Ptuj, torek, 24. julija 2007
letnik LX • št. 57 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -o 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

i km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je omejeno.
PDJJ
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ruju 8. september 2007
SE
46
DNI
www.polimaraton.si
V
Štajerski
Šport
Športno plezanje •
Markovičeva šesta na tekmi SP v Franciji
Stran 12
i -i
Nogomet • Prva Liga Telekom Slovenije, lrkrog
Veliko gledalcev, zmaga gostov
S petkovo tekmo med Interblockom in Nafto se je pričela nova sezona v 1. slovenski nogometni ligi. Ljubitelji nogometa na Štajerskem pa so z nestrpnostjo pričakovali nedeljo, ko sta se na Mestnem stadionu na Ptuju pomerila domača Drava in gostje iz Maribora. Približno 3000 gledalcev je videlo zanimivo predstavo, v kateri ja so bili tokrat uspešnejši varovanci Marijana Pušnika.
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov pogovor Ptuj • B. Bratuž: "Skupaj skrbimo za najmlajše ..."
Stran 3 Po naših občinah Ptuj • Za letošnje obnove blizu 200.000 evrov
Stran 4
Po naših občinah Ormož •
Povezovanja s Ptujem se bojimo!
Stran 5 Po naših občinah Središče ob Dravi • Skupne občinske uprave (še) ne bo
Stran 7
Od tod in tam Ljutomer • Dva
milijona evrov za ureditev Glavnega trga Stran 9 Od tod in tam Vreme • Letošnje poletje še en vročinski val
Stran 15
Slovenija • Vroča jesen
Kdo bo nasledil Drnovška v pisarni na Erjavčevi?
Pred jesenskimi četrtimi volitvami predsednika republike so že znani možni kandidati, ki se bodo jeseni potegovali za naklonjenost volivk in volivcev za najvišji politični položaj v državi. Politični analitiki in ankete javnega mnenja največ možnosti za vstop v predsedniško pisarno na Erjavčevi v Ljubljani pripisujejo poslancu v Evropskem parlamentu Alojzu Peterletu. Peterle se želi v volilno tekmo podati kot neodvisni kandidat s podpisi 5000 volivk in volivcev, podporo pa so mu napovedale tri vladne stranke SDS, N.Si in SLS. Na levici bosta njegova protikandidata Danilo Türk (z obljubljeno podporo SD, DeSUS in Zares) in Mitja Gaspari (LDS).
Predvolilna kampanja se je sicer neuradno začela že lani novembra z napovedjo Peterleta, da bo kandidiral za tretjega predsednika Slovenije. Sedanjemu predsedniku Janezu Drnovška se bo petletni mandat iztekel 22. decembra, za drugi predsedniški mandat pa se glede na napovedi ne bo potegoval, čeprav mu ustava dopušča še en mandat.
Tri vladne stranke SDS, N.Si in SLS so se poenotile o podpori Peterletu. Za kandidaturo predsednika prve demokratične slovenske vlade stoji samostojna Lista za Slovenijo. Njegova matična stranka N.Si ga je podprla marca, največja vladna stranka SDS maja, SLS pa junija.
V času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta si v SDS želimo na čelu države človeka, ki je evropsko verodostojen in prepoznaven, želimo si na tej fankciji tudi nekoga, ki bo funkciji predsednika države povrnil verodostojnost tudi
navznoter, je po seji sveta SDS 18. maja povedal predsednik vlade in SDS Janez Janša.
Največ ugibanj je bilo doslej povezanih s tem, ali se bo predsednik opozicijskih Socialnih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor podal v volilno tekmo. V javnih izjavah je večkrat poudaril, da je pripravljen kandidirati za predsednika republike, a se je odpovedal predsedniškim ambicijam, saj namerava popeljati stranko na državno-zborske volitve prihodnje leto.
Tudi Türk kot neodvisni kandidat
Kot skupnega kandidata levice bo SD podprla nekdanjega slovenskega veleposlanika pri OZN in predstojnika katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Danila Türka, ki naj bi se enako kot Peterle v volilno tekmo podal kot neodvisni
kandidat s podporo volivk in volivcev. Turka bodo podprli tudi v najmanjši vladni stranki DeSUS ter v združenju Zares, medtem ko bo LDS podprla nekdanjega guvernerja centralne banke in bivšega finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki se bo v tekmo prav tako podal kot neodvisni kandidat.
Kandidaturo so doslej napovedali še predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica zunajparlamentarne stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl in predsednik zunaj-parlamentarne Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Kot neodvisna kandidata pa bi se v volilni boj rada podala tudi politično neznana podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš.
Letos eden ali dva kroga?
Na zadnjih volitvah leta 2002 je bil Drnovšek kot kandidat takrat najmočnejše LDS izvoljen v drugem kro-
Volitve predsednika republike bodo potekale v nedeljo, 21. oktobra, je po petkovem slovesnem podpisu odloka o razpisu volitev pojasnil predsednik državnega zbora France Cukjati. Roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 20. avgusta.
gu. V drugi krog se je uvrstila Barbara Brezigar, ki sta jo podprli SDS in N.Si, podobno kot tokrat Peterle je že dobro leto pred volitvami napovedala kandidaturo s podpisi volivk in volivcev. Vseh kandidatov je bilo devet. Sicer pa so volivci na predsedniških volitvah leta 1992 ter 1997 izbirali med osmimi kandidati, obakrat je bil v prvem krogu izvoljen Milan Kučan.
Če v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ne bo dobil večine veljavnih glasov (en glas več kot 50 odstotkov), bodo volivci predsednika tako kot pred petimi leti izvolili v drugem krogu.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Drnovšek
Zakon o volitvah predsednika republike določa, da lahko posameznega kandidata predlagajo politične stranke, deset poslancev državnega zbora ali skupina najmanj 5000 volivcev. Kandidature bodo predstavniki kandidatov vložili neposredno pri
Državni volilni komisiji najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Že po vloženi kandidaturi se bo kandidat lahko premislil ter dvajseti dan pred dnevom glasovanja umaknil soglasje h kandidaturi.
sta (pripravlja: SM)
Uvodnik
Vročinsko kisanje?!
Srčno upam, daje res zadnji rekordni vročinski val krivec za čudne možganske vibracije določenih ljudi, čeprav se bojim, da ni čisto tako...
Nikakor mi namreč ne gre v mojo betico (saj je menda res kar zelo trda, kot pravijo nekateri), da se določeni primerki človeške vrste, ki so povrhu še ljudski izvoljenci, ob vročinskem valu tako zelo skisajo v najvišji izrastek telesa, da začenjajo aktivno hoditi „rikverc". Zato tudi pravim, da dvomim v sicer še najbolj opravičljivo dejstvo, da jim je vročina pokisala tisto, po čemer naj bi se razlikovali od živali (vsaj nekaterih, ker je menda kar veliko takih, ki celo uporabljajo možgane).
Konkretno gre pri tej zakisani zadevi za ormoške občinske politike, ki so se zdaj spomnili, da bi pa oni vseeno raje samo šest pokrajin v prelepi naši domovini. Ukaz stranke? Možno. Ampak saj niso vsi iz istega korita, koalicija gor ali dol. So pa prav zanimivi ti ormoški harlekini. Ne tako dolgo nazaj seje bivši ormoški župan skoraj raztrgal od sile, da bi vsem okoli sebe in še kje dopovedal, kako neumno je imeti toliko pokrajin, pri tem pa se je jasno zavzel še za to, da Ormož pa „pod"Ptujem ne bo in pika, potem je celo bolje, če se priključi sosednji pokrajini. Stvar je šla takrat tako daleč, da Ormož v določenih dokumentih res ni bil več naveden kot občina, ki bi naj spadala v spodnje podravsko regijo. In takratna opozicija je naredila strahoten boom ...No, Vilija je potem odneslo z županskega stolčka, kazalo je, da se bodo Ptujčani in Ormožani spet zaljubljeno osvajali, zdaj pa seje izkazalo, da so držali skrite fige. Da bi izpadli malo lepše (kot bivši župan s svojo teorijo) pač niso direktno rekli, da se raje pustijo na povodcih Mariboru, pač pa so izjemno pametno ugotovili, da bi oni raje samo šest pokrajin. Pomeni pa to čisto enako.
Hja, kaj naj si normalen človek ob tem misli? Če odmislim vročinsko kisanje, mi še najbolj pride na pamet tisti slovenski pregovor: če je meni krava crknila, naj še sosedu!
SM
Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice
Pred Cukjatijem priseglo 18 sodnic in dva sodnika
Žagar: 14 pokrajin bi moralo biti zgornja meja
Mercator postal 100-odstotni lastnik hrvaškega Presoflexa
Na sodniško mesto na Okrajnem sodišču v Ljubljani so prisegle Mateja Gruškovnjak, Rebeka Lea Kovačič, Urška Vrbnjak, Maja Jurič, Daša Pogorevc Fili-pič in Tatjana Hofbauer ter sodnik Aleksander Šmid. Na mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru je prisegla Saša Božič, Mojca Kanc na Okrajnem sodišču v Domžalah, v Kranju Karmen Okršlar, v Trebnjem Katja Pavlič, v Celju Tea Lucija Modrijančič, v Mariboru Simona Ozmec, v Novem Mestu Mateja Derlink, na Ptuju Marta Petrovič in v Velenju Danica Vezočnik Krajnc.
Na mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru sta prisegli Urška Kežmah in Barbara Nerat, na mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Celju pa Dušan Erjavec. Duša Trobec Bučan je pred predsednikom DZ prisegla na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani. (sta)
Izhodiščni predlog za javno razpravo, ki ga je soglasno potrdila vlada, predvideva ustanovitev 14 pokrajin, je ponovil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar. Po njegovem mnenju bi moralo biti to število zgornja meja, medtem ko sam ocenjuje, da je število od devet do 14 najbolj primerno glede na izvajanje vsebinske pokrajinske zakonodaje. Kot je znano, se je danes NSi zavzela za šest pokrajin.
Ob tem je minister poudaril, da je bila pokrajinska zakonodaja usklajena znotraj koalicije in tudi širše. Izrazil je upanje, da bo politična zaveza temu projektu ostala in da bo do uvedbe pokrajin prišlo ter da bodo te odločitve sprejete še v letošnjem letu, saj je ustanovitev pokrajin izjemnega pomena za nadaljnjo prihodnost Slovenije, je še poudaril minister. (sta)
Zavarovalnice podražile obvezno avtomobilsko zavarovanje
Foto: internet
Lastnik hrvaške trgovske družbe Presoflex Josip Galič, Mercator in Mercator-H so v sredo na podlagi pogodbe o nakupu večinskega lastniškega deleža Pre-soflexa, ki so jo partnerji sklenili 21. maja, končali strateško povezavo. S tem sta Mercator in Mercator-H postala 100-od-stotna lastnika hrvaške družbe. Družba Presoflex je z več kot 40 prodajnimi objekti ter uveljavljeno blagovno znamko eden vodilnih trgovcev z živili in podobnim blagom na hrvaškem trgu ter vodilni trgovec v Slavoniji. Izvedba strateške povezave med Presoflexom in Mercatorjem pomeni uresničevanje začrtane Mercatorjeve strategije rasti in zagotavljanja položaja vodilnega trgovca z živili in podobnim blagom v jugovzhodni Evropi. (sta)
Foto: internet
V največjih slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Maribor in Adriatic Slovenici, so potrdili, da so 27. junija, ko je začela veljati novela zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, po kateri se je zvišala minimalna zavarovalna vsota za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, podražili premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje. V Triglavu so jo zvišali za 2,75 odstotka, v Zavarovalnici Maribor in v Adriatic Slovenici pa za 2,86 odstotka, so povedali za STA. Kot so pojasnili, so premijo zvišali skladno s sprejeto zakonodajo in poudarili, da so po novem zavarovalne vsote kar petkrat višje od obstoječih. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj
„Skupaj skrbimo za najmlajše ..."
Št. tednik: Gospa ravnateljica, letos ste začeli že sedmi mandat ravnatelje-vanja, po vsej verjetnosti vam ni enake v slovenskem prostoru. Čemu to pripisujete?
B. Bratuž: „Res nas je bolj malo takih. Tako kot pri vseh rečeh, je tudi za vodenje neke dejavnosti potrebno mnogo različnih pogojev in okoliščin, da nastane pravi splet za uspešno delo. Vsekakor so to izredni sodelavci, zunanji sodelavci in čudoviti otroci s starši. Vse mi je uspevalo navdušiti in pridobiti za izbrano vizijo ter uspešno realizacijo ciljev."
Št. tednik: Vrtec Ptuj se je pod vašim vodstvom tudi certificiral kot prvi vrtec v Sloveniji. Biti pionir na nekem področju ni lahko, tudi ne dihati kot eden v nekem kolektivu. Kaj lahko poveste v zvezi s sistemom kakovosti v Vrtcu Ptuj?
B. Bratuž: „S ponosom predstavljamo ta naš dosežek, ker je bilo zanj potrebno orati ledino in zelo veliko postoriti, da smo naše delo uredili v sledljiv sistem vodenja kakovosti. Pri tem je zagotovo mikaven končni rezultat tega dela, to je dobljen certifikat, a še pomembnejši je vložek vsakega posameznika v skupno zastavljeni cilj, ki nas vedno znova poveže, pa naj je naloga še tako težka ali neznana. Nas je naučila, da o vsakem koraku premislimo, ga načrtujemo in evalviramo ter da svoje delo nenehno izboljšujemo. Ponosni smo tudi na to, da nam veliko vrtcev po Sloveniji sledi."
Št. tednik: Skozi vaše delo se dnevno izpričuje skrb za otroka in za to, da je za otroka dobro samo najboljše. Koliko je potrebno, da to spozna tudi lokalna skupnost?
B. Bratuž: „Po tolikih letih lahko rečem, da sem svoje življenje posvetila otroku in poklicu vzgojiteljice oziroma dejavnosti za predšolske otroke. Trdno verjamem v to najlepše poslanstvo, vzgajati in izobraževati najmlajše, ob tem pa dopolnjevati družinsko vzgojo, v kateri so tudi starši izredno obremenjeni z mnogimi obveznostmi. Spoznajo in zaupajo nam tisti, ki so od našega dela nekako odvisni, in tisti, ki jih v mnogih letih našega dela v tej lokalni skupnosti nismo razočarali. Za nas je največje priznanje prav to, da se mnogim zdi povsem normalno, da vrtec dosega številne uspehe, da komaj čakajo na naš praznik, da so povsod z nami in nas podpirajo, kajti to pomeni,
da nas cenijo in nam zaupajo. Vsekakor je kakovost dela tista, ki lahko navduši in ustvari medsebojno razumevanje in sodelovanje. Z velikim veseljem lahko povem, da ob vsaki priložnosti, ki pa jih ni malo, povem, da v Ptuju skupaj skrbimo za najmlajše, da v danih možnostih zanje poskrbimo najbolje, seveda pa to ne pomeni, da še kaj ne moremo narediti."
Št. tednik: Pred nedavnim ste bili v Burghausnu s skupino 50 Keltinj in Keltov, ki jih je predstavljalo 48 zaposlenih v Vrtcu Ptuj in dva gosta. Vzbudili ste veliko zanimanje, njihov Burgfest ste vzeli kot dogajanje, v katerem lahko odlično sodeluje več ljudi iz obeh partnerskih mest, ki imata podobno zgodovino in ki želita izkoristiti tudi vse prednosti sodelovanja, ki jih ponuja današnji čas.
B. Bratuž: „Tudi obisk Burghausna lahko predstavim kot enega izmed uspešno uresničenih ciljev. Želela sem, da čim večje število naših delavcev spozna dogajanja ob njihovem Burg-festu, da spoznajo, kaj lahko vsak posameznik prispeva k pravemu razpoloženju ob nekem dogajanju v kraju, kar je čudovito zaznati pri njih in da se vključimo na poseben način. Torej, uspelo mi je navdušiti vse za to, da smo se oblekli v prve vladarje Evrope in da smo si za ta sindikalni izlet izdelali obleke, spletli venčke in pasove sami. Spet nas je povezalo skupno delo oziroma cilj. Verjamem, da
f i
A
* 9
ps Vff¿
r/% \ * » S M «
»L.!*
^ »
A
i
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, je letos začela svoj sedmi ravnateljski mandat: „Brezplačen vrtec si želimo tako mi kot starši, prva in največja neznanka pa je, od kod vzeti denar. Zagotovo pa bi se v korist otrok lahko odrekli kakšni neumnosti."
bomo uspeli nekaj videnega razpoloženja prenesti tudi v dogajanja v našem kraju."
Sistem plačevanja v vrtcih bo potrebno spremeniti
Št. tednik: Lani je bilo v Sloveniji veliko razprav o brezplačnem vrtcu, ki bi ga lahko koristili vsi otroci, kdaj bo to mogoče oziroma ali je sploh mogoče?
