Filipinam. Hongkong, 24. aprila. Azijat-sko brodovje Zjed. držav je danes ^ odpljulo, izvzemši ladij ,Baltimore', r„01impia" in „Raleigh", proti Fi- A 3* ii . :« a£ ojna oficijelno napovedana. a s h i n g t o n, 25. aprila. Že , uri dopoludne seje zbralka-k izvanredni seji, v kterej je Hranilnice in vojna. Gotovo je, da bode vsled vojne med Zjed. državami in Španijo, dasi je bilo to že pred več meseci pričakovati, trpela trgovina in obrtnija, nastala bode negotovost v špekulacijah in nezaupanje novcev. Vsak previden človek si omisli in kupi le to kar najbolj potrebno potrebuje, za vse drugo pa pričakuje kako se homatije razvijo. Vsak kupec bode hranil pri nakupovanju kolikor največ mogoče, ker nihče ne ve kako se kaj obrne z njegovimi dohodki in delom. Čustvo negotovosti nadvlada vse vrste prebivalstva. Kredit vsakoga bode z izvanredno skrbnostjo preiskan, predno mu kaj zaupajo; vsakdo hoče svoje posojene ali zaupane novce kolikor mogoče preje nazaj in zelo nerad kaj posodi, zaupa, ali naloži. Vse to je Beveda nasledek vojne in Bog vč kako se utegne vse zasukati, seveda smo si gotovi, da bode orožje Zjed. držav zmagonosno ostalo, a vsejedno bodo nasledki občutljivi, za vse to pa odgovorni oni, kteri so vojno takorekoč posilili. Pod takimi razmerami je seveda kaj naravno, dasi ni pravilno, da bode marsikaka osoba, ktera je svo- Mednarodno pravo v vojni. Ako kje vzbruhne vojna, se kaj rado mnogo govori o mednarodnem pravu. Siabeja stranka in nje dobri prijatelji še vedno menijo, da Bog ve kako veliko karto na mizo vržejo, ako zamorejo svojemu nasprotniku očitati prestopke zoper mednarodno pravo. Tudi sedaj ob tej vojni, to je amerikansko-španskej vojni, že opazujemo enake znake in kje drugej nego pri širokoustnih Nemcih v ,,rajhu" in tudi v Avstriji, ti so že pričeli zabavljati Zjed. državam, predbacivati jim in jih obBojujejo, da delujejo zoper mednarodno pra- redloženo poročilo pr^dsedni- je denarje naložila v kako hranilni- , -vL." i .. Ni le samo ime kar prouzroča, da je SUPERIOR STOCK pivo najboljše. Temveč pivo b a m o daje temu povod. m Entered as second clae matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". f list slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. iS a leto velja list za Ameriko $2.—, «t pol leta..............$1..— Za Evropo za vse leto.....gld. 5, »i „ „ pol leta . , . . „ 2.50, „ č^trt leta.....1.25. ,Glas Narodda' izhaja vsako sredo Za oglase do 10 vrstic se plača * 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoeti ne natdsn°y». Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov t tosimo, da se nam tudi prejšnje liivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam uuredite jaalovom: „Glas Naroda", Greenwich St. New York City vo. Ako bi pa ,,dobri" nemški Mi-helni zadevo bolj hladnokrvno in brez predsodkov ogledali, ter si zgodovino malo na pomoč vzeli, bi gotovo nič ne čvekali o m^dnarodnem pravu. Nikakor nam niti na um ne pride, da bi mednarodno pravo smatrali za n-čevo ali mu pripisovali malo važnosti, kakor kakej stvari, ktero je lahko prezreti ali pa visoko čislati. To nikakor ni naše imnenje. V m nožih slučajih je zelo [velike važn sti ako, veljajo med rVciviliiifamm: nar ..Ji goto v a pravila po kterih seje ravnati v medsebojnem občevanju, seveda ako je te narode tudi v istini mogoče imenovati civilizirane. Toda v največ slučajih velja to le o primeroma malenkostnih stvareh kakor o vpra-^J^Mbin oblikah, denarnih kori-^^^^Hdolžnostih, nepristranosti, ga upliva na izvršujoče dogodke, ni mogoče izvajati obsodbe praktično ; ves upliv je le odvisen od manjše ali večje občutljivosti obsojenega za hvalo in grajo vč pozneji svet, a v slučaju samem ne pomaga nič. Poleg tega je pa tudi javno mnenje in zgodovina malo vredna na podlagi mednarodnega prava, kakor tudi glede civiliziranih, družinskih, političnih in verskih razmer v vojni, to vse le potem pre-tehtevajo ko je zmaga gotova. Ali se je kdo zmenil za zgodovinske pravice Slovanov, ko so Germani zasedli njih pokrajine in ponemčili? Ali je mogel kdo Napoleonu I. staviti meje, dokler jo sam ni zabredel v hudej zimi na Rusko? Ali niso drugi krščanski vladarji mirno gledali kako jp Turčin pobijal kristi-jane na Balkanu. Nihče se ni zmenil za juridične študije južnih držav ob sevamo ameriškej meščanskej vojni, j.»dni so zagovarjali suženjstvo in odpravo zveze, drugi pa odpravo suženjstva in obstoj zveze. Severni so zmagali in častno obvarovali veliko zvezo, kredit na zunaj pozdiguili in postale so Zjed. države ponos sveta, kdo bode pa sedaj gledal na malenkosti, ko je veliko delo dovršeno in utrjeno? Ravno tako se s časom ne b. de nihče nič zmenil s kako pravico se vmešujejo Zjed. države na Kubo, ali kadar bode vsa zadeva končana, Kuba pomirjena, zadobila svojo vlado in prebivalstvo bode imelo saj človeške pravice, takrat bode1 sleherni Amerikanec lahko rekel: to je bilo naše delo, mi ljubimo svobodo in jo tudi drugim privoščimo, najpreje pa našim sosedom. Ako se bode pa to tudi v polnej meri zgodilo, nas pom*i prihodujost. Eubalj Milan je floigral, za stvari, ktere je zelo lahko mogoče rešiti pred mirovnim sodiščem. Za obravnave mirovnih sodišč jf naravno velike koristi, da se sodnikom ni p jtreba ukvarjati pri vsakem posam^zn^m slučaju i. filozofi č-nimi preiskavami, kaj je prav, temveč da imajo pred seboj star zakonik, v kter.