B. Bratuž: „Ob tem vprašanju je kar nekaj neznank. Prva je, od kod vzeti potreben denar. Želimo pa si ga tako mi kot starši. Razmišljanje, da bi se za ta namen morali odpovedati kakšni dragi neumnosti, ne bi bilo odveč. Še posebej zato, ker nas je tako malo in ker je vložek v človeške vire najdragocenejši in se dolgoročno tudi najbolje povrnejo investirana sredstva. Drugi problem so
razpoložljive kapacitete, ki danes v nobenem primeru ne bi mogle slediti ali ugoditi 100-odstotnemu vpisu vseh predšolskih otrok. Zagotovo najodločilnejša okoliščina pa je, da odločitev o tem ni v rokah tistih, ki si to želijo. Vsekakor bo potrebno spremeniti sistem plačevanja za programe v vrtcih, o čemer se že dalj časa pogovarjamo in razmišljamo skupaj z odgovornimi na ministrstvu za
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Zvonček, ki so ga odprli februarja letos, je bil prva novogradnja na področju predšolske vzgoje po več kot tridesetih letih v MO Ptuj.
šolstvo in šport."
Št. tednik: V pripravi je nova zakonodaja o vrtcih. Po nekaterih indicih naj bi z nekaterimi "novostmi" znižali dosedanji standard v slovenskih vrtcih. Kaj bo in kaj že odgovarja stroka v zvezi z napovedanimi spremembami?
B. Bratuž: „Veliko gradiva je v fazi tez kot osnova za pogovor in razmislek, kaj je smiselno ohraniti in kje lahko kaj spremenimo. Pri tem zagotovo stroka zagovarja dosedanje dobre izkušnje, ki tudi želi ohraniti že doseženi standard za kakovostno predšolsko vzgojo. Verjeti moram, da bomo vsi s premislekom in tehtnimi razlogi spreminjali že doseženi standard in da se bomo vsi zavedali, da bo imela kakršnakoli odločitev posledice le na našem najdragocenejšem blagu, to je otroku."
Št. tednik: Po tridesetih letih je lani Ptuj dočakal prvo vrteško novogradnjo. Potreb je še več, že dolgo se govori tudi o gradnji velikega vrtca ob Osojnikovi ulici, ki ga še želite odpreti, preden boste krmilo prepustili drugim. Že tudi vidite svojo naslednico?
B. Bratuž: „Naš novi Zvonček že lep čas razveseljuje nas in naše otroke, ki ga obiskujejo. Želimo si, da bi uspela že pred mnogimi leti zastavljena vizija rešitve problema dveh najobčutljivejših delov populacije, to je starejših in najmlajših. Po njej bi vrtec odstopil prostor na Potrčevi, ko bi bil izgrajen novi sodoben vrtec na Osojnikovi. Tako bi Ptujčani pridobili na dveh pomembnih področjih. V kolikor bo prišlo do realizacije, si vsekakor želim, da bi s svojimi izkušnjami lahko kaj prispevala in pomirjena prepustila vodenje vrtca. Kdorkoli bo znal aktivirati in združiti ves potencial našega kolektiva v izbrane cilje, si bo zagotovo zaslužil tudi vodenje."
Št. tednik: Želite ob koncu pogovora še kaj dodati?
B. Bratuž: „Zagotovo to, da si želim še veliko uspešno zaključenih projektov, ki nas vedno znova vzpodbujajo k iskanju novih, izvirnih idej, v katerih so najlepši ustvarjalni in sproščeni otroci, ki zmorejo več in neponovljivo. Želim povedati, da so naši otroci dobili kar nekaj priznanj na mednarodnih likovnih natečajih in da smo prav z njihovo aktivnostjo prejeli prestižni naslov: Najbolj športni vrtec v Sloveniji."
Ptuj • Uskladitev cen programov v Vrtcu Ptuj
Ptujski proračun s posluhom za predšolsko vzgojo
Po letu dni so se ptujski mestni svetniki srečali z novim dvigom cen oziroma s sklepom o uskladitvi cene programov v Vrtcu Ptuj. Te se po posameznih po-gramih in storitvah povišujejo od 0,73 odstotka v jaslih do 3,83 odstotka v razvojnem oddelku. Cena za starše otrok iz MO Ptuj se bo dvignila za 2,1 odstotka, ker bo razliko pokrival proračun MO Ptuj. Vrtec Ptuj obiskuje 936 otrok, od tega iz MO Ptuj 626.
Cene se povišujejo zaradi povečanja višine izhodiščne plače s prvim julijem 2007 za 1,76 odstotka, zaradi napredovanja zaposlenih v plačilne razrede in nazive za 0,32 odstotka, spremembe drugih prejemkov delavcev, rasti stroškov živil, rasti stroškov materiala in storitev skladno z indeksom rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih od avgusta 2006 do maja 2007. Uskladitev cen se glede po pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih opravi enkrat letno.
Usklajena cena starostne skupine oziroma programa od 1. do 3. leta starosti znaša 447,52 evra, od 3. do 4. leta 357,78 evra, od 4. do 6. leta 340,93 evra, v kombiniranem oddelku od 2. do 4. leta 376,23 evra, za integriranega otroka v redni oddelek 952,08 evra, v razvojnem oddelku 1183,43
evra, v vzgojnem programu v bolnišnici (cena oddelka)
2952,06 evra ali 14,06 evra na dan. Za starše otrok MO Ptuj,
ki imajo otroke v Vrtcu Ptuj, pa bo v veljavi od 1. avgusta
a
• ¿.-V»iih-iife.,
Tudi pri uskladitvi cen vrteških programov bo participirala MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
letos nižja cena od usklajene, od 1. do 3. leta (jasli) 391,35 evra, kombinirani oddelek (od 2. do 4. leta) 360,11 evra, za starostno skupino od 3. do 4. leta 337,86 evra, in za starostno skupino od 4. do 6. leta 322,46 evra. Razliko do dejanske cene, ki v jasličnem oddelku znaša 56,17 odstotka bo plačal proračun MO Ptuj, v kombiniranem oddelku 16,12 odstotka, v skupini od 3. do 4. leta 19,92 odstotka in od 4. do 6. leta 18,47 odstotka. S takšno politiko ptujski mestni svetniki izpričujejo skrb za socialno in družinsko politiko v MO Ptuj.
Največ otrok, kar 500, je razvrščenih do 4. skupine, v kateri starši od določene cene programa glede na prihodke oziroma razvrstitev v plačilne razrede plačujejo 40-odstotni delež. Če so razvrščeni v prvi plačilni razred, plačujejo za jasli 39,14 evra
mesečno od znižane cene, ki je od 1. avgusta 391,35 evra. 126 otrok od skupnega števila 626 otrok iz MO Ptuj, ki obiskujejo Vrtec Ptuj, pa je razvrščenih v peti, šesti, sedmi in osmi plačilni razred, v teh razredih starši plačujejo od 50 do 80 odstotkov določene cene za posamezno skupino oziroma vrteški program. Za 15 otrok iz MO Ptuj starši plačujejo 80 odstotkov veljavne cene, kar pri jasličnem programu znese 313,08 evra mesečno, v kombinianem oddelku 288,09 evra, v oddelku od 3 do 4 let 270,29 evra in v oddelku, kjer so otroci od 4 do 6 let 257,97 evra. 50 odstotkov veljavne cene določenega programa plačuje 61 staršev, 60 odstotkov 33, 70 odstotkov pa 17 staršev. Za 53 otrok pa starši iz MO Ptuj programov v Vrtcu Ptuj ne plačujejo.
MG
Ptuj • Obnova fasad in streh
Za letošnje obnove blizu 200 tisoč evrov
V mestnem jedru Ptuja je v tem času odprtih nekaj delovišč, najbolj vidna so na objektih Mestni trg 3 in 4 ter Lackova 1.
Na Mestnem trgu obnavljajo fasadi in delno tudi okna, v Lackovi pa streho, zamenjali bodo celotno kritino, delno tudi ostrešje. Skupni stroški obnove na objektih bodo znašali blizu 52 tisoč evrov, samo Lackova bo stala 35 tisoč evrov. Vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj mag. Janko Širec je povedal, da bodo skupne obnove streh in fasad v letošnjem letu dosegle do 200 tisoč evrov. Letošnje obnove so že presegle lanske v tem času, lani so prvo fasado začeli obnavljati šele
poleti. Po Mestnem trgu in Lackovi se bodo najverjetneje lotili kompletne obnove prostorov nekdanje steklarske delavnice. Izvajalce obnov fasad in streh MO Ptuj izbira med podjetniki oziroma obrtniki z referencami, odloča pa cena. V ta namen je bila tudi imenovana posebna komisija pri investitorju, ki jo sestavljajo Marija Magdalenc, Sašo Eržen in mag. Janko Ši-rec, ki je tudi predsednik. Njena naloga je, da pripravi predlog obnov, ki ga zatem tudi ovrednoti, da se lahko objavi razpis.
Lani je MO Ptuj sprejela	terem se tudi zasebni lastniki	razpis, kjer je bilo prav tako	se bodo vsi prosilci oziroma
tudi odlok o subvencionira-	lahko potegujejo za občinska	na voljo 20 tisoč evrov, so	udeleženci razpisa tudi odlo-
nju obnove fasad in streh v	sredstva pri obnovi. Lani so	prejeli osem vlog, od tega jih	čili za njihovo koriščenje.
starem mestnem jedru, po ka-	jih koristili štirje, na letošnji	je popolnih šest. Upajo, da	MG
Ptuj • Novo vodstvo Lions cluba Ptuj
Jeseni praznovanje desete
obletnice delovanja
Ptujski Lions club ima od prvega julija novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Branka Šmigoca je na krmilu zamenjal Jurij Šarman.
Na Mestnem trgu pletno streho.
Foto: Črtomir Goznik
3 in4 obnavljajo fasado, v Lackovi 1 pa kom-
Podpredsednika sta postala Milan Senčar in dr. Andrej Horvat. Tajniške posle bo v letu 2007-2008 opravljal Borut Fekonja, zakladnik pa bo Samo Ekart. Novo vodstvo so ptujski lionisti izvolili na občnem zboru. Lions club Ptuj bo jeseni praznoval 10-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi zbornik o dosedanjem delovanju, praznični dan bodo povezali tudi z 10. dobrodelnim plesom, ki bo konec oktobra oziroma v začetku novembra. Tudi pod
Foto: Črtomir Goznik
Jurij Sarman, novi predsednik Lions cluba Ptuj
novim vodstvom bodo ptujski lionisti nadaljevali z že prepoznavnimi aktivnostmi, njihovi tradicionalni dobrodelni projekti so božično-novoletna stojnica s prodajo izdelkov Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, društev Ozara in Sonček ter obdaritev socialno šibkih družin otrok na območju Spodnjega Podravja, obarijada v času ku-rentovanja in nekatere druge. Lions club Ptuj ima sedež na Novem trgu 2.
MG
Ormož • S posveta o regionalizaciji
''Povezovanja s Ptujem se bojimo!''
Župan občine Ormož Alojz Sok je minuli teden organiziral posvet o regionalizaciji, na katerem je sodeloval tudi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar.
Slednji je pojasnil, da občine v tem trenutku upravljajo s približno petimi odstotki bruto domačega proizvoda, ustanovitev pokrajin pa bo ta odstotek upravljanja povečala na deset do enajst odstotkov. Selitev nalog s pristojnostmi in finančnimi viri ter administrativnimi strukturami na pokrajine naj bi prinesla bolj enakopravno upravljanje s sredstvi, posamezna regionalna okolja pa se bodo lahko odločala za tiste razvojne projekte, ki izhajajo iz njihovega okolja. Izpostavil je primeren nabor nalog, ki bodo prenesene na regionalni nivo - gre za naloge posameznih ministrstev, ki finančno dosegajo omenjenih pet do šest odstotkov BDP, naloge upravnih enot, ki bodo prenesene na lokalni nivo, s tem da bodo občani do teh storitev še zmeraj dostopali na istih mestih. Vsebinsko bodo na pokrajine prenesene razvojne naloge - gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, prostorsko načrtovanje ter nekatere inšpekcije s tega naslova. Te naj bi se selile takoj, za ostale naloge upravnih enot pa bo uvedeno prehodno obdobje, ki naj bi trajalo dve do tri leta.
"S pokrajinami se občinam ničesar ne jemlje, ne posega se v njihov sistem financiranja, dopuščamo pa možnost, da lahko občine dogovorno posamezne naloge po dogovoru med sabo in s pokrajino selijo na občinski nivo,'' je pojasnil minister in dodal,
da se kot preventiva pred nastajanjem pokrajinskega centralizma uvaja svet občin, ki ga sestavljajo župani, njegova funkcija pa bo korekcijska vloga v primeru, da bi pokrajine s svojimi odločitvami posegle v delovanje občin.
Najbolj aktualno vprašanje v razpravi o pokrajinah je financiranje le-teh, minister Žagar pa je poudaril, da se z ustanavljanjem pokrajin ne more večati javnofinančnega okvira oziroma ni novih finančnih obremenitev in davkov, pokrajinam je treba zagotoviti, da bodo institucije, ki se prenašajo nanje - sred-nješolstvo, sociala, zdravstvo - nemoteno delovale, pokrajine pa bodo imele osnovne investicijsko-razvojne možnosti. Glede števila je minister dejal, da bi si sam sicer želel manj pokrajin, vendar je številka štirinajst politično realna; šest zakonov, ki bodo urejali ustanavljanje pokrajin, je po njegovih besedah potrebno sprejeti še letos, saj se bo v nasprotnem primeru ustanavljanje pokrajin zavleklo v naslednje mandatno obdobje.
Župan občine Ormož Alojz Sok je izpostavil predvsem vprašanje umestitve občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Glede Spodnjega Podravja, ki je v zadnjem času veljalo kot realna varianta, je dejal, da se Ptuja bojijo, saj se bojijo novega lokalnega centralizma, na drugi strani pa se pojavljajo želje po ustanovitvi petnajste pokrajine - Pr-
lekije. ''V vsakem primeru Ormož ne bi bil center neke pokrajine, ampak le sredstvo za to, da se pridobi sedež pokrajine - ali v Ljutomeru ali na Ptuju. V tem kontekstu se bo zelo težko odločiti, kaj narediti," je pojasnil in dodal, da se poraja splošno mnenje večje naklonjenosti večjim pokrajinam in ohranitvi Sta-jerske kot pokrajine - s tem, da se Prlekijo ohrani kot možnost subregije. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je poudaril, da do centralizma lahko pride v vsakem primeru, ne glede za katero varianto se odločijo. Zato ga toliko ne moti vprašanje števila pokrajin, ampak ga predvsem zanima, ali bodo pokrajine prinesle to, kar od njih pričakujejo - razvoj in napredek.
Precej pripomb oziroma vprašanj so imeli tudi udeleženci razprave. Miroslav Hanželič je dejal, da je bolj naklonjen združitvi s katero izmed večjih pokrajin, zato meni, da je bolj primerna združitev z Mariborom, saj ima Ormož s Ptujem slabe izkušnje. Zdravko Hlebec je dejal, da bo z ustanovitvijo Spodnjega Podravja izginila Prlekija, z uvedbo pokrajin bo izgubljena Upravna enota, pa tudi občine bodo izgubile pristojnosti. Roberta Skuhala je zanimala predvsem zastopanost v pokrajinskih svetih, saj je izrazil strah, da bodo majhne občine v svetih zapostavljene. Dr. Simon Kolma-nič je dejal, da je štirinajst po-
krajin preveč in da se lahko zgodi, da bo dosežen rezultat ravno nasproten od pričakovanega - pojavljala se bodo trenja, razvoj bo zastal, razkorak med bolj in manj razvitimi območji bo še večji. Irena Meško Kukovec je ministra Žagarja vprašala, kdo lahko jamči, da bo znotraj pokrajin dejansko prišlo do razpršitve institucij, saj Ormož že zdaj izgublja institucije, zato se pojavlja strah, da bodo kvalitetna delovna mesta preseljena na Ptuj. Slavko Kosi pa je izpostavil smisel ustanavljanja pokrajin, saj meni, da te niso potrebne. Dodatnih pet odstotkov sredstev bi po njegovem mnenju bilo bolje takoj nameniti občinam, ki bi denar znale porabiti same, o delitvi sredstev pa bi se lahko dogovarjale brez posrednika.
Minister Žagar je na to dejal, da v okviru Upravne enote ne bo prišlo do selitve delovnih mest, storitve bodo ostale na voljo v Ormožu. Dodal je, da do tega prihaja na območjih, kjer se pojavlja izrazita domi-nantnost enega središča, česar pa po številu prebivalcev v tem delu Slovenije ni zaznati, izjemno pomembna pa bo takšna oblikovanost volilnih enot, da bo omogočala enakopravno zastopanost. Kot je dejal, razume bojazni, ki se pojavljajo v lokalnem okolju, da pa se ob ustreznem odzivu lokalnih skupnosti tihe selitve delovnih mest ne morejo zgoditi.