-m se nahajajo od vseh priznana določila, in po teh je razsajati prepirna vprašanja. Toda ta utari zakonik, tako imenovano mednarodno pravo, se pov-sodi odpove, kadar gre za važne razporne stvari, za koristi moči, ali koristi življenja kakega naroda, ali za zahteve, ktere hoče jedna stranka na vsak način doseči, druga jih pa zopet hoče za vsako ceno odbiti. Ravno glede teh najbolj važnih in najbolj nevarnih slučajev nema mednarodno pravo nikakih predpisov. Nič ne pove kako daleč la kaka država z orožjem v roki lArršiti si namišljeno misijo, kako dtseč zadostiti svojejčastihlepnosti. kako izvršiti svoje aačrte, ali odbijači nevarne napade itd. V tacih slučajih velja še danes kakor ob pričetku zgodovine — le izkljnčlji-vo pravo močnejšega; še vedno velja, kakor je tudi Bismark rekel i« ta 1670—71: moč gre pred pravico. Dane pa njegov orgau „Ham-buijger Nachrichten" nad Zjed. države zabavljajo, nad Španijo pa točijo krokodilove solze, seveda takrat so bili Prusi, ki so moč rabili in jo imeli za bolj važno nego za pravico Ali glpjte, čas se spreminja in tako tudi ljudje. I Najbolj nepravične vojne je mogoče pričeti, speljati in končati, lasi ni ničesar mogoče očitati mednarodnemu pravu. Ako prepirni lel po obče priznanih p .»tavali na-5ve vojno, pripozna nepristranost jotovih državf blokade, vojno tiho-ipstvo pravice nepristranih itd., jtem ne morejo najbolj pripoznan« rtoritete nič oporekati, ako tudi vojjja ni dražeča nego pravi požiganje in morenje ljudi, tudi taka podjetja zadobe it in obsodbo: in to obsod-jj&vnem mnenju in v zgodo- Iz Belega grada se poročajo naslednje zanimivosti o srbskih razmerah : Finančni minister Vukašin Petrovič se je dolgo časa mudil na Du-J B-v Bgroj^nu, da izposluje za Srbijo novo posojil Iskal je 40 do 50 milijonov dinarjev in naposled se mu je posrečilo dobiti šest milijonov, kje, tega javnost še ne ve, a s pogojem, da plačuje Srbija za to posojilo deset-odstotne obresti. To oderuško posojilo maskira srbska vlada s tem, da dela. kakor da je je dobila pri srbski narodni banki. Milan je postal zopet jedenkrat nemogoč v Srbiji. Po časopisih se še pojavljajo vesti, da se vsled slabega svojega zdravja odpove časti generalisimusa srbske vojske in da zapusti Srbijo ter pojde v inozemstvo „zdravit se". Zajedno s temi vestmi pa se razširja govorica, da se povrne v Beligrad kraljica Natalija, učakal nov in maločasten fiasko, se vidi najbolje iz tega, kako se vede napram Rusiji. Potoval bi nemudoma v Petrograd, Če treba, kakor cesar Henrik v Kanoso, samo da bi ga tam vzprejeli. Toda vse njegove ponudbe in prošnje niso imele uspeha. Ristič in novi metropolit Inokentij, katera je Milan hotel poslati v Peterburg, da bi zanj delala, 8ta dobila obvestilo, da bi kot Milanova poslanca ne bila vzprejeta. Da Rusija absolutno neče imeti nečesar opraviti z Milanom, se vidi tudi iz tega, da je mesto ruskega poslanika v Belemgradu še vedno izpraznjeno. Izvolski je bil odšel tisti hip, ko je prišel Milan na Srbsko, a naslednika mu ruski car neče imenovati, dokler Milan ne odide. Tudi Milanova kampanja proti Pašiču ni imela uspeha. Milan je obdolžil Pušiča, da je, mudeč se 1885. 1. za časa srbsko-bolgarske vojne v Sofiji, deloval na odpravo dinastije Obrenovičeve in se ponudil Battenbergu, da v njegovi službi dela proti Milanu. Gjorgjevič in Milan sta mislila, da s to sramotuo obdolžitvijo uničita PaŠiča kot voditelja srbske radikalne stranke in si pri volitvah v skupščino zagotovita zmago. To se jima ni posrečilo. Pašič je odgovoril, da se je 1. 1885. mudil v Sofiji samo do začetka po krivdi Milanovi nastale srbsko-bolgarske voj&ke in je dokazal, da se ni nikdar ponudil Battenbergu, pač pa seje ponudil Milanu, misleč, da morajo v takih trenotki vsi narodovi sinovi biti složni in zjedi-njeni. S tem je Milan izgubil tud' upanje na zmago pri volitvah v skupščino, spoznal je, da je 6vojo ulogo doigral in zato se odpravlja na pot — kar bo samo na srečo srbskega naroda. „Siov. Narod." Dopisi. Emporium, Pa., 17. aprila. Nerad, zelo nerad obvestujem Bvoje rojake o nezgodi, ktera si mi JG Pripetila, ali ker utegne mžfsT posojirO*.^m^bim-V-rartfo-sem prisiljen )v dinar- - . * to storiti, potem pa tudi še zato, da se bodo pošteni Slovenci vedeli ogibati tako sprijenih ljudi. Rojak Vincenc Maček, star 25 let, doma iz Gerčevja pri N ovem Mestu na Dolenjskem, kjer je bil za cerkovnika in tudi tam ni zapustil dobrega spomina je pred šestimi leti prišel v Ameriko, a tudi tukaj ze*o slabo postopa. Ta ,,dragi'' rojak je bil pri meni na hrani in stanovanju, nikdar nisem nič slutil, ali opazil, da bi bil v skrivni zvezi z mojo poročeno ženo; dne 26. marca je ta Maček odšel iz Emporiuma in čez tri dni je tudi moje ženke „zmajkalo", šla je za Mačkom. Ni pa to še najgorše, smo prišli dne 3. aprila. Ali no Vam priporočam rojakom črto tudi svetovati, boljše je vo-zjti se nego po New Yorku novce trositi. Hrana na parniku je dobra, tudi smo dobili dvakrat na dan vino. Na Španskem smo stali 20 dr zaradi slabega vremena, ker niso mogli tovora iz ladije zložiti, Ako bi imeli dobro vreme bi prišli v 12 dnevih v Genovo. Potovanje je pa tudi zato zanimivo ker se vedno vozi tik Španske in Italijanske obali terse vidi kopna zemlja; tudi vedno dosti ladij se na tem poti sreča. Rojakom prav toplo priporočam g. Sakserja in njegovo ravnanje ker sem se prepričal, da zelo pošteno z vsemi postopa. Ali žalibog, da je mnogo rojakov, kteri neverjujejo svojemu rojaku in gredo raje k oger-skim in nemškim Judom. Posebno rojake v Mississippiu, Arkansasu in drozih krajih opozorujem, da naj ne hodijo nikamor drugam nego k Sakserju v New Yorku, le „Glas Naroda" Be držite in igo to vo bodete prav ravnali. Pozdrav vsem ! John Sega. (Potovanje iz New Yorka čez Genovo do Milana velja sedaj 827, do Ljubljane pride na $33.50. Par-niki so bremnerski dobri, z dvojim vijakom, vožnja traja 12—13 dni, ker je Italija tudi bolj oddaljena od New Yorka, nego druge luke.) Razne vesti. Znamenje časa. Tovarnarji, kteri izdelujejo barvano blago za zastave, delajo lepe novce, tako pogosto je popraševanje po takem blagu, posebno primanjkuje višnjevega blaga za kubansko zastave. Cene temu blagu so zelo poskočile. Vojakom in pomorščakom Zjed. držav sedaj pšenica cvete, ali bolje povedano „whiskey", ker v kteri saloon pridejo jih „tritajo". Salo-narji pravijo, daje to patrijotizem, ali ni druzega kakor „kupčija", ako dado kakemu vojaku ali mornarju ^ŽlFefe' };whiskeya^ zato jm-pa drugi j.trita" in dobiček le ostane. Kupčija je kupčija, zato smo pa v Ameriki. Naval na State banko. zadevo. Sablinsky pa mu brzo odgovoril, da se mu lahko pomaga. „Pokaži mi roko, daj mi $5, suknjo, telovnik in srajce. Peljem te k čarovniku, kteri gotovo tvoje novce dobi". Mislovitz je dal rojaku kar je zahteval. Pustil si je