Natalija Škrlec
Od tod in tam
Ljutomer • Nova imena ulic
Po sprejetju odloka o imenovanju novih ulic v mestu Ljutomer boprleškaprestolnica dobila troje novih imen, in sicer bo Industrijska ulica potekala na uvozu iz Babinske ceste ter se nadaljevala po celotni industrijski coni s "slepim" zaključkom. Enako se bo poimenoval krak ceste, ki vodi proti trgovskemu centru Spar. Ulica Ob hipodromu se bo začela na uvozu iz ulice Jana Baukarta in nadaljevala v novo industrijsko cono. Ulica Ludvika Bratuša pa se bo pričela na izvozu iz krožišča na regionalni cesti Radenci-Ormož, se nadaljevala mimo pošte in končala v Užiški ulici.
NŠ
Gornja Radgona • Ocenjevanje govedi
Po večletnem premoru so se na Pomurskem sejmu odločili o ponovni razstavi goveje živine iz prekmursko prleškega območja (na posnetku). K temu je sodilo tudi tradicionalno ocenjevanje, kjer so največje število točk po posameznih kategorijah dosegli - v kolekciji starih krav je prvo mesto pripadlo rejki Vidi Šuhec iz Logarovcev za kravo Špango, drugo pa Ernestu Arnejčiču (Sodišinci), za kravo Cveto. Kolekcija starejših krav: 1. Lepa (Stanko Senekovič, Nasova); 2. Ščetina (Stanislav Glavač, Beltinci); 3. Špica (Jožef Bračko,Lastomer-ci). Kolekcija mlajših krav: 1. Halja (Jožef Bračko, Lastomer-ci), 2. Šemica (Simon Slavič, Šalinci); 3. Mačeha (Stanislav Glavač, Beltinci). Kolekcija mladih krav z zaključeno I. lak-tacijo: 1. Robida (Vida Štuhec, Logarovci); 2. Šibica (Janez Fras, Lešane), 3. Bela (Jožef Farkaš, Radoslavci). Kolekcija krav prvesnic s prve kontrole: 1. Vuna (Franc Štuhec,Gajšev-ci). Kolekcija plemenskih telic: 1. Norica (rejec Ivan Škafar, Odranci), 2. Helga (rejec Franc Štuhec, Gajševci), 3. Ciza (rejec Ivan Škafar, Odranci). Šampionka razstave in ocenjevanja je bila krava Halja, rejca Jožefa Bračka iz Lastomercev, izbrana pa je bila tudi krava z najlepšim vimenom - ta lovorika je pripadla Šargi, rejca Feliksa Rantaše iz Bolehnečicev.
NŠ
Ljutomer • Stari trg bo obrtniški
Približuje se letošnja najatraktivnejša in največja gospodarska, turistično in zabavna prireditev v ljutomerskem mestnem središču - Prleški sejem (11. avgust). Sicer se bistveno ne bo razlikovala od predhodnih, pa vendarle gre za zanimivo zamisel Območne obrtne zbornice Ljutomer, ki želi svoje člane locirati na lokaciji celotnega Starega trga. Prostor bo občina zagotovila brezplačno, namen predstavitve pa ne bi bil le prodajnega, pač pa tudi razstavno-promocijskega značaja. Ob tem pa bodo ljutomerski obrtniki k sodelovanju povabili stanovske kolege iz sosednjih zbornic (Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer). Zlasti je pričakovati skupni nastop regijske sekcije domače in umetnostne obrti ter nekaterih klasičnih obrtnih dejavnosti (kovaštvo, sodarstvo,...), ki jih bodo posamezniki demonstrirali v živo na prireditvenem prostoru.
NŠ
Ptuj-Zavrč • Iz dekanijske Karitas
Že v maju smo se sodelavci župnijskih Karitas Ptujske in Završke dekanije zbrali na svojem rednem mesečnem srečanju pri župnijski Karitas sv. Jurij na Ptuju. Srečanje je vodil brat Milan Kvas, ki je pozdravil vse navzoče predstavnike župnijskih Karitas, naddekana ter sobrate duhovnike. Po uvodni pesmi in prebranem odlomku iz Sv. pisma je sledila duhovna misel, ki jo je pripravil p. Mirko Pihler, nato smo prebrali zapisnik preteklega srečanja, ki so mu sledila poročila posameznih župnijskih Karitas. Vse župnijske Karitas razdeljujejo hrano iz evropskih rezerv, ki so jo prejele konec aprila. V župnijski Karitas sv. Urban je na razpolago postelja, župnijska Karitas sv. Ožbalt pa ima na razpolago štiri jogije (eden je otroški) in kavč. Župnijska Karitas sv. Marjeta potrebuje hladilnik. V župnijskih Karitas sv. Vid in sv. Marko merijo po nedeljski maši krvni tlak in krvni sladkor. Župnijska Karitas sv. Družina v Kidričevem ima nove prostore. Župnijska Karitas sv. Miklavž v Zavrču in župnijska Karitas sv. Barbara v Cirkulanah še vedno pomaga pri izgradnji stanovanjskih hiš za družino Hohnjec, za družino Škrinjar in za družino Fajfer. Priporočajo se za denarna sredstva. Obravnavali smo tudi razdeljevanje pomoči iz rezerv EU. Ga. Bernarda Galun je poročala o predavanju škofijske Karitas Maribor, ki je bilo na temo razdeljevanja pomoči, voditelj pa je dodal, da razdeljevanje poteka dobro, da pa je zelo pomembno, da strogo upoštevamo navodila za razdeljevanje. Naslednjo pošiljko hrane pričakujemo predvidoma jeseni. Naslednje srečanje sodelavcev bo po počitnicah, v septembru, pri župnijski Karitas sv. Barbara v Cirkulanah.
Angela Trafela
Foto: NS
Hajdina • Na obisku Madžari iz Szombathelya
Martinova Hajdina ena od kulturnih postojank
Zaenkrat je projekt Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega pri nas še manj poznan, a velja omeniti, da so z njim že od leta 2005 zelo uspešni Francozi, pa tudi Madžari, še posebej vodstvo mesta Szombathely, ki jim je bila dodeljena tudi znatna podpora Evropske unije v okviru sosedskega programa Interreg Slovenija-Madžarska-Hrvaška. Vse pa se navezuje na izgradnjo Evropske kulturne poti svetega Martina med krajem Szombathely - rojstnim krajem sv. Martina, in krajem Tours v Franciji, kjer je bil sv. Martin škof in je tam tudi pokopan. V ta projekt je vključena tudi občina Hajdina s svojo znamenito Martinovo cerkvijo.
Da je prej omenjeni projekt dokaj resno naravnan in ima jasno zastavljene cilje, pa smo se lahko prepričali v četrtek, 19. julija, v občini Haj-
dina, ki jo je za kratek čas in prvič obiskala posebna skupina ljudi iz Szombathelya in se seznanila z delovanjem občine, župnije ter z nekaj
znamenitimi kulturnimi in turističnimi posebnostmi. Na Hajdini si je skupina udeležencev strokovne ekskurzije ogledala cerkev sv. Martina,
Skozi Hajdino, njene kulturne, zgodovinske in turistične posebnosti so goste popeljali (od leve) farni župnik Marijan Fesel, župan Radoslav Simonič in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ob njih pa tudi vodička in prevajalka.
Martinovo klet, kmečko izbo razstavnega prostora društva žena in deklet ter mitrej na Spodnji Hajdini, ob tej priložnosti pa so jih nagovorili župan Radoslav Simonič, farni župnik naddekan Marijan Fesel in Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je posebej predstavila Hajdino skozi starejšo obdobje. Gostom z Madžarske so predvsem želeli predstaviti Hajdino in njeno okolico skozi zgodovino, njene posebnosti in odličnosti danes, ki ji ni tako malo, ter poudariti, da Hajdina zelo spoštuje sv. Martina in njegovo poslanstvo, zato v čast farnemu patronu prirejajo tudi občinski praznik in nasploh zadnjih sedem let lepo skrbijo za obnovo Martinove cerkve, prav gotovo ene najlepših na Slovenskem.
Spoznavanje kulturnih zakladov, povezanih s sv. Martinom, in razmah turizma nasploh
Gostje iz Szombathelya, med katerimi smo srečali tudi Gyogya Feiszta, mestnega svetnika za kulturo, dolga
leta tudi podžupana mestne občine Szombathely, pa so Hajdino in njene posebnosti vzeli z velikim navdušenjem. Še posebej pa so se, tako smo slišali v pogovoru, želeli na lastne oči prepričati, kaj ponuja eno do postajališč evropske kulturne poti svetega Martina Tourskega, evropske osebnosti, ki bo kmalu dobilo tudi posebno tablo, na njen pa zapis v treh izbranih jezikih, kar bo prav gotovo za Hajdino in njeno kultur-no-turistično ponudbo velik doprinos.
Sicer pa smo na Hajdini tokrat še bolj malo slišali o evropski kulturni poti sv. Martina Tourskega, ki bo, tako je zdaj že dogovorjeno in tak podatek smo našli tudi na internetu, povezovala kraje, povezane s kulturno dediščino sv. Martina. Snovalci projekta pa imajo v načrtih izgradnjo več poti, ki bi izhajale iz Szombathelya in povezovale pomembnejše postaje življenjske poti sv. Martina, predstavili bi manj znane relikvije, upodobitve sv. Martina ali po njem imenovane cerkve, ki stojijo ob tej glavni poti. V načrtu naj bi bila tudi večja marketinška akcija, od rezultatov le-te pa bi imel korist vsak kraj posebej. Poti
naj bi prispevale tudi k boljšemu spoznavanju zakladov manjših naselij in razmahu kulturnega turizma, kar bo zagotovo velik doprinos tudi za ptujski in nasploh štajerski konec.
In zanimivo, v prvem krogu so se projektu iz Slovenije pridružili nekateri kraji, kjer stojijo cerkve sv. Martina: Do-manjševci, Kobilje, Martjanci, Hajdina, Dvorjane, Šmartno na Pohorju in Kamnica. Sicer pa je v Sloveniji tudi že ustanovljeno kulturno društvo Poslanstvo sv. Martina s sedežem v Slovenskem etnografskem muzeju, muzeju pa je tudi že bila izročena in položena v bron vlita stopinja sv. Martina - simbol evropske kulturne poti sv. Martina, ki pa je že položen v rojstnem Szombathelyu in kraju, kjer je bil Martin škof v francoskem Toursu. Znano pa je tudi že, da je v projekt vključenih že 15 evropskih držav, med njimi torej tudi Slovenija, da je po Evropi do sedaj odprtih okrog 400 km poti, večina v Franciji, v Sloveniji pa naj bi večino poti odprli jeseni 2008 in do takrat že postavili osrednje table z oznako Martinovih postajališč.
Tatjana Mohorko
Foto: TM
Gerečja vas • Slovesno ob blagoslovu obnovljene kapele
Alojzijevo poslej praznik Gerečjevaščanov
Le nekaj mesecev je bilo potrebnih, da je edina kapela v Gerečji vasi - Zajškova kapela - dobila novo preobleko. Glavni pobudnik za njeno obnovo je bil bližnji sosed Marjan Rozman, zdaj tudi vaški predsednik, ki je opravil glavnino dela, pomagali pa so mu še ostali člani vaške skupnosti, predstavniki društev ter nekateri zavzeti vaščani in obrtniki. Z obnovljeno kapelo so uresničili letošnji načrt in s tem proslavili sad in trud skupnih prizadevanj.
Gerečjevaščani so veliko vaško slavje ob ponovni blagoslovitvi Zajškove kapele pripravili konec junija, na god sv. Alojzija, ko naj bi pred enajstimi leti kapela dobila tudi zvonik, druženje pa obogatili s slovesno mašo, bogatim kulturnim programom in veselim druženjem, katerega posebna gostja pa je bila tudi 100-letna Marija Panikvar iz sosednje Kungote. Posebej slovesna je bila mašna daritev, ki so jo vodili farni župnik naddekan Marijan Fesel, kaplan Ivan Pucko in lanskoletni novomašnik Marko Dre-venšek, Fesel pa je krajane nagovoril še z nekaj dobrimi mislimi in osrednjo, da naj jih kapela vedno povezuje in naj bo znamenje povezanosti med njimi.
Mašni daritvi je sledil še kulturni program, v katerem ni manjkal nastop domačih pevcev mešanega pevskega zbora društva žena in deklet Gerečja vas, cela vas pa je darovala za to priložnost in še
posebej sladkim dobrotam Gerečjevaščank si ni dalo upreti.
Priprave na Bučijado in praznovanje 40-letnice športnega društva
Vendarle pa o Zajškovi kapeli nismo slišali kaj dosti, le to, da naj bi bila postavljena okrog leta 1919, da je bila že nekajkrat obnovljena in da je, zanimivo, edina kapela v vasi. Zadnja leta je spet klicala po obnovi, zato se je tudi vaški odbor (poleg Rozmana so v odboru še Štefan Lukas, Magda Sitar, Franc Dreven-šek in Martin Turk) odločil, da jo spet spravi k življenju, je povedal Marjan Rozman in dodal, da so v celoti obnovili njeno notranjost in zunanjost. Prebarvali so okna in vrata, prepleskali notranjost, zaščitili fasado in poskrbeli še za okolico kapele, je dodal Rozman in hkrati omenil, da bodo v vasi kmalu obnovili še
enega od dveh križev, ki tudi ne kaže najlepše podobe, s tem pa bi še kako olepšali
svojo vas, ki ji že sicer dajejo veliko pozornosti zadnja leta. Rozman je zadovoljen, saj so
ljudje zelo odprti za tovrstne delovne akcije, skoraj vsak se trudi, da bi vas izgledala ure-
jeno, velikega pomena pa so tradicionalne prireditve; od košnje do Bučijade, ki pa so se v Gerečji vasi že zelo prijele.
Tudi o načrtih vaške skupnosti nam je nekaj zaupal in dejal, da jih ni veliko, so pa predvsem razvojno naravnani, skupaj z občino Hajdina pa si želijo izgraditi pločnik od Zajškove kapele do gasilskega doma, bolj pregledno urediti križišča v vasi, obnoviti ostrešje na gasilskem domu, ob tem pa tudi bogatiti društveno življenje. S ponosom naš sogovornik še dodaja, da prav letos športno društvo Gerečja vas slavi 40-letnico delovanja, žene in dekleta se že zelo pripravljajo na enkratno Bučijado, sam pa se zelo veseli, da so se vašča-ni odločili, da bodo prav na Alojzijevo (23. junija) imeli svoj vaški praznik, zato se ni bati, da bi veselih druženj, tudi pri kapeli, sploh kdaj zmanjkalo.
TM
Foto: Kaisersberger
Ob ponovni blagoslovitvi Zajškove kapele je bila v Gerečji vasi slovesna maša.
Središče ob Dravi • S seje občinskega sveta
Skupne občinske uprave (še) ne bo
Na četrtkovi seji občinskega sveta v Središču ob Dravi so največ pozornosti namenili predlogu skupne občinske uprave, ki sta ga občini Ormož in Sveti Tomaž že potrdili. Svetnike Liste za razvoj občine Središče ob Dravi je zmotilo dejstvo, da predlog ne upošteva njihove zahteve po zmanjšanju števila delavcev in stroškov, zato so predlagali, da s preostalima občinama opravijo dodatna usklajevanja.
Vodja svetniške skupine Liste za razvoj občine Središče ob Dravi Jasna Munda je pojasnila, da si skupne občinske uprave želijo, da bi ta morala začeti delovati čimprej, vendar po opravljenih usklajevanjih. Kot je dejala, bi bilo potrebno točno določiti delovne naloge za posamezna delovna mesta znotraj uprave. Župan Jurij Borko je pojasnil, da v primeru, da predloga ne
potrdijo, od petka dalje ne more več računati na usluge ormoške občinske uprave, preko katere pa v tem trenutku teče kar nekaj projektov. V razpravi so omenili tudi možnost pristopa k ptujski občinski upravi, na koncu pa sprejeli sklep, da se predlog skupne občinske uprave ne potrdi, z občinama Ormož in Sveti Tomaž pa se opravijo dodatna usklajevanja, in sicer
najkasneje do 30. septembra.
Za mnenje smo povprašali tudi župana občine Ormož Alojza Soka, ki je dejal, da zavrnitev predloga skupne občinske uprave pomeni, da Središče ob Dravi odslej nima na voljo uslug oddelka za okolje in prostor. Teh sicer ni mogoče ustaviti v trenutku, po vsej verjetnosti pa se bo to zgodilo s 1. avgustom. Prav tako je dejal, da dodatnih pogajanj
o skupni občinski upravi ne more biti, saj je bilo to vprašanje dogovorjeno, zato tega tudi niso zapisali v odlok o delitvi. Po njegovih besedah pa bo morala občina Središče ob Dravi v tem primeru prevzeti tudi svoj delež zaposlenih - po delitvenem ključu bi morala prevzeti 12 odstotkov, torej štiri delavce dosedanje občinske uprave, do sedaj pa je prevzela le enega.
ns
Foto: arhiv
Ormoški župan Alojz Sok: "Zavrnitev predloga skupne občinske uprave pomeni, da Središče ob Dravi odslej nima na voljo uslug oddelka za okolje in prostor. Teh sicer ni mogoče ustaviti v trenutku, po vsej verjetnosti pa se bo to zgodilo s 1. avgustom. Dodatnih pogajanj o skupni občinski upravi pa ne more biti, saj je bilo to vprašanje dogovorjeno, zato tega tudi nismo zapisali v odlok o delitvi."
Skorba • Petindvajset iet Doma krajanov
Skoraj polovica Skorbčanov gradila dom
Dom krajanov Skorba bo v prvih avgustovskih dneh praznoval 25-letnico zaključka gradnje.
Svečano so ga odprli 8. avgusta leta 1982 ob nekdanjem prazniku velike občine Ptuj. Simbolični rez vrvice je opravil Štefan Nežmah, ki je bil desna roka predsednika odbora za gradnjo doma Ivana Ogrinca. Opravil je 1154 prostovoljnih delovnih ur, Ogrinc 1700. Temeljni kamen so položili 1. maja 1980, položil ga je Franc Sedič, takratni predsednik sveta KS Hajdina. Dom krajanov Skor-ba so zgradili s krajevnim
samoprispevkom, prostovoljnim delom, krajani so darovali tudi veliko materiala, tudi zemljišče za gradnjo so odstopili brezplačno, kupiti je bilo potrebno le dve manjši parceli. Krajani Skorbe, Haj-doš, Slovenje vasi, Gerečje vasi, Dražencev, Zgornje in Spodnje Hajdine, Kungote in Njiverc pa so prispevali tudi les. Idejo o gradnji lastnega doma krajanov je dal Ivan Ogrinc, ki se spominja, da so gradbeni odbor imenovali
v gostilni Koštomaj, z zbiranjem materiala so začeli že leta 1979, graditi pa spomladi leta 1980. O poteku gradnje obstaja podrobna in zajetna dokumentacija, gradnjo so dokumentirali tudi v posebnem informatorju, da so bili krajani ažurno obveščeni z vsem, kar se je na gradbišču dogajalo. Do odprtja doma je bilo opravljenih 12.821 prostovoljnih delovnih ur, 207 je bilo traktorskih prevozov in kar 7580 brezplačnih prevo-
Foto: Črtomir Goznik
Takšen je Dom krajanov Skorba danes, ko že potrebuje celovito obnovo, po nekaterih ocenah naj bi stala dobrih sto tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Ogrinc, predsednik ZKD občine Hajdina, predsednika KD Skorba in oskrbnik Doma krajanov Skorba, ki letos slavi 25-letnico izgradnje. Ivan Ogrinc je kot pobudnik gradnje vodil tudi gradbeni odbor. O gradnji obstaja zajetna dokumentacija z impozantnimi številkami. Krajani Skorbe (195 domačinov) in 16 krajanov iz drugih delov bivše KS Hajdina je v izgradnjo prispevalo 12.821 prostovoljnih delovnih ur, 207 je bilo traktorskih prevozov in kar 7580 brezplačnih prevozov z osebnimi avtomobili.
zov z osebnimi avtomobili.
Ponosni na svoj dom
V dneh gradnje se je z delom in materialom v knjigo izgradnje vpisalo 195 krajanov Skorbe in 16 krajanov od drugod, kar pomeni, da je dom krajanov gradila skoraj polovica Skorbčanov. Danes jih v tem naselju občine Hajdina živi okrog 450. Na svoj dom so zelo ponosni. V taki ali drugačni obliki je zaznamoval in še vedno zaznamuje politično, kulturno in družabno življenje naselja in širše. Na 460 m2 uporabne površine, v kletnih prostorih imajo tudi klub, se med letom veliko dogaja, od 50 do 57 najrazličnejših dogodkov
v povprečju. Iz lanske evidence je razvidno, da so imeli šest gledaliških predstav, tri poroke, tri koncerte, šest obletnic, štiri občne zbore, petnajst različnih prireditev, petnajst družabnih srečanj, osem sej občinskih društev in podobno. S sredstvi najema doma financirajo vzdrževanje doma, vendar s temi sredstvi ne morejo opraviti celovite obnove doma krajanov, za kar bi po nekih ocenah potrebovali dobrih 100 tisoč evrov. Nujna je obnova strehe (še salonitna streha), tal, stavbnega pohištva (okna), vhodnih vrat, ureditev odvodnjavanja. Pri obnovi računajo na izdatno pomoč občine Hajdina, ki je leta 1999 tudi financirala napeljavo centralne kurjave in nakup zaves.
Priložnostno proslavo ob 25-letnici Doma krajanov Skorba bodo pripravili 25. avgusta z enournim kulturnim programom, v katerem se bodo predstavile vse sekcije KD Skorba (Ljudske pevke, odrasla gledališka skupina, otroška gledališka skupina, recitatorska sekcija, etnografska in skupina mautarji). Sledilo bo družabno srečanje, na katerem pričakujejo vse, ki so pomagali graditi Dom krajanov. Zavrteli bodo tudi kratki film po poteku gradnje doma, ki ga je posnel Milan Koštomaj, spomina na gradnjo doma bodo skušali obuditi tudi s priložnostno razstavo fotografij, ki jo bodo prav tako odprli v okviru proslave 25-letnice.
EU • Poljska pod drobnogledom EU
Kaj je z ladjedelnico v Gdansku ?
Foto:internet
Evropska komisija je danes od Poljske zahtevala, naj v enem mesecu predloži podatke o ustreznem zmanjšanju zmogljivosti v ladjedelnici v Gdansku. Če Poljska tega ne bo storila, bi lahko komisija sprejela negativno
oceno državne pomoči Poljske omenjeni ladjedelnici ter od nje zahtevala njeno izterjavo.
Komisija je istočasno pozdravila načrte o prestrukturiranju ladjedelnic v Szczecinu in Gdy-nii, ki se prav tako financirata skozi državno pomoč. Komisija namreč meni, da je postopek zmanjšanja zmogljivosti v okviru procesa prestrukturiranja ladjedelnic v Szczecinu in Gdynii "nujen korak naprej ter pozitiven signal za potencialne vlagatelje v postopku privatizacije obeh ladjedelnic". Program prestrukturiranja bo ladjedelnicama omogočil obstoj na dolgi rok ter delavcem zagotovil ohranitev delovnih mest. Komisija pa od Poljske še vedno ni prejela ustreznega načrta za zmanjšanje zmogljivosti v ladjedelnici v Gdansku. Komisija je
zato od Poljske zahtevala, da v roku enega meseca predloži podatke o ustreznem zmanjšanju zmogljivosti v ladjedelnici. Če Poljska tega ne bo storila, bi lahko komisija sprejela negativno oceno državne pomoči Poljske omenjenemu podjetju ter od nje zahtevala njeno izterjavo.
Tak korak bi po navedbah francoske tiskovne agencije AFP lahko povzročil zaprtje ladjedelnice, ki je po Evropi in svetu znana predvsem kot kraj, kjer je bilo leta 1980 ustanovljeno gibanje Solidarnost, ki si je prizadevalo za demokratizacijo poljske družbe in doseglo razpad komunistične oblasti konec 80. oz. v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Današnja sklepa komisije spadata v sklop preiskave, ki jo je Bruselj leta 2005 sprožil proti Varšavi zaradi državne pomoči v vrednosti 1,3 milijarde evrov poljskim ladjedelnicam.
Pravila EU o državnih pomočeh v ladjedelniškem sektorju namreč od članic terjajo, da njihove državne pomoči temeljijo na dolgoročnih načrtih za prestrukturiranje, ki pa jih mora poleg države financirati tudi zasebni kapital. Poleg tega mora prestrukturiranje spremljati ustrezno zmanjševanje zmogljivosti, da bi se tako izničil morebiten izkrivljajoč učinek na konkurenco med ladjedelnicami v EU. (sta)
Zagreb • Mišič obtožuje:
Iran je plačal Hrvaški za orožje, namenjeno Bihaču
Iran je Hrvaški med letoma 1994 in 1995 za orožje in strelivo, ki je bilo nujno za obrambo Bihača, plačal več kot 46 milijonov dolarjev, je za banjaluške Nezavisne novine izjavil nekdanji diplomat BiH Ivica Mišič. V krajšem pogovoru, ki so ga na svojih spletnih straneh povzeli vodilni hrvaški tiskani mediji, je Mišič dejal, da je bil navzoč na sestanku v New Yorku, na katerem so se dogovorili, da bo Hrvaška poslala vse, kaj je bilo treba za obrambo Bihača, Iran pa bo plačal.
Mišič trdi, da sta se sestanka z nekdanjim iranskim zunanjim ministrom Alijem Akbarjem Ve-lajatijem jeseni 1994 v New Yor-ku udeležila tudi takratna zunanja ministra BiH in Hrvaške, Haris Silajdžič in Mate Granič. Po njegovih besedah je to bilo v času, ko je Silajdžič povsod iskal pomoč, da bi preprečil padec obkoljenega Bihača. Nekdanji veleposlanik BiH v Vatikanu Mišič še trdi, da je Hrvaška za to uslugo dobila občutno več denarja od 46 milijonov dolarjev, kar je številka, o kateri so takrat ugibali hrvaški mediji.
"Gre za veliko vsoto denarja, v katero so bili vključene tudi nekatere prejšnje pošiljke," je izjavil Mišič. Po njegovih besedah je Velajati vprašal Graniča, koliko denarja je potrebno. Kot je nadaljeval, je bil šokiran nad številko, ki jo je povedal Granič. Mišič še trdi, da je Velajati le dejal: 'Pošljite orožje Bosancem, jutri boste dobili ček".
Granič je za Nezavisne no-vine potrdil sodelovanje med predstavniki BiH, Hrvaške in Irana, ampak je zanikal, da bi bil osebno bil na srečanju, o katerem govori Mišič. (sta)
Moskva • Spor med Rusijo in Veliko Britanijo
Rusija bo v povračilu Londonu izgnala britanske diplomate
Rusija bo izgnala štiri britanske diplomate in se tako odzvala na ponedeljkovo napoved Velike Britanije, da bo izgnala štiri ruske diplomate, ker je Rusija zavrnila izročitev poslovneža Andreja Lugovoja, osumljenega umora nekdanjega ruskega tajnega agenta Aleksandra Litvinenka, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Moskva bo po besedah predstavnika ruskega zunanjega ministrstva prekinila izdajanje vizumov britanskim predstavnikom in zaustavila sodelovanje z Londonom na področju boja proti terorizmu. "Na naše obžalovanje, je sodelovanje med Rusijo in Veliko Britanijo pri boju proti terorizmu postalo nemogoče," je poudaril Kaminin, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kaminin je ruski odziv označil kot "usmerjen, uravnotežen in minimalen". Ob tem je zagotovil, da ne bodo prizadeti interesi turistov in poslovnežev, in dodal, da bo rusko izdajanje vizumov odslej odražalo britanska dejanja.
Rusko zunanje ministrstvo je sicer danes na pogovor poklicalo britanskega veleposlanika v Moskvi Anthonyja Brentona in ga obvestilo o nameri Moskve. Britanski veleposlanik je potrdil, da se je sestal z namestnikom Kaminina Aleksandrom Gruškom, s katerim sta se pogovarjala o primeru Litvinenko, ruski predstavnik pa mu je predal tudi več sporočil za London, o katerih pa podrobnejših podatkov ni razkril.
Gruško je britansko napoved, da bo izgnala ruske diplomate, ker je Moskva zavrnila izročitev Lugovoja, označil kot "neposredno pot k nasprotujočim si odnosom in manjšanjem možnosti za sodelovanje z Rusijo na velikem številu področij".
Na rusko zavrnitev izročitve Lugovoja se je danes odzvala tudi ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ta je Moskvo pozvala, naj spoštuje zahtevo Londona po izročitvi osumljenega zastrupitve Litvinenka in naj sodeluje z Veliko Britanijo. Nezadovoljstvo z današnjo rusko odločitvijo je že izrazila predsedujoča EU Portugalska, ki je Rusijo pozvala k sodelovanju. Sporočilo EU je ruski predstavnik v Bruslju Vladimir Čižov sicer označil "kot neprijetno presenečenje za nas" in za rusko tiskovno agencijo Interfax poudaril, da bo stališče EU "zagotovo vplivalo na odnose med EU in Rusijo".
Rusija sicer vztraja, da Lugo-voja ne bo izročila. Izročitev onemogoča tudi ruska ustava, kljub temu pa Velika Britanija zahteva, naj Moskva izročitev izvede, saj naj bi bila ta v skladu z mednarodno konvencijo, katere podpisnica je Moskva. London je poleg tega mnenja, da po izgonu štirih ruskih diplomatov iz Velike Britanije ni upravičen noben povračilni ukrep Moskve. (sta)
Svet • V Evropi še vedno visoke temperature, divjajo tudi požari
V ZDA na tisoče požarov, ljudje umirajo zaradi vročine
Visoke temperature v večjem delu Evrope ne pojenjajo. V Srbiji, Črni gori in Bolgariji se med drugim borijo tudi s številnimi požari. V Bolgariji so razglasili izredno stanje, v Avstriji pa je visoka vročina terjala tri smrtne žrtve, medtem ko so na Foto: internet slovaškem izmerili rekordnih 39,9 stopinje Celzija, poročajo tuje tiskovne agencije.
V	srbski prestolnici Beogradu je v četrtek zaradi visokih temperatur izbruhnilo več kot 40 požarov. Srbski gasilci so zato zaradi povečane nevarnosti požarov v stalni pripravljenosti, v primeru večjih gozdnih požarov pa si pomagajo s helikopterjem srbske vojske, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
V	Črni gori, kjer je v juliju že večkrat zagorelo, bodo po vremenskih napovedih sodeč v naslednjih dneh še vedno vladale visoke temperature, in sicer nad 40 stopinj Celzija, zaradi česar črnogorska vlada še ne namerava razglasiti izrednega stanja, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Na Madžarskem temperature prav tako ostajajo izredno visoke. V četrtek so v senci izmerili 40,6 stopinje Celzija, v prihodnjih dneh pa se jim obeta celo najtoplejši dan doslej. Meteorologi napovedujejo 42 stopinj Celzija. Živo srebro je doslej rekordnih 41,7 stopinje Celzije doseglo 21. avgusta 2000, še poroča Tanjug.
V	sredo so rekordne temperature izmerili tudi na Slovaškem. Živo srebro se je povzpelo do 39,9 stopinje Celzija, medtem ko so rekordno temperaturo, 39,8 stopinje Celzije nazadnje izmerili leta 1950, je danes poročal časopis Pravda daily. Danes Slovaki pričakujejo še višje temperature, v soboto pa naj bi se že ohladilo na 30 stopinj Celzija, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.
Požari divjajo tudi na jugovzhodu Bolgarije, zaradi česar so v treh mestih razglasili izredno stanje. Ogenj je uničil več gozdov in počitniških hiš, je današnje poročanje bolgarskih medijev povzela nemška tiskovna agencija dpa.
O težavah zaradi vročinskega vala poročajo tudi z juga Avstrije, kjer so umrle tri osebe, eden v Knittefeldu, dva v Gradcu, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. Temperature pa naj bi danes presegle 39 stopinj Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V soboto in nedeljo naj bi se nato ohladilo, možne so tudi padavine, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Z ministrstva za zdravje v BiH so sporočili, da bodo vladi predlagali razglasitev naravne katastrofe, če bodo temperature še naprej rasle. Temperature na mestnih ulicah in pod žgočim soncem dosegajo skoraj 50 stopinj Celzija.
V	ZDA, predvsem na zahodu, velja visoka nevarnost in pripravljenost na požare v naravi, saj jih je od ponedeljka naprej izbruhnilo več kot tisoč novih. Na zahodu so v četrtek požarno nevarnost dvignili na najvišjo, peto stopnjo, nacionalni medagencijski gasilski center pa je sporočil, da so njihove zmogljivosti na meji skrajnosti. Tako so oblasti že poklicale na pomoč gasilce iz tujih držav, kot je Kanada in celo Avstralija, mobilizirali so tudi nacionalno
S 70 požari v 12 zveznih državah, ki so zajeli območja večja od 40 hektarjev, se bori 15.000 gasilcev, požarna nevarnost pa se je povečala, potem ko je izbruhnilo na stotine novih v državah Idaho, Oregon in Utah. Vremenske razmere so za požare izjemno ugodne, saj je podnebje suho, vročina dosega 40 stopinj in več, tako pa bo ostalo še naslednji teden.