tudi porezati lase na levej roki in Sablinskv te zavil v novce in ga potem odpeljal k Johnu Dublin, štev. 181 Christie.Str. Dublin je zopet zahteval $4 od farmerja, potem mu pa iz desne roke „bral", da mu bodo tatovi v desetih dnevih prinesli ukradene novce. Čez 10 dni je Mislovitz zopet prišel k Dublinu in mu rekel, da se je pri „coperuijiu najbrže dogodila kaka napaka, ker tatov še ni nazaj. Dublin mu je rekel, da je to res, zahteval pa S10 in zopet vganjal neumnosti z baj-kovernim farmerjem, ter obljubil, da v 10 dnevih tat ,,gotovo" nazaj denarje prinese. Ker tatu zopet ni bilo, je tudi zopet prišel Mislowitz k vražarju Dublinu in ta mu rekel, da mora rabiti ,.hujša sredstva" in zopet zahteval §10, ktere je tudi dobil. Tako se je še trikrat ponavljalo. Četrtič je pa Dublin vporabil najhujše sredstvo, najpreje je tatu proklel, potem pa farmer moral dati v ysako nogo-vico 85, isto sleči in dati v žep Dublinu. .,To pa tako gotovo pomaga, kakor imam jaz denarje, v 15 dnevih ti tatovi prineso vse ukradeno nazaj in še poravnajo vse stroške, le pojdi domu in zaupaj", mu je rekel vražar. Dublin je pa vražarja se za druzih $10 ociganil. Ker le ni bilo ne denarja, ne tatov, je farmer pustil zapreti Mislowitza, a potem še vražarja Dublina. Vraža ga je pa le 864 veljala. Slepar prve vrste. \\ hite je več bank ogoljufal za $200.000. Vsled nnpotenja bivšega majorja Stronga in več bančnih uradnikov so vtorek prijeli trgovca z usnjem George B. Whites in ga deli pod zatožbo pred poroto zaradi tatvine prve vrste. White je bil preje član Ker sta se Milan in Natalija pisme- , • * , , . , , , daje potepla zakonska žena z fanta no zavezala, da se ne bodeta nikdar ttIlia oba nakrat mudila na Srbskem in } Seveda ker je vsaj kraljica Natalija doslej držala se dane besed«, ne morejo Natrij i ne priprave na prihod v Sroijo nič druzega pomeniti, kakor da se pripravlja razkralj Milan na odhod iz Srbije. Ko se je Milan združil z drom. Vladanom Gjorgjevičem, stavil si je nalogo, osredotočiti delovanje srbske politike na turško ozemlje. Oba združenca sta pričakovala, da ondu-kaj dosežeta velike uspehe in da ob jednem odvrneta pozornost Srbov v kraljestvu od dogodb v državi in od bosenskohercegovskih razmer na Staro Srbijo in na Macedonijo. Milan in Vladan Gjorgjevič nista dvomila, da se jima to posreči. Gjorgjevič je bil preverjen, da mu je turški sultan osobno naklonjen in da mu bo rad izkazal usluge, katere bo zahteval. Domneval je to ker se je sultan iskazal kavalirja in je tedaj, ko je bil Gjorgjevič srbski poslanik v Carigradu, zanj velikodušno plačal vse dolgove. Milan in Gjorgjevič sta pač pozabila, da tisti, kdor si da dolgove plačati izgubi precejšen del svoje prostosti'. Ko je sultan plačal Gjorgjevičeve dolgove, si je Gjorgjevič pač mogel misliti, da mu sultan iz respekta in ljubezni ne izkaže nobene usluge, najmanj sedanji prekanjeni sultan.' li to ima le malo praktične- „ Y ^ 66 nahaja MiIa°> i kako popolnoma so zaveda, da je linom, temveč mi je po noči ko sem spal še iz žepa zmuznila $200, da bode imela za potne stroške zase in za Mačka. Ko sem zjutraj vstal, sem bil popolnoma mirne vesti, ker niti sanjal ne bi, da me bode „zvesta" tovaršica še okradla pred-no jo popiha; opoludne pridem z dvema tovarišema od dela, a vidimo, da ni nikogar doma, brzo pogledam v listnico in — prazna je bila, ne prazna, zvita lesica je vzela iz nje $200, a namesto teb dala v njo nekaj papirja! Lesica pa se je Bpeljala za Mačkom. Doma sem našel samo 2 let starega sinka, kterega je ostavila brezsrčna mati, 4 let staro hčerko mi je pa seboj odpeljala. Zato dekle mi je najbolj žal, kako se more dobro vzgojiti pri takej materi? Povem pa tudi javno, da ne hodem miroval in pov-Bodi to dvojico zasledoval, da bo-dem le zvedel kje se ustavita. Rojake prosim, ako kam prideta in se ustanovita, da mi blagovoljo to naznaniti. Moj nadov je: John P e čj a k, Box IB, Emporium, Pa., Cameron Co. Ravna na Kranjskem, 11. aprila. Slavno uredništvo ,Glas Naroda', Židje se boje za svoje nove e. V sredo so pričeli hiteti sinovi ,,izvoljenega rodu", ali krivonosi Abraham ovc i hoditi po svoje prihranek j na State hranilnic *tev. 378 Grand Str. Bojazen pred Spanci, ker ako bi ti v New York došli, bi najpreje padli uad banke, zato hit£ sedaj po svoje denarje. Blagajnik banke je rekel, da vsled tega navala zasluži banka sleherni dan po $300, ker jej ni potreba pla- času je čevati obresti. Vsem ljudem pa povrača banka svoje prihranke v srebru. Nek ,,Mojzes4' je dobil 1000 dolarjev v srebru in moral iti po ročni voz, da jih je domu peljal. Uradniki banke so hoteli ljudem dopovedati, da ni nevarnosti, a vse to ni nič izdalo, vedno še hitč po svoje novce. Nekemu časnikarju so povedali, da je to že drugi naval Židov na to banko in vsaka seuzacijska vest vznemiri prebivalce židovskož naselbino. Pred nekaj leti je bankrotirala neka banka v Nebraski, a brzo so zaupili med Židi ,,na State bank se maje", in vse je hitelo po novce. Uradniki banke pravijo, da bode lahko vse zahteve izplačala. V poslednjih dneh minolega tedna je izplačala §28.000. „Copernija" ga je $64 veljala. Peter Mislowitz, poljski farmer iz Kings-Highway, blizo Coney Islanda, je veroval, da se zamore b čarovanjem zvedeti za tatove in nazaj dobiti ukradene stvari. Ta vraža ga je veljala §64. Pred kakimi /desetimi tedni so vsi njegovi delavci ostavili farmo, jeden izmeti teh je pa vzel seboj §77, ktere so bile last farmerja. Mislowitz se je velike tvrdke W. S. White & Co., ktera je imela velike tovarne v Maryland in Pennsvlvaniji. Ta mož je prouzročii velikanske sleparije. Poleg Central National bauke. ktero je osleparil za §19.595.93, je še več druzih bank v New Yorku, Pennsvlvaniji in Massachusettsu ociganil za $200.000. Bivši major Strong je včeraj rekel, daje White leta lSi>3., ko je bil predsednik Central banke tam otvoril svoj račun ali konto in pozneje uradnike prepričal, da .ima dragocena posestva v Man's Hazeu Md., Hyndman in Man's Choice, Pa. Vsled pripovedovanja, da bode otvoril podružnico njegove trgovine, mu je banka dala novce za menjice. Ob lutein pa tudi izdal menjice na kakor sem Vam obljubil, da Vam takoj drugi dan podal v New York, kaj naznanim o mojem potovanju v staro domovino, hočem danes tudi izpoiniti. Morje smo imeli zelo slabo, zato se tudi do Genove na Italijanskem vozili 16 dni, v Geno- da^ poišče tatu. Dospaši v New YoBt ga je v Washington Str., na-njegov rojak in vprašal ako lovanje. — „Ne tatu iščem", m ■ . 