Nov požar je v sredo izbruhnil blizu Nacionalnih jedrskih laboratorijev v državi Idaho in je zajel več kot 1600 hektarjev površine. Okrog 700 uslužbencev laboratorija je v četrtek ostalo doma. Gasilci se proti požarom borijo tudi z netenjem nadzorovanih požarov, da s požigom odstranijo nevarnost napredovanja večjih in nevarnejših divjih požarov.
V Nevadi divja več deset požarov, ki so zajeli območja v skupnem obsegu 52.000 hektarjev, pri čemer eden ogroža predmestje mesta Reno. V Oregonu je največji požar sam zajel 52.000 hektarjev površin, v Utahu pa sta v četrtek izbruhnila dva nova velika, ki sta se pridružila trem na skupaj 166.000 hektarjih. V Kaliforniji pe za ljudi in domove najbolj nevaren požar v nacionalnem parku Los Padres, kjer gori 11.000 hektarjev površine. Na severu države blizu meje z Oregonom še vedno divja požar v nacionalnem parku Klamath. (sta)
Gospodarstvo po svetu
RIM - Italijanski letalski prevoznik Alitalia bo, če načrtovana prodaja podjetja ne bo uspela, šel v likvidacijo, je dejal italijanski minister za gospodarstvo Tommaso Padoa-Schioppa. Vlada kljub temu, da se je v sredo umaknil še zadnji kandidat za nakup državnega deleža v Alitalii, še vedno upa, da bo našla kupca, saj da še niso izčrpali vseh možnosti.
LONDON - Britanska banka Barclays razmišlja o spremembi ponudbe za prevzem nizozemske banke ABN Amro. Barclays je aprila za nizozemsko banko ponudil 67 milijard evrov v delnicah, sedaj pa razmišlja, da bi kupnino deloma kril v denarju. Nizozemski finančni nadzorni organ AFM je dal britanski banki čas za zadnjo ponudbo do 6. avgusta, medtem ko mora konzorcij okoli škotske Royal Bank of Scotland svojo ponudbo dati do 23. julija. LONDON - Britanski mobilni operater Vodafone je v četrtletju do konca junija ustvaril 8,3 milijarde funtov (12,3 milijarde evrov) prihodka, kar je 7,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je povečal predvsem po zaslugi novopridobljenih družb v Indiji in Turčiji. V četrtletju je družba pridobila 9,1 milijona novih uporabnikov, tako da jih ima sedaj skupno 232 milijonov. FRANKFURT - Vodilni svetovni proizvajalec poslovne programske opreme SAP je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 449 milijonov evrov čistega dobička, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja se je v obdobju povečal za 10 odstotkov na 577 milijonov evrov, prihodek pa prav tako za 10 odstotkov na 2,42 milijarde evrov.
SEUL - Južnokorejsko podjetje LG Electronics je v drugem četrtletju letos ustvarilo 420 milijonov dolarjev dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani zabeležilo 10,6 milijona dolarjev. Prihodek se je v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem zvišal za 1,7 odstotka na 6,4 milijarde dolarjev.
BASEL - Švicarski farmacevtski koncern Roche je v prvi polovici leta zabeležil višji dobiček in prihodke kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal s 3,31 milijarde dolarjev na 4,1 milijarde dolarjev, prihodki pa za 15 odstotkov na 19,15 milijarde dolarjev. Roche je tudi napovedal, da bo z marcem prihodnje leto od funkcije predsednika upravnega odbora oddelil funkcijo izvršnega direktorja. NEW DELHI - Drugi največji indijski farmacevt Ranbaxy Laboratories je v drugem letošnjem trimesečju zahvaljujoč visokim prihodkom od prodaje zabeležil visoko rast dobička. V primerjavi z lani se je čisti dobiček več kot podvojil na 65,88 milijona dolarjev. Prihodki od prodaje so se v primerjalnem obdobju zvišali za 15 odstotkov na 418,94 milijona dolarjev.
SAN FRANCISCO - Ameriška spletna dražbena hiša Ebay je v drugem letošnje četrtletju na temelju močnih rasti osnovnih dejavnosti ustvarila 376 milijonov dolarjev čistega dobička, medtem ko je leto prej ta znašal 250 milijonov dolarjev. Prihodki družbe so se v primerjalnem obdobju zvišali za 30 odstotkov na 1,83 milijarde dolarjev. PEKING - Kitajska je v drugem letošnjem četrtletju zabeležila 11,9-odstotno gospodarsko rast, v prvih šestih mesecih pa je ta znašala 11,5 odstotka, je objavil kitajski statistični urad. Inflacija je junija znašala 4,4 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih.
ZAGREB - Hrvaška vlada je v četrtek določala pogoje za prodajo sedmih odstotkov delnic naftne družbe Ina sedanjim in nekdanjim zaposlenim. Pravico nakupa delnic bodo imeli vsi, ki so bili zaposleni od leta 1963, z izjemo tistih, ki so delali v podjetjih, ki so izšla iz družbe, in tistih družb, s katerimi je Ina v sporih, kot sta beograjski Beope-trol in Krajinapetrol iz Banja Luke. SINGAPUR - Cene nafte se v četrtkovem dopoldanskem trgovanju na azijskih trgih niso znatneje spremenile, medtem ko so se čez noč na podlagi podatkov o znižanju ameriških zalog bencina nekoliko zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom avgusta se je na newyorški borzi pocenila za cent na 75,04 dolarja za sod (159 litrov). Cena severnomorske nafte brent za dobavo septembra se je v Londonu pocenila za cent na 76,75 dolarja za sod. WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da se je indeks potrošniških cen junija v primerjavi z mesecem poprej zvišal za 0,2 odstotka. Za upočasnitev inflacije so po ocenah ministrstva najbolj zaslužne cene bencina, ki so se junija v primerjavi z mesecem poprej znižale za 1,1 odstotka. Ministrstvo za trgovino pa je sporočilo, da se je gradnja novih stanovanj in hiš junija prvič po dveh mesecih nazadovanja zvišala. RIM - Zaradi 24-urne stavke stevardov in stevardes je prišlo do težav v italijanskem letalskem prometu. Več poletov italijanske letalske družbe Alitalia so morali odpovedati. Na rimskem letališču Fiumicino je obtičalo več deset turistov, ki niso bili obveščeni o stavki. ZAGREB - Zagreb bo v naslednjih treh do štirih letih dobil še 70 nizkopodnih tramvajev TMK-2200 v vrednosti 957 milijonov kun (131 milijona evrov). Pogodbo so v hrvaški prestolnici podpisali predstavniki mesta, UniCredit leasing Croatie in konzorcija Crotram, je na svoji spletni strani zapisal zagrebški Poslovni dnevnik. Slovesnosti ob podpisu pogodbe se je udeležil tudi hrvaški premier Ivo Sanader, ki je poudaril, da gre za "največji evropski projekt izdelave tramvajev".
(sta)
Ljutomer • Prenova mestnega središča še to leto
Dva milijona evrov za obnovo
Domala že 15-letna zamisel o funkcionalni projektni rešitvi za ureditev Glavnega trga v Ljutomeru bo kot vse kaže uresničena zelo kmalu. Po ugotovitvah občinskega sveta je iz projektne dokumentacije in opravljenih javnih razprav razbrati, da se ob ustreznem investicijskem programu k rekonstrukciji lahko pristopi še letos.
Iz finančnega vidika to pomeni do 85-odsotno sofinanciranje s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celotna naložba je vredna 2.130.232 evrov, ki zajema celovito prenovo v skupni velikosti 9500 m2 površin. Ocenjuje se, da je današnja podoba Glavnega trga v Ljutomeru dokaj klavrna. Pretežni del trga je namenjen prometu, saj je glavna prometnica speljana kar po sredi mestnega središča, dostavne ceste in ulice pa so ob vseh mestnih obodih. Ob prometnih konicah je trg preplavljen s parkirnimi vozili, kar onemogoča ureditev namenskih površin trga, ki v tovrstno okolje sodijo. S predlagano rekonstrukciji bi se ob dominantno paradni stavbi - mestni hiši sprostil preostali del mestnega središča, povezan s hotelom Jeruzalem. Ureditev temelji na posameznih območjih, ki bodo povezani v konstrukcijsko celoto, zajemajo pa kovinsko pergolo s stacionarnimi kioski, osrednji pas kamnitega tlakovanja, fontano, dostop do trga, ureditev Marijinega znamenja in
Bo mestno jedro res dobilo novo podobo?
okolico spomenika Cirila Ju-reša ter alejo velikanov. V okviru celovite prenove trga bo obnovljena tudi komunalna infrastruktura z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, telefonom ter javno razsvetljavo, obstoječa vegetacija pa predvideva ohranitev le sedmih dreves. Zaradi urba-
nih tlakovanih površin bodo obstoječi cvetlični in travnati nasadi v celoti odstranjeni.
Projektna dokumentacija je izdelana brez podzemnih garaž in parkirišč, kar utegne povzročati nemajhne prometne težave, saj ob vstopu v mestno središče ni zagotovljeno zadostno število parkir-
nih mest. Najbolj aktualni tovrstni lokaciji sta avtobusna postaja in tržnica. Morda bi vrstni red pri rekonstrukciji mestnega jedra v Ljutomeru kazalo zamenjati. Najprej ustrezna parkirišča in nato prometna zapora ...
Niko Šoštarič
Kidričevo • Litovci se učijo komasacije
V Kidričevem znajo najboljše
Minuli torek so občino Kidričevo obiskali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo Republike Litve - Vilma Daugaliene, Kazys Maksvytis in Jurgita Augutiene. Ker se po zaključenem procesu privatizacije v Litvi pripravljajo tudi na zložbo zemljišč ali komasacijo, so želeli izvedeti, kako to počnejo drugod. Proces zložbe kmetijskih zemljišč - komasacije je v občini Kidričevo potekal vzorno. Prav tako pa je prav v Kidričevem največje komasacijsko območje v Sloveniji.
Kidričevo so gostje obiskali v spremstvu predstavnikov sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja našega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leona Ravnikarja in Brede Kovačič. Sprejel jih je župan Jože Murko, ki jim je predstavil občino. Med drugim je goste zanimalo, kako je z nataliteto (v Kidričevem tako kot drugo po Sloveniji pada, letos bodo imeli v osnovni šoli Kidričevo verjetno samo en prvi razred), župan pa je povedal tudi, da se občina Kidričevo sooča s slabim socialnim stanjem prebivalcev oz. sodi med območja s posebnimi razvojnimi problemi, kjer je zlasti visok delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu. Med drugim so zaključeni postopki denacionalizacije, dolgoročno pa načrtujejo tudi izgradnjo namakalnih sistemov.
Vzoren proces komasacije
Od leta 2001 do danes je nastal v okviru projekta komasacije Dravsko polje I. in II naj-
večji komasirani kompleks v Sloveniji s površino 1120 hektarjev, udeležencev v postopku je bilo nekaj manj kot tisoč. V različnih etapah komasacije je dalo soglasje za pričetek postopka od 88 do 91 odstotkov lastnikov zemljišč, kar priča o tem, da so uvideli prednost komasacije. Sočasno z zložbo zemljišč so se uredili tudi dostopi do njih, kar bistveno zmanjša stroške obdelave. Istočasno pa bodo uredili tudi
predvidena zemljišča za investicije infrastrukturnih objektov na komasacijskem območju. Po zaključku komasacije Dravsko polje 1, 1 a, 2 in 2 a že teče preveritvena faza novega postopka uvedbe komasacije Dravsko polje 3. Zbranih imajo že 90 odstotkov pristopnih izjav, tokrat je komasacijskih udeležencev 492, zajeta pa so naselja Lovrenc na Dravskem polju, Župečja vas in Pleterje. Območje bi bilo skupaj z Apa-
Foto: Majda Fridl
Vilma Daugaliene, Kazys Maksvytis in Jurgita Augutiene iz nacionalne zemljiške agencije Ministrstva za kmetijstvo Republike Litve na obisku v Kidričevem.
čami (po zadnjem pogovoru so odstopili) veliko 700 hektarjev. Leon Ravnikar iz sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je v pogovoru omenil, da je v Sloveniji v naslednjem sedemletnem obdobju planiranih za izvedbo komasacije in izgradnjo pripadajoče infrastrukture 17 milijonov evrov.
Sodelovanje in spoštovanje udeležencev -magična formula
Sestanka z gosti iz Litve so se udeležili tudi ostali, ki so v postopku komasacije v Kidričevem sodelovali: Jelka Vrabl, ki se s komasacijami ukvarja na upravni enoti Ptuj (pomagala je tudi na neformalen način), Milan Vnuk (duša uvajanja komasacije) - predstavnik komasacijskega odbora, ki je v Kidričevem odigral aktivno vlogo, Mojca Meško v občinski upravi Kidričevo zadolže-
Pa brez zamere
Blagostanje
Različni pogledi vlade in državljanov
Pred kratkim, ne tako dolgo nazaj, nam je bilo sporočeno, daje Slovenija izjemno uspešna. Oblastniki so nam dejali, da je gospodarska rast odlična, stanje v državi nasploh pa tudi ni od muh. Skratka, da se Sloveniji godi bolje kot prej, za kar so seveda vsaj malo zaslužni tudi oni. A hkrati s temi zagotovili so nas, prebivalce te dežele, tudi okarali ter nam navrgli, da nas ne razumejo, kako smo lahko pri vsem tem luksuzu nezadovoljni, kar se kaže v javnom-nenjskih raziskavah, ki v zadnjem času bolj ali manj enotno kažejo, da podpora vladi ni najbolj visoka oziroma je manjša, kot je včasih že bila. Dejstvo, ki jih ob omenjeni uspešni situaciji v državi zelo čudi, nam pravijo.
Pa je ta situacija res tako uspešna? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, se je najprej potrebno vprašati, ali je gospodarska rast res edini in izključni pokazatelj blagostanja in dobrega vzdušja v državi. Vsak, ki ima vsaj koliko-toliko pospravljeno podstrešje, bo rekel, da ne. Da je celokupno stanje v državi sestavljeno iz precej več stvari, kot pa samo iz gospodarstva. V kolikor ljudje niso zadovoljni, to torej ni posledica njihovega sprevrženega uma, ki ne uvidi splošnega gospodarskega blagostanja, ampak rezultat celokupnega dojemanja stanja v državi. Kaj točno ljudem ni všeč, je seveda z eno besedo nemogoče zajeti, a dejstvo ostaja, da se ljudje, prebivalci Slovenije, v tem trenutku in v tej državi ne počutijo čisto tako super, kot bi se naj godilo našemu gospodarstvu. Morda na vsesplošni "filing" vplivajo tudi stanje v medijih, vsesplošen nivo kulture (dialoga, misli in tako dalje) v državi, pa še kaj bi se našlo. Morda so to stvari, ki jih vladajoči spregledajo, ko se čudijo, kako nehvaležno je ljudstvo.
Pa še ena, ne ravno nepomembna stvar. Ko vladajoči karajoče s prstom žugajo nam nehvaležnežem, morda pozabijo, da je gospodarstvo sicer uspešno, a učinki tega uspešnega gospodarstva se pri nekaterih poznajo precej bolj, kot pa pri drugih (večini). Poglejmo si le nekaj od tiste manjšine, ki ima od uspešnega gospodarstva največ koristi (vrednosti so bruto) - upam, da sedite: Marko Kryžanowski (Petrol) - 208.000 evrov letno. Jože Zagožen (Holding slovenskih elektrarn) - 110.000 evrov letno. Bojan Dremelj (Telekom) - 213.000evrov. Rajko Siročič(Dars) - 116.000 evrov letno. Robert Časar (Luka Koper) - 146.000 evrov letno. In za konec še zmagovalec - Andrej Kocič (Zavarovalnica Triglav): 283.000 evrov letne bruto plače. Da, tile gospodje se res nimajo za kaj pritoževati oziroma jih lahko popolnoma razumemo, da so sami s seboj, verjetno pa tudi s splošnim blagostanjem v državi, nadvse zadovoljni. Kar se pa nas ostalih tiče, pa... Očitno smo malce čudni, da ne uvidimo vsesplošne blaginje. Ali pa morda niti ne. Morda bo tudi koga v vladi začela počasi boleti glava - na duri že trka nekaj, kar razume tudi vsaka vlada: inflacija. Tukaj pa tudi vlada izgubi smisel za humor in življenjski optimizem.