'fes® v . i Chemical National banko, Mercan-til National banko in Bank of North America, ter za nje dobil tudi novce. Nobena teh bank ni vedela o njegovih transakcijah z drugimi bankami, in da je vsakej zastavil v varstvo posestva in tovarne v Pennsvlvaniji in Marvlan-du. Na enak način je postopal v Bostouu in Filadelfiji, potem pa bankrotiral. Whitea je pred par tedni prijela policija v Filadelfiji, ko se je policijski nadzornik Josip Dugan izjavil, da je ta človek ogoljufal bostonsko banko za $60.000. Jetnik je to zanikal in se izjavil, da je bila vsa transakcija poštena. Ni pa tajil, da je bankam novce dolžan, a rekel, da ga nemorejo kazensko zasledovati, pač pa na civilnem potu tožiti. Leta 1893. bi morala policija prijeti tega Whitea v Bostonu zaradi sleparij a pobegnol je v južno Ameriko in tam bival pet let. Nasledki vojne. 1000 delavcev v tovarni za preproge odpuščenih. Ni še prišlo do bojev med Zjed. državami in Španijo, a že so čutiti nasledki vpitja po vojni. Velika tovarna za prep'-rge tvrdke Alexander Smith & Sons v Yonkersu, N. Y.,jev četrtek večer prejenjala z delom, 1000 delavcev je ob zaslužek. Temu uzrok je slaba kupčija in prenapolnjena skladišča. Ta tovarna ta odgovoril in povedal vso je največ izdelkov prodala na An- gleško, a je sedaj vsled vojne malo kupčije pričakovati, še težje pa je, ko neče nihče prevzeti odgovornost za pošiljatve. V tej tovarni dela 8000 delavcev in se v kratkem lahko dogodi, da bodo vsi na negotov čas odpuščeni. Višji poštar se je odpovedal. W a s h i n g t o n, D. C., 21. apr. Višji poštar James A. Gary je predložil predsedniku McKinleyu svojo odpoved. Predsednik je čez nekoliko časa poslal senatu vest, da je imenoval naslednikom Garya Emory Smitha. Smith je urednik v Filadelfiji izhajačemu listu „Press" in bil za dobo Harrisona amerikan-ski poslaaik na Ruskem. Kot povod odstopa Garva navajajo slabo zdravje, a vendar se pripoveduje, da se Gary ni strinjal z večino kabineta glede vojne. Gary in tajnika zaklada in mornarnice so bili zoper vojno pri teh okoliščinah. Jug se razvija. ,,Chattanooga Tradesman" navaja, da so na jugu v poslednjem četrtletju 1897. ustanovili dve tovarni za laneno olje, in 33 prejnic in tekalnic ; v prvem četrtletju 1898 pa 44 prejnic in tekalnic in 19 tovarn za olje. Dalje so od 1. januarja 1S98 ustanovili: 7 tovarn za poljedelsko orodje, 21 livarn in tovarn za stroje. Poleg tega so pričeli delati v 36 rudokopih in kamnolomih, ustanovili 12 opekarn, 5S mlinov in 15 tovarn za sadne konserve. Ali to še ni vse. Od 1. januarja so pričeli na jugu graditi 27 vodoyodov, 5 plinarn, 33 tovarn za izdelovanje ledu iu 56 električnih naprav. Večinoma novcev za vse to je dospelo iz severa. Kapitalistične postopanje. Chicago, 20. aprila. Gustav ! Behringa, ki sije domišljeval, da je | sin umrlega George W. Pullmana in je pred kratkem skušal udreti v j stanovanje zeta umrlega milijonarja | Franka O. Londen štev. 53 20. ulica, je včeraj preiskal mastni zdravnik dr. Bergacon in se izjavil, da je blazen. Sedaj ga bodo odposlali v noiiimco in ostane calTU^koravno je mogoče, da ni blazen in >wli. , lahko sin Pullmana, ali z denarjem se vse napravi. Del n"č |»ri ij«-ai. Gladstone se je ž« od vf-č prijateljev poslovil. 42 delavcev ponesrečila. London, 19. aprila. Ravnokar so dospela poročila, daje Whit-wick preniogokop v Leicestershire v plamenu. V obče mislijo, da je 41 delavcev žrtvovalo svoje življenje. T »i FTbels:. Osobje cirkusa. Veseli in lahkomišljeni so ljudje poslujoči pri cirkursih, skoraj zgolj klateži in skupaj zbobnana druhal I Davno so se že privadili tega pred • sodka in bili mnenja, da je tudi že dokazano, zato si že nikdo več glave ne beli, da bi o tem premišljeval. Sentimentalno izmišljeni romani, zlagane novele so svetu nekako zgodovinsko zapečatile značaje jahalk, ktere so uničile grofe barone, onečastile častnike, trgovce pa dovedle do bankerota; take in enake stvari so se svetu >bešale in ta je to brez kakega pre-idarka sprejel kut neovrgljiv do-:az. Osobje cirkusov so klateži, nezanesljivi in ljudje, kteri ne ljubijo reda — to je gotovo! K vsemu temu pride pa počasi še povest od propalih obstankov, kteri svoje kavalirske umetnosti v klatežtvu pri cirkusih izrabljujejo, jtem pripovedjo od pohabljenih jlownov z narečno ljubeznijo, — :rat pa še o trdosrčuem T, kteri ptuje ali celo ukr adene te neusmiljeno pretepa, skrbi, vedno gladu i in trpe še drugo mjkaiije, da iih laglje priuči Lzne umetnosti. iko dolgo mora ž« biti temu, to res bilo, — ako je kedaj >ilo! Danes je življenje osobja cerku-sov — ali ,,u ujetnikov", kar se z opravičenim ponosom imenujejo — popolaoma drugačno.Danes ustvar-svoj stan zase, kteri je go-^vo zanesljivejši nego oni od osob-gledališč. Žive pa tudi bolj složno med ieboj ! Poznajo zavest svojega stanu, gledališkim igralcem večinoma ajka in kar dela gledališkemu )sobju in njegovim rahločutnim taravam neznosno življenje nam-nevošljivost in spletkarenje — jga .ti ne poznajo ! Pri njih velja le pogum in stanovitnost, moč iu krepkost, kar v »rvej vrsti napravlja njih umetuoBt. 