Gregor Alič
na za področje kmetijstva ter Emil Ratek in Dominik Bovka, predstavnika izvajalca komasacije Geodetskega zavoda Celje. Direktor Dominik Bovka je preko računalniške diaprojek-cije tudi predstavil postopek. Gostje so postavljali številna vprašanja, z vsakim odgovorom se je porodilo sto novih, kot so sami dejali. Zanimala jih je organizacija občinske uprave, koliko je zaposlenih v upravi (v občin Kidričevo jih je 10), njihova vloga ter organizacija dela in struktura udeležencev v postopku komasacije v celoti. Vodja nacionalne zemljiške agencije Ministrstva za kmetijstvo republike Litve Vilma Daugaliene je kot pomembno spoznanje poudarila, da je komasacija pravzaprav sociološka in ne samo tehnična naloga. Veliko dela je očitno po-
trebno vložiti v pripravo ljudi na projekt, zato da jih ni strah. Zato izvajalci potrebujejo tudi znanja s področja psihologije. Po njenem je ljudi potrebno prepričati, da ne gre samo za preureditev zemljišč, temveč tudi za izgradnjo infrastrukture in izboljšanja življenjskih pogojev.
Predstavniki Litve so po pogovoru v Kidričevem z letalom poleteli nad območjem komasacije, saj so lahko tako videli tudi izgradnjo infrastrukture. Obisk pa so nadaljevali v Dornavi. Potem ko so predhodno že bili v Ribnici, so pridobivanje izkušenj o komasacijah nadaljevali v sosednji Avstriji. Uporabili jih bodo v svoji državi Litvi, kjer s postopki komasacije šele začenjajo.
mf
Foto: NS
Ptuj • Pogovor z dijakom Rokom Bankom
Matura je mačji kašelj
Od skupaj 338 kandidatov, kolikor jih je na Ptuju opravljalo splošno maturo, je Rok Banko, dijak Gimnazije Ptuj, dosegel najboljši rezultat. Od skupaj možnih 34 točk mu je uspelo dobiti 33 točk, s čimer se je uvrstil med zlate maturante Slovenije.
18-letni Rok je bil nad rezultatom presenečen. Pravi, da je pričakoval dober rezultat, a da niti sanjal ni o tem, da bo dosegel 33 točk. „Učitelji in starši so pričakovali dober rezultat, sam pa sem bil nekoliko skeptičen. Nisem imel ravno odličnega občut-kak, nisem vedel, kaj je pravilno, kaj bi moral napisati," je dejal Rok, ki je vsa leta, tako v osnovni kot tudi v srednji šoli, zaključil z odličnim uspehom. Z veliko znanja in kančkom sreče mu je uspelo doseči neverjeten uspeh, ki mu bo odprl vrata medicine, ki jo bo šel oktobra študirat v Ljubljano. Pravi, da je dolgo razmišljal o tem, kaj bi rad počel v življenju, dokončno pa se je odločil v četrtem letniku. „Vsi so pričakovali,
Foto: Dženana Bečirovič
Najboljši rezultat splošne mature na Ptuju je dosegel Rok Banko.
da se bom osredotočil na naravoslovje, a sem se kasneje odločil za medicino. Zdravje je osnova za vse, zato želim o tem vedeti kolikor se da. Če bom imel možnost, bom šel delat kam v tujino. Ne bi pa rad bil splošni zdravnik, po-
skušal se bom specializirati," je še pojasnil Banko.
Za samo maturo pravi, da se mu ni zdela pretirano težka. Meni, da učitelji nekoliko pretiravajo in da velikokrat dijake strašijo po nepotrebnem. „Če dobro delaš vsa leta šolanja, ti znanje ostane v glavi, pred maturo samo ponoviš in je dovolj. Učitelji so nas res dobro pripravili, tako da velikih priprav pred samo maturo nisem imel," je še dejal Rok. Dodaja, da se je bolj intenzivno začel učiti po eseju, ki so ga pisali maja. Vsakemu predmetu je posvetil približno štiri dni za ponovitev snovi. Največ časa - dober teden - je namenil slovenščini, ki se je je najbolj bal in se je kasneje pokazalo, da mu je prinesla nekoliko slabši rezultat kot
ostali predmeti. A vseeno dovolj dober, da mu je uspelo doseči najboljši rezultat med 338 kandidati, ki so na Ptuju opravljali splošno maturo. Recept uspeha je, pravi, zelo enostaven. „Ne smeš se prestrašit, moraš poslušati v šoli vsa štiri leta, pred maturo ponoviš in ni problema. Uspeh je potem zagotovljen, pojasnjuje Rok.
Rok pravi, da se zaradi učenja ne odreka ničemur. Dodaja, da vedno najde čas za vse, tako za prijatelje, punco, šolo kot prostočasne dejavnosti. „Zadnji mesec, ko smo pisali maturo, nisem imel veliko prostega časa, drugače pa se ne odrekam ničemur. Šola mi ne vzame toliko časa, da ne bi zmogel uskladit vsega. Imam pa tudi srečo, da so vsi bili potrpežljivi z mano, ko sem imel maturo," pravi simpatični maturant, ki obožuje potovanja. Takoj po končani maturi se je z družino odpravil na zaslužene počitnice na Kubo. Obiskal je že Dominikansko republiko, Tunizijo, Turčijo, Grčijo in Kenijo. Pravi, da ne ve, kako ga bodo za uspeh na maturi nagradili starši, a da se kakemu potovanju ne bo upiral.
Dženana Bečirovič
Maribor • Ptujčanka navdušuje s svojo razstavo
Sonce na krilih metulja
Ptujska kostumografinja in umetnica Stanislava Vauda Benčevič se tokrat predstavlja v Umetnostni galeriji v Mariboru z razstavo Sonce na krilih metulja. Po tem, ko je gostovala v Ljubljani z gledališko glasbeno-plesno predstavo z istim naslovom, je projekt nadgradila v obliko razstave prepleta kovine s toplimi naravnimi materiali.
Pri gledališki uprizoritvi projekta so sodelovali: dra-maturginja in avtorica osnovne zgodbe in poezije Romana Ercegovič, koreograf Branko Potočan s plesalci, avtor glasbe Gal (gau) Gjurin, avtorica melodij za pesmi in pevka Uršula Ramoveš, oblikovalec luči Davor Balent, avtor uvodne pesmi Janez Ramoveš ter igralka in plesalka Alja Ka-pun. V predstavi uporabljene videoprojekcije in video zapis predstave, si je mogoče ogledati tudi na razstavi v Umetnostni galeriji Maribor.
Osrednji umetniški objekti so 1,80 visoka kovinska krila, zmehčana in zračna, domiselnih konstrukcij, ustvarjena iz s senzibilno umetniško dušo preoblikovane kovine. Krilo ob vhodu je nadgrajeno z doprsno videoprojekcijo plesalke. Strogost kovine že v naslednjem prostoru razbije video projekcija plesalke v mehkih oblačilih zemeljskih barv - nakazana je smer ustvarjanja - v naravo, kjer se vse začne in konča. Fotografije prizorov iz narave so na pločevini, kovino mehča tudi
Iz gledališkega lista:
Sonce na krilih metulja je obred oživljanja kovinskih objektov, skulptur, oblek ter pripovedovanje zgodbe srca, da ne more hladno brez toplega, temno brez svetlega, slabo brez dobrega. Da ni moč obstati materiji brez bistva, telesu brez duše, obleki brez telesa, zgradbi brez ljudi, kovini brez zemlje, sodobnosti brez tradicije. Da ni napredka brez konflikta. Da lahko v hladnem, kovinskem svetu najdemo lepoto življenja, svobodno pojemo svojo pesem, prodremo skozi zid odtujenosti, začutimo toplino sonca na krilih metulja, toplino svojega srca le, če prisluhnemo svojemu instinktu, svojim sanjam le, če ljubimo, spoštujemo, upoštevamo sebe, druge, vsa živa bitja in naravo.
Foto: Majda Fridl
Stanka Vauda Benčevič zaključuje razstavo Sonce na krilih metulja s sožitjem kovine in narave.
svetloba. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo tudi odlomke iz predstave. V zadnjem razstavnem prostoru je osrednji objekt kovinsko krilo s kovinskimi fotografijami prizorov iz narave, zemeljske so barve sten, tal in razstavljenih objektov, tokrat ženskih oblek iz naravnih materialov. Stanka Vauda Benče-vič je uporabila materiale, ki smo jih delno lahko videli že na predhodnih samostojnih razstavah - ličje, vinsko trto in papir, tokrat je dodala še drobne kovinske predmete.
Razstava Ptujčanke Stanislave Vauda Benčevič je v umetnostni galeriji v Mariboru na ogled do 26. avgusta. 8. avgusta ob 17. uri pa bo ustvarjalna delavnica za otroke. Po vtisih iz razstave bodo iz različnih materialov izdelovali scenske objekte.
Majda Fridl
Na knjižni polici
Janez Drnovšek Pogovori
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Janez Drnovšek, predsednik republike, nas je v kratkem času zasul s svojimi knjižnimi izdajami: Misli o življenju in zavedanju (2006), Zlate misli o življenju in zavedanju (2006), Bistvo sveta (2006) in v letošnjem letu s Pogovori. Ob teh izdajah in Drnovškovi dejavnosti ter pojavnosti ljudje ugibajo vse mogoče, nekateri prav politikantsko natolcu-jejo in ga želijo očrniti ali ga prikazati vsaj kot čudaka. Pa se je samo zavedel smisla življenja in tega, da je tako dejansko treba živeti. Ali kot pravi Iztok Mlakar v svojem songu: »Ljudje so žleht!« Prodaja in izposoja navedenih del pa pričata o visoki branosti.
Pogovore je avtor zastavil kot dvogovore v obliki vprašanj in odgovorov, ki si jih sam zastavlja, hkrati pa nagovarjajo vsakokratnega bralca. Morda vas bo forma spomnila na druge pisce in na Platona. Od njega je prevzeta samo ideja o dobrem, pa še to Platon pripisuje Bogu, Drnovšek pa človeku. Seveda filozofska podstat Drnovškovih resnic, misli in zavedanj zajema iz evropske filozofske misli, predvsem pa vzhodnjaških (budizma) in vseh tistih verovanj in šamanskih prizadevanj, ki so se tisočletja spopadala s temi ontološkimi vprašanji. Na stodevetinštiridesetih straneh sledimo pogovorom o življenju, prizadevanju, duhovnem bivanju, minljivem bivanju, dobroti, navezanosti, zavedanju, začetku življenja, o slabem, o smrti, o večnosti in njenem glasu in zaključnemu pogovoru o pogovoru. Pogovori so preprosto napisani, da bi bili vsakomur razumljivi, včasih pa zaidejo v preveč poenostavljena in nasprotujoča si razmišljanja. Takšen slog je ubral tudi Martin Kojc, ki ga ponovno odkrivamo, mi in svet. Živeti bi morali v miru in brez strahu, ne pa da smo ujeti v življenjske vzorce. Ujeti smo v najpogostejši vzorec, da smo uspešni, vendar je naše življenje polno skrbi in strahov. Ali z retoričnim vprašanjem na retorično vprašanje; vrtimo se v krogu brez izhoda. Če smo mirni, se stvari vedno nekako uredijo, strah pa izgubo le še prej uresniči. Večina ljudi ne zna preprosto živeti. Vrtimo se v krogu želja in pričakovanj ter pohlepno stremimo po vedno novih. Odpovedati bi se morali vedno novim željam. Duhovnost je večna! Ne sme pa biti vezana na materijo. Izpolnjeni (razsvetljeni?) bomo postali, ko se bomo otresli skrbi, strahov, želja in pričakovanj. Zavedanje je lahko večno. Nekatere misli se ponovijo iz predhodnih del ali pa so dopolnjene. Pisec svari pred materialno minljivostjo. Večnost je nenehno prisotna in tudi vedno zaznavna. Večnost je brezčasna, vse je minljivo. Opozarja na paradoks materialnosti, da bolj ko se nanjo vežemo, prej bomo vse materialno izgubili. Prav tako je s strahom in ljubosumnostjo. S to navezanostjo pa tudi nikoli ne bomo postali duhovna bitja. Vztrajanje samo na materialnem bivanju vodi k samouniče-nju človeštva. V današnjem svetu najbolj primanjkuje dobrote, kajti z njo se prične naše zavedanje, namesto nje pa prevladuje sebičnost. Tudi vere obljubljajo večnost, vendar formalna pripadnost ni pomembna, kot ni nič vredno le obiskovanje nedeljske maše. Na ta način se kupujejo odpustki. Prav za vere bi morala veljati višja duhovnost. Če damo nekaj v dobrodelne namene, še ne pomeni, da smo dobri, enako velja za ljudi, ki zase trdijo, da se ukvarjajo z duhovnostjo. Dobrote se ne da naučiti iz knjig in večnosti ne moremo doseči z zemeljskimi nazivi. Na materialnost nas vežejo tudi pohlep, nečimrnost, napuh, želje po slavi in priznanju. Svet moramo poskušati izboljšati z dobroto in zavedanjem. In to, pravi pisec, nam bo uspelo. Sočutni smo lahko samo do tistih živih bitij, ki čutijo kot mi, ne pa do sebičnežev. Preseči moramo svoj jaz in svoje materialno bivanje. Zavedanje se prične z rojstvom. Da smo duhovni ni nujno, da moramo biti revni, lahko živimo po sodobnih standardih, ne pa navezani na materialnost. Z razvito tehnologijo jo bomo lažje presegli. Prihodnost človeštva bo z duhovnostjo lepa, brez nje bo kaotična. Vse kar je slabo, izvira iz sebičnosti, individualna se lahko razvije v kolektivno, nestrpnost in sovražnost v vojne in trpljenje.
Duhovna bitja se ne bojijo smrti, saj so že vzpostavila stik z večnostjo. S smrtjo se komaj začne večno dobro. Smrt fizičnega jaza je neizogibna in ni bistvena. Molitve in meditacije so izpolnjene z zavedanjem o večnosti. Samo z razumom ne moremo preseči sebičnosti. Zaključna misel pogovorov se glasi: »Če iščemo odgovore, bo večnost našla nas, pa če smo jo iskali ali ne.«
Vladimir Kajzovar
Športno plezanje
Mina Markovič šesta na tekmi v Franciji
Stran 12
Nogomet
Še o tekmi Drava - Maribor
Stran 12
Karting
Stamenkovič z zmago rešil čast domačinov
Stran 13
Nogomet
Tekma Zavrč - Rad pred praznimi tribunami
Stran 14
Nogomet
Aluminiju prehodni pokal v trajno last
Stran 14
Kickboks
Polaganje izpitov za višje pasove v KBV Ptuj Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Pomemben vstop Zlatka Zahoviča na domačo nogometno sceno
Za nogometaši v 1. SNL je uvodnih 90 minut igranja, ki so minila v izrednih vremenskih pogojih. Le-ti so tudi vodstvo tekmovanja prisilili k temu, da so igralcem naklonili dvominutni odmor v vsakem polčasu za osvežitev.
Po prvem krogu imajo največ razlogov za zadovoljstvo v taboru Maribora, saj so po blamaži v pokalu Intertoto (0:5 z Zeto v Beogradu) tokrat znali izkoristiti slabosti nogometašev Drave in zmagati na Ptuju. Slednji so tokrat prvič pričakali vijoličaste v vlogi navideznega favorita, vendar je bilo to očitno za nekatere pretežko breme, ki mu niso bili kos. Še najbolj nerazumljiva je bila gledalcem na Mestnem stadionu slaba igra Poljaka Soske, ki je še najmanj vpleten v tradicionalno ptujsko-mariborsko rivalstvo. Po tekmi lahko samo ugibamo, kakšen bi bil razplet, če bi v modrem dresu nastopil poškodovani Rok Kronaveter, a to so vendarle le ugibanja.
Na ptujskem Mestnem stadionu smo lahko na častni tribuni opazili tudi bodočega športnega direktorja Maribora Zlatka Zahoviča (funkcijo bo prevzel 1. avgusta). Njegov vstop v slovenski nogomet je pomemben iz večih razlogov, pridobili pa bodo praktično vsi. ZZ je namreč prava športna ikona, ki zanima tudi povprečnega športnega spremljevalca, tako da se bo zanimanje za najbolj pomembnmo postransko stvar na svetu zagotovo povečalo.
Na drugih tekmah 1. kroga ni bilo večjih presenečenj, še najbližje temu so bili nogometaši Nafte. Le-ti so v šahu držali ambiciozno ekipo Interblocka praktično do zadnje minute srečanja, ko so storili prekršek za enajstmetrovko in »podarili« domačinom zmago. Derbi kroga v Gorici se je končal neodločeno, čeprav so domačini dosegli dva zadetka, gostje pa nobenega: gol za Domžale je dosegel kar domači branilec Komelj. Z najlepšo potezo 1. kroga je izenačil veteran Enes Demirovič, ki je iz prostega strela zadel zgornji kot vratarja Nemca.
Poleg omenjenega igralca Gorice sta v prvem krogu izstopala še dva nogometaša, ki sta dosegla po dva zadetka: Makrijev (Maribor) in mladi Galun (Koper). Najboljši mož na tekmi Publikum
-	Primorje je bil domačin Sebastjan Gobec, na tekmi Interblock
-	Nafta pa Martin Pregelj i n Ermin Rakovič, oba iz zmagovite ekipe.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 1. krog:
HiT Gorica - Domžale 1:1 (0:0); strelca: Demirovic 66.; Komelj 62./ a.g.