'ogledati je le potreba na strah >ri vodstvu kadar kdo nastopi v takej novej točki. V. takej priliki [udi prvemu umetniku ni odveč z •ugimi vred pesek lepo zravnati jrabljami, da vsak kamenček, drugo oviro odstranijo, ktera bi Ognila ovirati igranje. Pogle-Lti je le potreba kako vsak hiti »nuditi svojo roko v pomoč dru-tmu, da laglje izvrši bvojo nalogo tudi on pripomore do izvrstnega »peha; pogledati je le potreba kako izno zasledujejo nastop tovarišev kako srčno obžalujejo in čutijo, co se zaradi kake malenkosti kaj posreči! (Gledališki igralci! Moj ljubi Bog 1 marsikdo si je zlomil vrat nad jrednostjo in zvijačo. . .. co govorim o večletnem izur-, gotovo ni nič pretirano. Lno je umetnik popolnoma mi-kar je neobhodno potreba pri iemu nastopu, v i s tin i potre-toliko časa. Neutrudljivo Be sleherni dan po dve in tri ure to tudi ne opusti, ako je tudi že tkrat javno nastopil in izvrstno ralogo rešil. Ker uprav to >ravi pravega umetnika: napre-Ijiva gotovost in mirnost. svojo šolo ima že dandanes [kus, in kteri hočejo kedaj spretni morajo zgodaj pričeti, da se irijo. Pogled se mora vaditi, morajo biti gibčni in ostati Ijivi, igrača otrok se mora po-razviti v gotovo, neotrpnelo Itrašenost. fdi balet — pravi dobri, ne oni, tolpah skačejo Kakor kozli — - J ... morajo pričeti kmalu vežbati, ker kdor se pozneje tega loti je vedno nerodan. Da se v takej šoli ne postopa ravno posebno fino in nežno, je po seb' umevno. Učitelji so večinoms dosluženi umetniki, kterim starost ne dopušča več javno nastopiti. Seveda — potrpljenje ni ravno njih najlepša čednost; in včasih udarijo, ko bi se lahko še z besedo uredilo, ali ker je bilo njih telo vedno in vedno razpostavljeno nevarnostim, zato ne gleda na kak sunek b pestjo pod rebra, ali z nogo v bedra. Vsi naklonjeni njihovim učiteljem — kar je že iz tega razvidno, da si bodi na kterikoli način pri-svojujejo imena — in z nekakim ponosom kažejo zatekle brazge na telesu, ktere so prejeli pri „brzem" urjenju v ježi, ako je bič „slučajno", ali vsled „zmote" nje objel, namesto konja — pri tem se seveda niti ne zganejo, niti ne vskliknejo radi bolečine. Trda šola vse izgoja 1 Tej imajo zahvaliti kedaj njih napredek, njih službo ! Ta jih stori hvaležne, udane enemu drugemu, kakor ljudi ena-cega blaga in vedno vsi prenašajo svojo enako osodo 1 Trdosrčni, ne, to niso ti ljudje ! Nasprotno, zelo lahko jih je omehčati in ganiti, akoravno so v vednih nevarnostih, ktere so jih na potovanju po vsem svetu srečale iu utrdile in se nekako drugače pojavljajo nego pri ženskah in civiliziranih ljudeh — ti imajo vendar svoje srce na pravem prostoru, pomagajo kjer bi se marsikteri drugi še le pomišljali. Ti sami na Bebe in na svoje življenje le malo pazijo, daBi je sleherni dan na novo tvegajo, ne zdi se jim toliko vredno, da bi si skrbi delali, saj je prav tako kakor pena, ktera vsak trenotek poči. In tako pri skoraj popolnoma zasukanem svetovnem redu imajo vso ljubezen in skrb za živali; in zato je mnogo pripovedovalcev vedno lagalo — in samo v enem pogledu imajo prav; zelo redko-kedaj je najti umetuika, in naj še tate in ubožen po svetu tava, da ne b^Vjttiem videli ljubečo in cenjeno žival. x. V kako daleč je to ilHjti pri gln-mačih cirkusov, naj mT'^ovoli potrpežljivi čitatelj, da nave<^m malo dogodbico. VB.... so ob svojem času še vaje konj in jahalne umetnosti bile glavni spored predstva cirkusov. Tudi mali sinko vodje je že zgodaj pričel sodelovati. S početka je hodil po vrvi precej nizko od tal, potem sodeloval med glumači, potem na ramenah jahalca in konečno so dobili malega konjička, kteri mu je tako dobro dopadel, daje poleg očeta jezdil. Ta konjiček je bil pravo veselje maloga Freda. Pravi, mali polno-krvni Arabec, je čvrsto stal na svojih šibkih nogah, in veselo po-skakljal po malem hlevu, kadar ga je poklical njegov mladi gospodar, je tako veselo razgatal, da se je še celo pri odraščenih priljubil, a ne samo pri otrocih. , . . Ali konji doraščajo preje nego ljudje. Necega dne, ko je že pričel postajati muhast, je videl vodja to vganjanje in ga s pazljivim očesom ogledoval potem . . . .potem.... Potem pa poklical mladeniča, ko je sedel na ograji, potegnol ga k sebi in stisnil med noge. „No Fred, tvoj Arabček je sedaj velik! Kako bi bila ako bi ga pričeli počasi uriti?!" Fred gaje žalostno pogledal. „Oh, oče — moj Arabček?" ,,Seveda moj sinko! Le poglej ga kako močan in velik je." Fredu so silile solze v oči, dasi je prosil in prosjačil, mu ni nič pomagalo. Naš stari prijatelj, ubogi Arabček mora na delo. Njegove velike, črne oči so žalostno gledale, ko je prvič čutil kratki bič, nosnice so zapiskale in nemirno je tolkel se zadnjimi kopiti. Ali vBe ni nič pomagalo. Moral je na delo, edina tolažba je bila njegov Fred, Jkteri ga je vedno ljubeče božal, dajal na njega odejo i h ostal pri njem, da se mu je brzo tolčeče srce umirilo. Čez osem tednov je njegova prostost tako daleč dospela, da se je moral približati do ognjenega obroča; a vendar čudno, — kakor je bil dosedaj pogumen in razumen, se je pri tej vaji popolnoma uprl. Nikako vabljenje, prigovarjanje in priganjanje ni nič pomagalo. Podili so ga naprej, na vse strani mu zaprli, pot, ni mogel ne naprej, ne nazaj, ali raje se je kvišku povspel, nego da bi samo jedenkrat poskusil. Vodja je postal zelo razjarjen. Tolkel ga je, da je dobil ubogi Arabec prave brazgotine po črno svetlej koži, a nič ni pomagalo. Fred je stal osamljen in jokal. Vodja je zopet poskusil. Klin so ubogij živali utaknili vgoltanec, postal je Arabec divji in plašijiv, a ni hotel poskusiti prvega nenevarnega skoka — vse zastonj I Povspel se je kviško, ali ne skozi obroč. Zelo razjarjen je skočil proti njemu vodja. ,,Ti mrcina ti", je kričal na trepetajočo žival, tjr se ni mogel vzdržati, — porinol mu je ves ročaj biča v odprti"goltanec. Curek krvi se je vsul in ubogi Arabček je pal na tla. Z glasnim krikom je prihitel Fred. Poslali so po najbolj sloveče zdravnike v mestu, kakor bi postal trezen je stal surovi v. »dja poleg lepega konjiča — oko mu je solzilo. Kakor besen je šel mladi proti očetu, strgal mu iz rok bič in-- „Pfuj, oče, usmrtil si ga", kričal je na ves glas in se tako daleč spozabil, da je Bkoraj hotel udariti po očetu . . . Vzeli so mu iz rok bič in ga pomirili — ni več pogledal očeta. Ko je ubogi Arabček poginol je še toliko časa počakal, da so ga zagrebli za cirkusom, potem pa odšel k svojemu stricu. Za Bvojega očeta ni več maral. Drobnosti. Društvo sv. Jožefa v Federal, Pa., bode imelo dne 1. maja svojo pobožncst v cerkvi sv. Barbare v Rosevale, Pa. Spoved se bode vršila v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj, sv. maša bode ob