Koper - Livar 2:0 (1:0); strelec: Galun 39., 85. MIK CM Celje - Primorje 2:1 (0:0); strelci: Pečnik 51., Mlakar 84./ a.g./; Zatkovič 76.
Interblock - Nafta 1:0 (0:0); strelec: Rakovič 92./11-m; RK: Zemljič 91./Nafta
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 1. kroga: Drava - Maribor 1:3 (0:3), HiT Gorica - Domžale 1:1 (0:0), Koper - Livar 2:0 (1:0), MIK CM Celje - Primorje 2:1 (0:0), Interblock - Nafta 1:0 (0:0).
1.	MARIBOR
2.	KOPER
3.	MIK CM CELJE
4.	INTERBLOCK
5.	DOMŽALE
6.	HIT GORICA
7.	PRIMORJE
8.	NAFTA
9.	DRAVA
10.	LIVAR
1
1
0
0
1
0
0
1
3:1 2:0 2:1 1:0 1:1 1:1 1:2 0:1 1:3 0:2
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 2 zadetka: Dmitar Ivanov Makriev (Maribor), Emanuel Galun (Koper); 1 zadetek: Mitja Emeršič (Drava), Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Dejan Mezga (Maribor), Enes Demirovic (HiT Gorica), Mitja Zatkovič (Primorje), Ermin Rakovič (Interblock).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 1. krog
Mariborčani izkoristili napake Ptujčanov
Drava - Maribor 1:3
(0:3)
Strelci: 0:1 Makriev (2.), 0:2 Mezga (36.), 0:3 Makriev (39.) in 1:3 Emeršič (60.).
Drava: Dabanovič, Emeršič, Kmetec, Bošnjak (od 77. Tisni-kar), Prejac, Soska, Grižonič, Drevenšek (od 44. Ogu), Horvat, Kelenc (od 71. Šterbal), Zilič. Trener: Dražen Besek.
Maribor: Pridigar, Lungu, Fondja, Mezga, Makriev, Mi-helič, Tomažič-Šeruga, Pečnik, Samardžič, Brulc (od 70. Zajc), Popovič. Trener: Marijan Pušnik Rumeni kartoni: Ogu, Emer-šič, Grižonič; Samardžič, Mihe-lič, Lungu.
Preko trideset stopinj Celzija je še dodatno podžigalo strasti na štajerskem nogometnem derbiju med Dravo in Mariborom. Glede na vročino sta obe ekipi pokazali zadovoljivo nogometno predstavo, predvsem pa sta obe ekipi igrali odprto in ofenzivno usmerjeno igro. Derbi so odločile napake Drave in večja želja Mariborčanov, da se dokažejo po hudi blamaži pretekli vikend v Beogradu na tekmi pokala Intertoto.
Začetni šok
Domači navijači so prvi šok
Foto: Črtomir Goznik
Francoz v dresu Maribora Willy Fondja je bil med najboljšimi igralci na tekmi Drava - Maribor in je zasenčil tudi Marka Kmetca (Drava, modri dres).
doživeli že v 2. minuti tekme, potem ko so modri nespametno izgubili žogo v sredini igrišča. Gostje so hitro spravili žogo do Makrijeva, ki je s strelom pod Dabanovičem zanesljivo zadel. Po zadetku se je igra Drave malo razživela, vendar je v igri manjkalo ustvarjalnih idej in hitrejše oddajanje žoge. Za modre so iz težkih situacij poskušali v prvem delu prvega polčasa Bošnjak, Kmetec in Kelenc, ki je nevarno streljal iz prostega udarca. Najlepšo ptujsko kombinacijo na tekmi smo videli v 14. minuti, ko je Soska podal žogo z desne strani v kazenski prostor, Kmetec pa jo je z glavo lepo podaljšal Ziliču, slednji pa je bil premalo odločen in žogo mu je izbil odličen Francoz Fondja. Mariborčani so s hitrim oddajanjem žoge in podajami v prazen prostor delali veliko težav neodločni domači obrambi.
Nadaljevanje na strani 12.
Foto: Črtomir Goznik
Prihod Zlatka Zahoviča v NK Maribor v vlogi športnega direktorja je za slovenski nogomet ena boljših novic zadnjega obdobja, saj najboljši član zlate generacije vedno privlači pozornost medijev in s tem prispeva k dvigu popularnosti nogometa v Sloveniji (na sliki ob njem Branko Horjak in Marijan Pušnik).
1
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
0
1
0
1
0
1
0
1
0
0
1
1
0
0
1
1
0
0
1
Športno plezanje	.
Nadaljevanje iz strani 11.
Borbenost Bralca se jim je obrestovala v 36. minuti, saj si jo je slednji priboril na sredini igrišča in jo v padcu podal na drugo stran do Popoviča, ta pa naprej samega Mezgo, ki je podobno kot Makrijev premagal nemočnega Dabanoviča. Tri minute za tem je še enkrat zaspala ptujska obrambna vrsta in Makrijev se je »sprehodil« do vrat in še tretjič zadel za Mariborčane. Tako so slednji predvsem zaradi napak igralcev Drave po prvih 45. minutah vodili že 3:0.
Zadetek Emeršiča premalo za preobrat
V drugem delu so gostje spretno branili priborjeno vodstvo, hkrati pa so bili zelo nevarni iz hitrih protinapadov. Ptujčani so v nadaljevanju malo bolje zapirali prostor, a so nekajkrat dovolili gostom, da so prišli do lepih priložnosti. Teh je Drava imela v drugem delu bolj malo, saj je bilo preveč samostojnih poskusov. Kelenc je v 49. minuti dobro izvedel prosti strel z dvajsetih metrov, a je bil Pridigar uspešnejši. V ekipi Drave so Bošnjak, Grižonič, Ogu
Foto: Črtomir Goznik
Vodstvo tekmovanja v 1. SNL je zaradi visokih temperatur sodnikom dalo možnost, da v vsakem polčasu enkrat prekinejo tekmo za 2 minuti, tako da se imajo igralci možnost osvežiti.
John in Horvat veliko menjavali strani in tudi igralna mesta, vendar so le s težavo prebijali gostujočo obrambo. Domačini so izid znižali v 60. minuti; po kotu Bošnjaka je najvišje skočil domači kapetan Mitja Emer-šič in je z natančnim strelom z glavo premagal Pridigarja. Po zadetku je bilo pričakovati večjo ofenzivo modrih, a jim je vročina očitno pobrala preveč moči, da bi resneje ogrozili mariborska vrata. Ptujčani so namreč prepočasi gradili igro, medtem ko so gostje preko Mi-heliča in Makrijeva zapravili še dve lepi priložnosti.
Štajerski derbi je nedvomno opravičil svoj naziv, saj si ga je ogledalo kakšnih 3000 gledalcev, ki so lahko bili zadovoljni s pristopom do igre obeh ekip v takšni vročini. Gostje so izkoristili ptujska »darila«, medtem ko so nogometaši Drave preveč nihali v svoji igri in bodo v prihodnjih krogih morali dvigniti nivo svoje igre, predvsem pa bodo morali bolj odgovorno odigrati v zadnji liniji, svoje pa morajo dodati tudi igralci zvezne vrste. Novo priložnost za dokazovanje bodo igralci Drave imeli že prihodnji teden, ko jih čaka gostovanje v Ajdovščini pri Primorju.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, modri dres) je imel najlepšo priložnost za dosego zadetka v 14. minuti, a je predolgo okleval v s strelom.
Dražen Besek, trener Drave:
»Čestitam Mariboru za zmago. Moji igralci so očitno podlegli atmosferi, predvsem pa smo prelahko prejeli tri zadetke. Takšnih napak si na tekmi 1. lige ne bi smeli privoščiti. Tudi z boljšo igro moje ekipe v drugem delu nismo mogli premagati gostov.«
Marijan Pušnik, trener Maribora: »Čestital bi igralcem obeh ekip za prikazano igro, predvsem pa svoji ekipi, da se je pobrala po visokem porazu v Beogradu. V takšni vročini je težko sedeti, kaj šele igrati in zato so po mojem mnenju igralci pravi junaki, da so pri takšnem vremenu pokazali tako dobro igro. Po visokem vodstvu v prvem delu smo se v drugem delu pametno branili in prišli do težko priigrane zmage. Drava ima dobro ekipo in vsaki ekipi bo na Ptuju težko igrati in zato naš rezultat ali zmaga šteje še več.«
Mina šesta na tekmi svetovnega pokala v Franciji
Slovenka Natalija Gros se je na svetovnem pokalu v športnem plezanju na 18. tradicionalnem mastru v francoskem Serre Chevalierju vnovič povzpela na stopničke in osvojila tretje mesto. Njen uspeh je dopolnila Ptujčanka Mina Marko-vič, ki je bila šesta. Zmagala je domačinka Charlotte Durif. Pri moških, kjer je vnovič zmagal Španec Ramon Puigblanque, je odlično plezal tudi Slovenec Klemen Bečan, ki je s četrtim mestom le za malo zgrešil stopničke.
Na mastru najboljših plezalcev in plezalk sveta so od Slo-
vencev nastopili še Maja Vidmar, ki je bila 11., Lucija Franko, ki je bila 20., med plezalci pa je Matej Sova tekmo končal na 14. mestu.
Rezultati:
Ženske: 1. Charlotte Durif (FRA), 2. Angela Eiter (AVT), 3. Natalija Gros (SLO), 4. Yana Chereshneva (RUS), 5. Olga Bibik (RUS), 6. Mina Markovič (SLO), 11. Maja Vidmar, 20. Lučka Franko (vse SLO).
Moški: 1. Ramon Puigblanque, 2. Patxi Usobiaga (oba ŠPA), 3. Mickael Fuselier (FRA), 4. Klemen Bečan, 14. Matej Sova (oba SLO).
sta, ur
Foto: www.montagne-virtuel.com
Mina Markovič je na tekmi svetovnega pokala v Franciji priplezala do 6. mesta.
Tenis
V Pristavi pri Ljutomeru dobili novo igrišče
V naselju Pristava pri Ljutomeru so minulo soboto namenili slovesni otvoritvi tenis igrišča. Tamkajšnje športno društvo, ki šteje 75 članov, je v sklopu obstoječega večnamenskega asfaltiranega igrišča, zgrajenega pred 12. leti, v uporabo predalo še tenis igrišče in igrišče za odbojko na mivki. V naložbo, ki je vredna 15 tisoč evrov, je bilo vloženih več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Sicer pa v tekmovalnem smislu še vedno prednjači mali nogomet, rekreativnih teniških igralcev pa je okoli 20. Slavnosti ob pridobitvi v športno rekreativnem centru Pristava se je udeležila tudi najlepša Slovenka Tadeja Ternar, ki je z domačinom Jankom Križaničem preizkusila novo igrišče (na posnetku). (NŠ)
Foto: NS
Karting • 5. dirka za državno prvenstvo
Stamenkovic z zmago v R-4 rešil čast domačinov
AMD Ptuj je uspešno izvedel 5. dirko za državno prvenstvo in pokal Sportstil. Tekmovanje je bilo mednarodnega značaja, saj so se ga udeležili ob slovenskih voznikov še kartisti iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Italije. Nastopajočih je bilo 81, kar je veliko več kot v lanskem letu. Vožnje so bile zelo zanimive in atraktivne.
Še največ pozornosti je bilo namenjeno dirki v razredu 4, kjer so domači vozniki pobrali prva tri mesta, zmagal pa je Saša Stamenkovič pred Blažom Božakom in Matjažem Domin-kom. Dve zmagi pa sta odšli tudi v sosednjo Hrvaško, in to povsem zasluženo, saj sta bila v razredu 5 Miroslav Šajnič in v razredu 7. Kristjan Habulin zelo prepričljivo prva z veliko prednostjo. Slovenskim voznikom sta pokazala, kako se vozi z malo več drznosti. Svojo veliko spretnost, kvaliteto in sposobnost pa je v razredu 6 pokazal član AMD Moste Urban Stare.
Tudi preostali ptujski vozniki so bili uspešni, saj so tudi stali na zmagovalnih stopničkah. V seštevku ekip so prvo mesto odnesli Moščani, drugi pa so bili tekmovalci AMD Ptuj. Da je bila prireditev res na visokem nivoju, sta poskrbela še podžupana MO Ptuj Mirko Kekec in podžupan občine Hajdina Karl Sven-šek, ki sta imela otvoritveni in pozdravni govor, vmes pa sta podeljevala lovorjeve vence zmagovalcem.
Danilo Klajnšek
Rezultati:
R-1: 1. Filip Gregorič (AMD Gorica), 2. Nicola Burghini (KKK), 3. Nik Avec (AKK Sportstil).
R-2: 1. Miha Mulej (AKK Primus), 2. Klemen Praznik (AKK Sportstil), 3. Vanesa Ambroželj (AKK Sportstil).
R-3: 1. Erik Sajovic, 2. Domen Horvat (oba AMD Moste), 3. Klemen Prešeren (AK Lamko).
R-4: 1. Saša Stamenkovič, 2. Blaž Božak, 3. Matjaž Dominko (vsi AMD Ptuj).
R-5: 1. Miroslav Šajnovič (Hrvaška), 2. Aleš Rus (AKK Spotstil), 3. Miha Čermelj (AK Lamko).
R-6: 1. Urban Stare (AMD Moste), 2. Grega Krč, 3. Darjan Klobasa (AMD Ptuj).
R-7: 1. Kristjan Habulin, 2. Nedeljko Vučelič (oba Hrvaška), 3. Miha Sluga (AMD Moste).
R-8: 1. Luka Bricelj (AMD Moste), 2. Simone Bais, 3. Igror Brach (oba Italija).
R-9: 1. Gregor Tomazin (AMD Moste), 2. Zlatko Oman, 3. Borut Levstek (oba AMD Ptuj).
Ptujski tekmovalci v R-4 s podžupanoma občin Ptuj (Mirko Kekec) in Hajdina (Karl Svenšek) ter predsednikom AMD Ptuj Urošem Langerholcem
Če hočeš biti fit
Fit na kolesu
Kolesarjenje z astmo
Imam astmo - se zato ne smem ukvarjati s športom?
Astma je v našem okolju pogostejša in bolj prisotna bolezen, kot si mislimo. V Sloveniji je med vsemi prebivalci namreč od 5 do 10 % astmatikov. Astma je bolezen, ki jo označuje vnetje bronhijev in se odraža predvsem s kašljem, piskanjem ali občutkom stiskanja v prsih.
V slovenskem prostoru je še vedno precej zakoreninjeno zmotno prepričanje, da ukvarjanje s športom za astmatike ni priporočljivo. Vendar pa so številne raziskave pokazale, da temu ni tako. Šport je za astmatike pravzaprav nujen, saj je zelo učinkovit način za premagovanje astme in omilitev njenih simptomov, z redno in ustrezno telesno aktivnostjo pa doseže astmatik tudi večjo toleranco na fizični napor. V slovenskem društvu Astma in šport si zadnja leta prizadevajo preseči stereotipno razumevanje astme, ki bolnikom že a priori odvzame možnost športnega udejstvovanja in jih povsem izključi iz te pomembne sfere posameznikovega življenja. Seveda pa mora biti vadba pri astmatikih zaradi individualnih sprememb v stanju in napredovanju bolezni posebej prilagojena in nadzorovana, kot opozarjajo tudi v društvu Astma in šport. V začetnem obdobju spoznavanja telesnih značilnosti in odziva na napor mora biti vadba tudi spremljana z zdravili, ki lajšajo spremljevalne znake bolezni in preprečujejo poslabšanja.
Kako lahko kolesarjenje pomaga pri astmi?
Raziskave kažejo, da imajo tisti, ki so športno aktivni, v povprečju večjo pljučno kapaciteto. To izpostavljajo tudi v društvu Astma in šport. Z razvojem pljučnih sposobnosti na določeno raven, ki jo dosežemo z redno vadbo v dobi adolescence in ohranjamo ter razvijamo tudi kasneje, lahko stopnjo
astme zmanjšamo ali celo utišamo do ravni, ko pravimo, da bolezen sicer je prisotna, simptomov pa ni. Kolesarjenje je odličen način športnega udejstvovanja tudi za astmatike, saj razvija pljučno kapaciteto kolesarja, povečuje posameznikovo vzdržljivost in krepi celotno telo.