uri zjutraj. Odbor. * * * Vseučiliški odbor v Ljubljani. Društvo ,,Pravnik" je sprožilo misel, naj se poda vladi spomenica glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. To spomenico naj bi izdelal poseben odbor, sestavljen iz treh zastopnikov ,,Slovenske Matice in treh zastopnikov bogo-slovskega profesorskega kolegija. ,,Pravnik" je že na svojem občnem zbaru določil svoje zastopnike v tem odboru, namreč gg. : dr. Ferjančiča, dr. Majarona in deželno sodnega svetnika Polca, zdaj pa je i,Slovenska Matica" določila kot svoje zastopnike gg. Levca, dr. Požarja in Šubica, bogoslovni profesorski ko-legij pa gg. dr. Dolenca, dr. Jane- in dr. Kreka. j a so razne vode očno narasle. Koroške novica. ,,Mir" jim je na poti! Raznim našim „pri-jateliem" dela „Mir" tude preglavice, ker ljudem brez slrahti. po-VČ resnico ter odkriva zvito nakane nasprotnikov. Tudi g. baron Mac Ne vin nam kaže ob vsaki priložnosti znano svoje ,,prijateljstvo". Na njegov ukaz so žandarji zasledovali č. g. župnika Tavšica v Ho-dišah in g. Prosekarja v Kotmari-vasi, da razširjata naš list. C. kr. državni pravdnik ju je za to prijel in pri okrajnem sodišču sta bila obadva zaradi „kolportaže" obsojena vsak na 5 gld. globe. Gosp. dr. Kraut je zoper to vložil priziv in pri drugi obravnavi dne 5. t. m. sta bila obadva imenovana gospoda, katera je zagovarjal gosp. dr. Kraut, oproščena vsake kazni! Nasprotnikom je tedaj zopet izpodletela zvita nakana. „Mir". * * * „E dinost" politično glasilo za Primorsko v Trstu, začela je izhajati po dvakrat na dan v pove. čani obliki. Da se je kaj takega doseči zamoglo, storila je vztrajnost ondotnega političnega društva jed-nacega imena, kakor i hvalevredna gmotna požrtvovalnost poedinih rodoljubnih src, ki so dosegli, da ima list sedaj svojo lastno tiskarno V Trstu. Listu, ki tako srečno bori in navdušuje primorske brate ž a 22 let kakor tudi vsem narodnim dobrotnikom, ki so mu ostali zvesti pospešitelji, izrekamo i mi preko velike luže naše bratovske pozdrave ter voščimo vsestranske sreCe. Le naprej ! * * * Vojaški beguni. Iz Gorice zbežali bo od mariboskega polka št. 47 štirje vojaki čez mejo v Italijo. Ukradli so si za pot 500 gld. iz kom- panijske blagajne. * * * Avstrijski ministerski in kronski svet pod predsedstvom vladarja sklenil je zahtevati od drž. zbora 55,000.000 gld. za pomnoženje mornarice. * „ * Vsled de na Kranjskem zlasti Sava, a ker bolje, ni več nevarnosti, da nastanejo povudnji. Povoden j. Iz Kostanjevice se poroča, da je Krka stopila čez ohrežja in da je povodenj naredila znatno škodo. * * * Požar. Dne 29. marca je posestnik Ivan Cerovšek v Sp. Aple-nikn razstrelil neko skalo. Eksplozija je tlečo užigalnico vrgla na slamnato streho Cerovškovega hleva in jo užgala. Ogenj se je hitro razširil in upepelil hišo, hlev, gospodarsko poslopje, kozolec in mnogo pridelko\ ter hišne oprave. Škoda znaša 2500 gld. * * * Iz vlaka padel. Z Zidanega mostu se poroča: Dne 3. aprila na večer bi Be bila mej Zidanim mostom in Zagrebom kmalu pripetila na vlaku strašna nesreča. Otrok neke ženske, katera se je vozila po železnici, je skozi okno gledaje, izgubil ravnotežje ter se pre* kucnil iz vlaka. Prestrašena mati se ni dolgo premišljala, nego skočila je skozi okno za svojim otrokom. Na dano znamenje se je vlak mej Zaprešičem in Podsusedom ustavil. Vsakdo je pričakoval, da najdejo otroka in mater mrtva ali pa vsaj težko ranjena. Koliko je bilo tedaj začudenje potovaicev, ko sta oba povsem nepoškovana zopet vstopila v vlak! * * * Štajerske novice. Nepoznan mrtvec. V Št. Jurju ob Tabru izvlekli so iz vode pri neki žagi okolo 50 let starega moža, kogar pa nikdo ne pozna. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah živel je pri od moža ločeni Mariji Walch in njenem sinu Ferdinandu nek 841etni starček, ki je imel 800 gld. premoženja. Ko ga pregovorita, da na- Patrijotični Lahi žich" je ,.G du. pesem, a v goriškem gledališču so jo nedavno peli nemški igralci, ire-dentovci pa so — sikali. Seveda, Garibaldijev marš, ,,Nella patria" itd., to so jim patriotične pesmi, in v imenu takih življev se še drzne kdo v našem državnem zboru staviti interpelacije! * * * Cesar — boter. Pred dvajsetimi leti je bil avstrijski cesar boter 25temu otroku suknjarja Freylerja v Gii nsu. Deček je dobil ime Fran Josip Rudolf. Pred kratkim je moral ta k naboru, kjer je bil ,.potrjen" za topničarja. Mati in oče mladega vojaka še živita. * * * Velikanski meteor so našli na pogorišču juti uih skladišč na Reki. Ležal je v jami, ki je 3 m široka in 1 m globoka. Baje tehta 4000 k lg. Ta meteor je torej največji, kar jih je kdaj padlo v Evropi ter se jih je ohranilo. Pravijo, da je užgal skladišča žareči meteor, kateri se prepelje v muzej v Budimpešti. * * * Medveda je zadavil. V Srbiji blizu turške meje so lovili nedavno kmetje velikanskega medveda; medved je tekel naravnost proti drevesu, pod katerim je spal 19l^ten mladenič. Zbudil se je, ko je razjarjeni medved že pred njim stal; uiti ni bilo več mogoče. Zato se začne krepko ruvati z medvedom, katerega je potlačil na tla, pokleknil mu na prsa ter ga — zadavil. Mladenič razun majhnih brazgotin ni dobil nobene rane. To je vseka-ko junaško delo, vredno kakega Herakleja. * * * Vojaški begun v peči. Zemunsko redarstvo je izvedelo, da se skriva vojaški begun Simon P i r u h. Papežu je poslala neka angleška milijonarka piruh, čegar vrednost se ceni na 40.000 kron! Piruh je iz slonove, z zlatom in dragulji okrašene kosti, v njega votlini pa loži velik, z briljanti obdan rubin. 100 000 gld. za gledališko ložo je dal španski marki Villa-mejor na korist španski mornarici. Kraljica je dala za svojo le 20.000 gld. Drugi so dajali po 10.000 —25.000 peset. Za vse vstopnice pri dotični dobrodelni predstavi so dobili okoli 300.000 gld. Milosrčnost vzrok smr-t i. V Zajčaru se je ustrelil bivši posestnik Veljko Andjelkovič; k temu činu ga je tiral glad. Bil je nekdaj trden posestnik, a njegova milosrčnost ga je spravila na be-raško palico. Vse svoje premoženje je razdal, da je bil končno primo-ran umreti, ker ni imel kaj jesti. Brez denarja okoli sveta. Dunajski časniki javljajo, da je dospel američanski žurnalist Henri Dhartmont na svojem potovanju okoli zemije na Dunaj. Seboj nosi 3 redke miši s Sumatre, katere mora prinesti žive v Chirago, sicer se mu odtegne za vsako 2000 gld. od plače 40.000 gld. Potovati mora brez denarja. Honorar mu plačajo trije veliki časopisi, kateri objavijo Dhartmontov dnevnik. Do Antwerpena je imel srečo, a ondi mu je udišila mačka jedno miško. Huda kazen je zadela prejšnje čase vsakega ponarejalca vin. Tako so na pr. 1. 1706. v Stuttgartu nekemu Ivanu Jakobu Chmi odsekali glavo, ker je ponarejal vina, sežgali javno vse knjige, katere je spisal v tej stroki, ter pustili izteči vse njegovo vino. Dandanes pa so „petijo-tarji" in krševalci vin bogati možje ! Koliko ladij se je zgubilo leta 1897. Iz neke statistike posnemamo, da se je leta 1897. izgubilo skupno 950 jardernic in sicer: 247 norveških, 182 ameri-kanskih, 138 francoskih, 74 Šved-.. _ skih, 72 nemških, 48 danskih, 40 skih, 19 avstrijskih, 8 chilskih, 7 spovednico, odpustke in bv. Rešuje Telo, ljudem, ktere navdaja sveta jeza in strast služi vs« v sredstvo: vera, cerkev, leca, altar, spovednioA in sv. zakramentje. Mlad, zelo mlad je Vituzek. meni, da bode z manevri kakoršni so na Kranjskem že ves efekt zgubili, tukaj v slobodni deželi kaj opravil, smešno! Oni ljudje, kteri Hribarčku od A do. Z vse verujejo, tako delajo, mislijo in se pred njim v prahu valjajo so ali prav nič izobraženi ljudje, brez vsacega lastnega mišljenja, kteri se sicer rodč in umro in vendar niso živeli, ali pa kimovci iz dobička in častihlepDosti; ljudje pa, kteri so saj malo naobraženi in skušeni, Be mu pa smejejo. Ob sklepu lista. Zopet tri španske ladije v plenili. Key We s, 26. aprila. Ameriške vojne ladije so danes zopet zasačile tri ladije vozeče proti Havani, največja je parnik ,, Panama". V Havani je grozna dragina, funt mesa velja že 82, tudi druzega živeža že primanjkuje. Danes je zapustilo ameriško bro-dovje Mirs zaliv na Kitajskem in je odpljulo proti Filipinam, kjer je pričakovati pomorsko bitko. Španska flotila je na Kape Verde otokih in se s premogom preskrbuje ; nekteri listi zagotavljajo, da bode pred New York pripljula. V New Yorku se marljivo oglašajo prostovoljci; ne\vyorška država mora dati 12.500 mož. Španska vlada namerava z delom svojega brodovja Amerikance presenetiti, ako se jej bode to le posrečilo. St. Thomas, 26. aprila. Španska banka v Porto Rico je falirala ; ljudstvo neče v plačilo jemati papir, temveč zahteva srebro in zlato. Trdnjave Spanci noč in dan utrjujejo. Vstaši komaj pričakujejo Amerikance, Itje je? VINCENC MAČEK, pred me-secom je odšel iz Emporiuma, Pa. Kdor v6 za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Math. Kum- ^^ »ml ' | portugalskih, 7 grških, 7 španjskih, 6 brazilijskih, 5 turških, 5 havajskih, 3 meksikanske, 3 argentinske, 2 nikaraguanski in 3 japonske. Parnikov pa skupno 297 in sicer : 155 angležkih, 25 francoskih, 24 norveških, 18 nemških, 10 španjskih, 9 avstrijskih, 9 holandskih, ! njegov naslov naj ga blagovoli na-8 japonskih, 7 švedskih, 7 ameri- znaniti njegovemu bratu: Johnu kanskih, 6 belgijskih, 4 chilski, 4 K r u 1 c» Box 672, La Salle, 111. danski, 3 ruski, 3 braziljski, 1 por-tugalski, 1 meksikanski, 2 grška in 1 havajski. KJE JE ? MARTIN KRULC, doma iz okraja Brežice, Spodnje Štajersko, lani je delal v kainenolomu v mestu Lo-gaD, Mont. Ako kdo rojakov v6 za pravi oporoko, v kateri zapušča v Schreier v hiši svojih starišev. Da Blučaju smrti onih 800 gld. .Mariji Walch, ki se nasprotno zaveže, da mu bo najboljše stregla do smrti, napadeta ga oba Walch, razbijeta mu glavo ter ga pokopljeta v svinjaki. Le po naključju najde nek tujec čez dva dni truplo ubitega na kar so Marijo in Ferdin Walch zaprli. se prepričajo o istinitosti te vesti, šli so redarji tjakaj, toda vrata so bila zaprta. Sčhreierjeva mati jih je šele odklenila, ko so jej pretili, da jih šiloma ulomijo. Uboga mati je lagala, da ničesar ne vč o sinu; a preiskali so stanovanje ter li beguna v — peči. 4001 etnica Ameriga Vespucci j a. V Florenci so se začele velikanske slavnosti na čast 4001etnice, odkar je bil rojen italijanski zemljepisec in potovalec Amerigo Vespucci, po katerem je dobila svoje ime Amerika. Sloves-nostij se udeleži tudi kraljeva dvojica in 337 občin z zastavami. Vršil se bode tudi kongres geografov. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.57 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. M. K. v F., Pa. Vedno se je lahko voziti v staro domovino, ker potniške ladije pod nemško in francosko zastavo ne sme nihče nadlegovati. Mogoče pa je, da cena precej poskoči. Spanci smejo ovirati le ladije pod ameriško zastavo, zato pa ameriška družba več ne vozi. Gospodom dopisnikom iz Cleve-landa naznanjamo, da teh dopisov ne bodemo natisnili, dasi se uikogar ne bojimo. Ko je Vaš Hribar minolo nedeljo pridigoval zoper ,,Glas Naroda", je delal le ceno reklamo zanj. Mogoče bode Vaš gospodek celo uporabil zoper nas Kje je? ALOJZIJ MALENŠEK, pred enim letom je bival v South Chicagi, IU., doma je pa iz župnije Raka. Ker sva si nekoliko zaradi denarjev v „sorodu4i, bi rad zvedel njegov naslov, in rojake prosim, da bi ga blagovolili naznaniti: John Škoda, Box 16, Hosteter, Pa., Westmoreland Co. Francoska parobrodna družba Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne La Bourgogne La To ura i ne La Cascogne La Bretagne La Bourcogne La Touraine La Cascogne » 30. aprila. 7. maja. 14. maja. 21. maja. 28. maja. 4. junija. 11. junija. 18. junija. Glavna agencija za Zjed. države in Canado : 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. m BI BI M M m H H M ■ H H S Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge j3 po 4°|0 brez odbitka novega rentnega davka." Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja liarav-Bost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". psa aHgmgigHHgi»iH«aignHMHM Slovenci l Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser & Co. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča Evoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Kaše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa de slov. društva glede regal ij in zastav. KNAIITH, N & KUEHNE JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avatrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in (JBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko Gr. MARTINI, Dr. G. B. Ham (Iz Bellevue Hospital Medical College.) DAJE NASVETE ZASTONJ. Leči možke, ženske in otroke. Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bolezni in ni mogel pomo-|či dotičuemu, -dokler ui ta zvedel za naslov doktor Harna, ta inuJe loqiagal ter d?il nasvete __J^doktor Ham spozna, da kaka bolezen ni ozdravljiva, odpre tako- rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Hara je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri 6o zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bi'i iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu. Zdravila dr. Hama se ne dobe nikjnr drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, uiti v kaki prodajuluici z dišavami, ali pri kakem kro^njarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane §1, šest steklenic $5. Ako pjšeš po lek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico^ (Money order) ali bank chek. Lek in uasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za 2 centa za odgovor. Naslov naredi: Dr. C. B. HAM, rational union tšuih TOLEDO, OHIO. No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjaj e zapuščine in dolgove. MAURIN &BAN0 418 Pine Str., Calumet, Mich., se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega mrtvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi tu krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočaje se vsem Slovencem in Hrvatom znauiujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-niin od S25 naprej in treba dati $5 ,,ar<3". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 1111 Chicago Street, JOLIET, 111 Podpisani priporoča-vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.J Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišč©. PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, Brooklyn, N. Y. --Y ■ ..... ____i_J 'm , a,E% HOTEL J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo x>br< po uajnižjib cenah. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po i»ko nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda'*. Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK 345 E. 78 STR. NEW YORK, CITY. 8 v^ji i/V v o j i m ! S^retnijagsiiijje se sprejmo proti ugodnim pogojem. _:_ BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin«za $ Katoliška % društva. Posebnosti naše hiše so: re^alije (društvena znamenja). Zastave, bandera. p repawn ice ia redovii znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vse to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša specijaliteta. Ustanovljeno: Etw York, 18s3. Cincimti, 1860. Ch'.cagf 1887. . ■Iffii.^yiu "1 ■■■'Kjffil.i.Bpiiu.fT i.uii3iiii.ijpiunip.'-il'ilS!»»ii|||i."-"lgm.......... .Igli"'''liBl-"""!!'*"-^ll!!-1-■■ 'F'1'--! Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (čchraube), na kter«?m je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobr.m. Elgin kol -sovj-rm na i kamnov samo $13.50 1 g ATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik orMiwjwmr sedaj nastanjeni zdravnik na corner 6th & Minnesota Ave. KANSAS CITY, KAN. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za ztaljei Tsakovrstnlli note! Mor Mi vrni liotaij. JOSIP SOTLICH priporoča svojo z groeerijami, razno obleko, pos; buo delaino obleko in obuvala za rudarje: cbovala za moške, ženske in deca ; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo r laso viti in pro- in na lo kamnov samo nik, ki se je iz- - učil in prejel di- Na zahtevanje se razpošiljajo ce- plomo ua elove_ uiki frankovani. eih zdravniških Poitena postrežba in jamstvo za vseučiliščih vBe- , . - _, ču, Monakovem, robo je moje geslo. ^ phi_ Za obilo naročbe se priporočam ladelfiji itd. ud. z vsem poslovanjem : je bil rojen v Sa- moboru na Hr- Jakob StOnich, vaukem. .ma 25 SS. K. MADISON STRUCT. COUM. ILl. najtežje in naj-'»pasnejše Človeške bolezni. Pri- to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. bogatim znan- THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN * Kiter«j je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fiue kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domoviue semkaj. Dalje pošiljam nc-foe v staro domovino hitro in ceno. Kot ugent^parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se /sem rojakom / Josip Sotlich, - CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremi je vanje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov, veljajo le $8. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 m mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejfimu. Imamo na tisoče pripo- znalnih pisem. "Jjtfe Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič postal je predaed nik dve a večjih medicinskih zavodov in dobil jd glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsa-, kao, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu, vo-.denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataro, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na avo- C Organ, dobil, ravno tak je, kakor plešejo, Sim. Novak. J Jako pripraven za darilo. Želoda; Dvojne cene je vredeu kolikor sam Toplo priporočam organ vsem V mojo prodajalno vabi kupce. Deuar zaslužim z organom. Vsi Naslov: STANDARD M P. 0. Box 1355, Provzroča, da dekleta % C. Justan. dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. godbe. Tom. Klane, i ure. Ad. Jersich. John Zoblick. CTURING CO., y Street, New York. - L Dr. G. IVAN POHEK, jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisv je rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. IVAiV rOHJSK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. VSI ONI, kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Cor. 8th & Minnesota Ave., KANSAS CITY, ' KANSfi , % : , ___