Marka Baloha (na sliki). Do leta 1995 je bil stalni član slovenske kolesarske reprezentance, danes pa je eden vodilnih svetovnih ultra-maratonskih kolesarjev. Astma pri njem nikoli ni bila ovira, da ne bi stopil v svet športa in športnega udejstvovanja. Daleč od tega - v svoji karieri je dosegel odlične rezultate. Med drugim je petkrat zmagal na državnem prvenstvu, se že nekajkrat udeležil kolesarske dirke čez Ameriko RAAM in postavil celo nekaj svetovnih rekordov. Najnovejši med njimi je svetovni rekord v 12-urni vožnji, ko je prevozil kar 452,19 kilometrov in se vpisal v Guinnessovo
Z astmo celo po olimpijsko medaljo
Med vrhunskimi športniki svetovnega merila in v številnih športnih panogah je tudi precej astmatikov. Tako je bilo na olimpijskih igrah leta 1984 v ekipi ZDA, ki je štela 597 članov, na primer kar 67 astmatikov. Člani z astmo so osvojili skupno kar 41 olimpijskih medalj, od tega 15 zlatih.
Marko Baloh - slovenski ultra maratonski kolesar in astmatik
Kdor se vsaj malo zanima za svet kolesarstva je prav gotovo že slišal za
»KOLESARSKI IZLET TEDNA«
Predlagaj kolesarski izlet in super kolesarska nagrada bo morda prav tvoja!
Veste za čudovito kolesarsko pot, ki ste jo tudi sami preizkusili, oziroma za prijeten kolesarski izlet, na katerem ste uživali sami ali v družbi? Povejte še nam! Gremo kolesarit!
V svoj predlog vključite: ime izleta (poimenujte ga sami), regijo, težavnostno stopnjo po vaši oceni (ocena - 'za začetnike', 'za občasne kolesarje', za 'profije'), približno dolžino poti ter kratek opis poti (izhodiščno točko, poti in ključni zavoji).
Vaše predloge nam pošljite na e-mail naslov info@polimaraton.si s pripisom »Kolesarski izlet tedna«. Seveda pa ne pozabite zapisati tudi vaših podatkov (ime in priimek, naslov, davčna številka, telefon), saj bomo vsak teden objavili enega izmed predlogov ter ga kolesarsko nagradili. Sodelujte in ne bo vam žal!
knjigo rekordov. Seznam njegovih kolesarskih dosežkov je zelo dolg in se iz leta v leto daljša - navkljub astmi!
Za užitek zdravega gibanja!
Vsakodnevno gibanje in telesna aktivnost sta nujni za dobro, kvalitetno in sproščeno življenje. Sta pravi eliksir po dnevnih službenih naporih in obremenitvah. Razgibajmo se s kolesom! Razmigajmo svoje telo, napolnimo pljuča s svežim zrakom, umirimo se ob vožnji po naravi, občutimo užitek zdravega gibanja in naj nas preplavi dobra volja. Danes, brez odlašanja na jutri. Ker vsak dan šteje.
V duhu zdravega gibanja s kolesi in življenjskega optimizma pa bomo polni energije, dobre volje in sproščenosti skupaj kolesarili in se zabavali tudi 8. septembra 2007 v Moškanjcih pri Ptuju na edinstvenem kolesarskem doživetju - na že 5. rekreativnem Poli maratonu!
Viri:
-	Društvo Astma in šport; http:// www.asthmasport.com/astma.asp
-	Lakhera, S. C., Kain, T. C., Ban-dopadhyay, K. P. (1994). Changes in lung function during adolescence in athletes and non-athletes. JSM, 34 (3), 258-262.
Janja Šuler Di@log Company
»Pesniška dolina«
Za kolesarski izlet tedna smo izbrali kolesarsko pot »Pesniška dolina«, ki jo je predlagala Anica Petrovič s Ptuja. Pa veliko kolesarskih užitkov ob preizkušanju nove poti! Naj bo zabavno fit s kolesom!
Ime kolesarske ture: Pesniška dolina Predlagateljica: Anica Petrovič, Ptuj Približna dolžina: 40 km Zahtevnost: za občasne kolesarje Višinska razlika: ravninski teren Kažipot:
Pot se začne na Ptuju (Rabelčja vas). Peljete se čez Ptuj proti Rogoznici, mimo ribnika za Podvince. Pri gostilni Korenjak zavijete desno proti železniškem
prehodu. Pot nadaljujete mimo zavoda Marjana Boršt-narja v Dornavi in proti Mezgovcem skozi vas, nato proti Moškanjcem. Zavijete levo proti vasi Tibolci, čez pesniški most in nadaljujete pot v Zamušane, kjer zavijete desno proti Guma baru in v smeri vasi Osluševci. Okrepčate se lahko pri Valeku v Forminu, kjer si lahko ogledate tudi hidroelektrarno. Pot vas dalje vodi skozi čudovite vasi Placerovci, Gajevci, Mala vas, Muretinci, nato zavijete desno proti Zagojičem, kjer prevozite kanal in nadaljujete proti bencinskemu servisu Žiher, čez Moškanjce proti letališču in se vračate čez Mezgovce proti Dornavi, kjer že lahko vidite Ptujski grad in sam cilj - mesto Ptuj.
Nagrado (kolesarski števec), ki jo poklanja Kolesarski center Bike EK, bo predlagateljica prejela po pošti. Za predlog se ji najlepše zahvaljujemo!
P. S. - Kolesarski izlet Pesniška dolina in še več predlogov za kolesarjenje najdete tudi na www.polimaraton.
Če si želiš zabaven dan
Če ti je kolo užitek
M A K^ATO f*
www.polimaraton.si
Zabavno fit s kolesom!
Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007
Foto: DK
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!
Nogomet • Prijateljska tekma
Zaradi prepozne prijave pred praznimi tribunami
Zavre - Rad 3:4 f==i (1:2)
Strelci: 1:0 Letonja (15), 1:1 Obradovič (23), 1:2 Jovanovič (36), 2:2 M. Golob, 3:2 M. Golob (67), 3:3 Obrovac (77) in 3:4 Obrovac (88).
Zavrč: D. Golob, Lenart, Baj-lec, Petek, Korez, Letonja, Že-leznik, Šnajder, Murat, Kokot, Gabrovec. Igrali so še: Rampre, M. Golob, Buzeti, S. Golob, Čeh, Murko, Zdelar in Rozman. Trener: Ivan Zajc.
Nogometaši domačega dru-goligaša iz Zavrča so srečanje
Matej Golob je proti Beograjčanom dosegel dva zadetka.
proti beograjskemu RAD-u, sicer ekipi iz 2. srbske lige, odigrali brez navzočnosti gledalcev. Razlog je tičal v tem, ker so zamudili nekaj ur za prijavo tekme na upravni enoti. V Zavrču so svoje športne nasprotnike vedno sprejeli prijateljsko in športno, imajo gledalce in navijače, ki znajo navijati kulturno, tako da se vsekakor ne bi moglo zgoditi divjanje, kot so ga povzročili nekateri »navijači« v Rušah, Ra-čah in Slovenskih Konjicah.
Sicer pa je bila sama tekma zelo zanimiva in razburljiva,
saj so napadalci dosegli sedem zadetkov. Mogoče bi bilo tudi drugače, če bi v 34. minuti pri rezultatu 1:1 igralec Zavrča Rok Letonja iz strela z 11 metrov zadel v polno. Pri domačih se je odlikoval njihov lanskoletni najboljši strelec Matej Golob, ki je dvakrat zadel v polno in ponovno opozoril na svoje golgeterske sposobnosti. Prvič je za domače zaigral tudi mladi Rok Buzeti, ki je za leto dni posojen k novemu drugoligašu iz Zavrča.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Turnir Stojnci 2007
Aluminiju prehodni pokal v trajno last
Kot že tradicija veleva, pred začetkom sezone pri NK Stojn-ci organizirajo močan nogometni turnir. Slednjega so se poleg gostiteljev letos udeležili še drugoligaš Aluminij iz Kidričevega ter tretjeligaša iz vzhoda, Tehnostroj Veržej in Odranci. Daleč največ so na turnirju pokazali igralci Bojana Špehonje, ki so nekoliko slabše zaigrali v polfinalu proti Odrancem, vendar zablesteli v finalu proti domačinom ter zasluženo še tretjič zapored osvojili turnir v Stojncih in si priigrali prehodni pokal v trajno last. Z drugim mestom so se morali zadovoljiti gostitelji, trenerja Mirana Klajderiča pa čaka še huda naloga ponovno uigrati moštvo, ki po kvaliteti posameznikov lahko poseže v tretjeligaški vrh. Tretje mesto je pripadlo Veržeju, od katerega so ljubitelji nogometa pričakovali veliko več, toda še vedno je dovolj časa za nadgradnjo igre. Odranci kljub četrtemu mestu niso razočarali, največ težav pa strategu Bogdanu Črnku povzroča neučinkovitost napadalcev. Trenerji in posebna žirija so za naj vratarja turnirja razglasili Miha Bratu-ška, člana Aluminija. Naziv naj igralec turnirja si je prislužil
Kickboks
mladi Aljaž Medved iz vrst slovenskega drugoligaša. Velika vročina, štajerski derbi med Dravo in Mariborom, nenasto-panje sosedov iz Zavrča, pa so letos glavni razlogi za slabši obisk tekem; finale si je ogledalo okrog 150 gledalcev.
Rezultati: Polfinale:
Aluminij - Odranci 4:1 (2:1)
Strelci: 0:1 Zver (15), 1:1 D. Topo-lovec (23), 2:1 Džakovic (23 - 11 m), 3:1 Marinič (51), 4:1 Vračko (63).
Odranci so se dolgo časa odlično držali in pri zaostanku 1:2 ter ob igralcu več (v 33. minuti izključen Dugolin; drugi rumeni karton) zapravili preko Zvera dve stoodstotni priložnosti za izenačenje na 2:2. Po izključitvi Halasa v 49. minuti pri Odrancih (drugi rumeni karton) se je igra Pre-kmurcev razpadla in Aluminij je brez večjih težav prispel do zmage.
Stojnci - Tehnostroj Veržej 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Starčič (77).
Finalist je bil odločen v 77. minuti, ko je vratar Stojncev Starčič dosegel redko viden
Polaganje izpitov za
■ 'V ■	■	I	I ■ ■
višje pasove in tretji turnir medobčinskega prvenstva
V Kick boxing centru Ptuj je v zadnjih dneh pred letnimi počitnicami potekalo polaganje izpitov za višje pasove in tretji od pet turnirjev medobčinskega prvenstva 2007 v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane.
Polaganja pasov se je udeležilo 45 članic in članov Kluba borilnih veščin Ptuj, od katerih je 34 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas. Najvišje stopnje sta tokrat prejela Matic Kovačič in Jan Murata (moder pas, 8. stopnja).
Na tretjem turnirju medob-
zadetek: iz svojega kazenskega prostora je močno degažiral žogo v polje nasprotnika, kjer se je pred vratarjem Veržeja močno odbila in ga preskočila ter obtičala v mreži.
Tekma za 3. mesto: Tehnostroj Veržej - Odranci 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Vogrinčič (89).
Odranci niso uspeli izkoristiti igralca več po izključitvi Balera v vrstah Veržeja v 45. minuti (drugi rumeni karton).
Finale:
Stojnci - Aluminij 1:6 (1:3)
Strelci: 0:1 Džakovic (2 - 11 m), 1:1 Kuserbanj (5 - 11 m), 1:2 A. Medved (15), 1:3 Težački (19), 1:4 D. Topolovec (49), 1:5 Dugolin (66), 1:6 Purišič (79).
Stojnci: Starčič, Gaiser, Rižnar, Janžekovič, Rumež, N. Topolovec, Kuserbanj, Habrun, Fridauer, Žnida-rič, Milošič. Igrali so še: Fruk, Zagor-šek, Belšak, Horvat. Trener: Miran Klajderič
Aluminij: Bratušek, Osaj, D. Topolovec, Bingo, Gašparič, Stojnič, Težački, Džakovic, Marinič, A. Medved, Veselič. Igrali so še: Dugolin, Šimenko, Purišič, K. Medved, Mlina-rič, Trstenjak, Brus, Sagadin. Trener: Bojan Špehonja.
Aluminij je v finalu za razli-
Aljaž Medved (Aluminij), najboljši igralec turnirja v Stojn-cih
ko od tekme v polfinalu proti Odrancem pokazal pravi obraz in deklasiral gostitelje turnirje, pri katerih je vratar Starčič preprečil še višji poraz. S tretjo zaporedno zmago na turnirju je ekipi Aluminija uspelo osvojiti prehodni pokal v trajno last.
Uroš Krstič
činskega prvenstva pa je sodelovalo 37 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Edvard Štegar, Matej Šibila, Franc Slodnjak, Dušan Pavlica in Franc Vrbančič.
Po tekmovanju so vsi sodelujoči prejeli diplome.
Rezultati:
Dečki do 125 cm: 1. Nejc Popušek, 2. Gašper Polanec, 3. Niko Ritlop; do 135 cm: 1. Adrian Gabrovec; do 145 cm: 1. Blaž Pintarič, 2. Gašper Mlakar, 3. Jan Murata; do 155 cm: 1. Tilen Abraham, 2. Luka Vin-diš, 3. Vito Čurin in Leon Lajh.
Mladinci do 45 kg: 1. Ma-
tic Kovačič; do 55 kg: 1 . Filip Janžekovič, 2. Benjamin Golob; nad 55 kg: 1. Matic Bedenik Raušl, 2. Izidor Janžekovič, 3. Bernard Veršič in Anej Štrafe-la.
Mladinke do 55 kg: 1. Adriana Korez, 2. Nina Gonza.
Člani do 65 kg: 1. Miha Bez-jak, 2. Rok Gajšek; do 75 kg: 1. Boštjan Goričan, 2. Janko za-kelšek.
Članice do 55 kg: 1. Sabina Kolednik, 2. Adriana Korez, 3. Sanja Tušak; nad 55 kg: 1. Suzana Sušnik.
Tako tekmovalci kot trenerji so bili zadovoljni s prikazanim. Na tekmovanju se ni zgodila nobena poškodba, tako da so tekmovalci z navodili trenerjev vsi odšli na zaslužene počitnice. Začetek naslednje sezone se v Klubu borilnih veščin Ptuj prične z avgustom z bazičnim treningom, ki se nadaljuje v treninge v dvorani in pripravo na tekmovanja, ki potekajo v jeseni, med drugim na finale državnega prvenstva novembra na Ptuju.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Ozmec
Člani Upravnega odbora so podelili priznanja in diplome.
Športni napovednik
Nogomet
15. memorial Janeza Petroviča v Podvincih
NK Podvinci prireja v soboto in nedeljo, 28 in 29. julija, na nogometnem igrišču v Podvincih že 15. memorial Janeza Petroviča. Na turnirju bo sodelovalo 6 ekip, in sicer Dornava, Rogoznica, Bukovci, Stojnci, Gorišnica in Podvinci.
Program prireditve: SOBOTA, 28. 7.: ob 13.00: Podvinci - Rogoznica ob 14.10: Bukovci - Dornava ob 15.20: Podvinci - Gorišnica ob 16.30 Bukovci - Stojnci ob 17.40 Rogoznica - Gorišnica ob 18.50 Dornava - Stojnci NEDELJA, 29. 7.:
ob 15.00: tekma za 3. mesto med drugo uvrščenima ekipama po skupinah
ob 17.00: revialna tekma veteranov Podvinci - Stojnci ob 18.30: tekma za 1. mesto med prvouvrščenima ekipama po skupinah
ob 2030: podelitev pokalov in priznanj.
Vabljeni!
Odbojka • Pokal SK Company
Prvi zmagi »astronavtoma« in »vampirkama«
V	soboto, 14., in nedeljo, 15. julija 2007, ob 14. uri sta pred Pomaranča barom na Ptuju potekala dva kvalifikacijska turnirja, za glavni turnir za pokal SK Company.
V	soboto so bile na sporedu moške dvojice, kjer je bila konkurenca precej močna. Prijavilo se je 8 ekip, ki so prihajale iz Ptuja in bližnje okolice. Najprej so kapetani ekip opravili žreb, na podlagi katerega so bile ekipe razvrščene v dve skupini po 4. Iz vsake skupine sta se nato dve ekipi uvrstili v polfinale. V boj za tretje mesto sta se nato podali ekipi Mix (Maja Jančar in Matjaž Adler) in Pištolci (David in Karlo Pintarič). Uspešnejša je bila dvojica Mix, ki ji gredo vse pohvale, saj je v tej dvojici zaigrala tudi odlična Maja Jančar, ki se je enakovredno kosala z moškimi predstavniki. Ker je bila udeležba številna, se je turnir zavlekel tudi v nočne ure. Pod reflektorji je bila odigrana najbolj napeta finalna tekma, kjer sta se pomerili ekipi KPŠ - Astronavta (Iztok Novak in Sebastjan Gaj-ser) in Arrows (Miha Petrovič in Jožef Pulko). V tem dvoboju se je moral odigrati tudi tretji, odločilni set, saj sta ekipi bile po dveh setih izenačeni. Končnica je pripadla dvojici KPŠ - Astronavta, ki sta si z borbenostjo priigrala zmago na prvem turnirju za pokal SK Company. Čestitke za prikazano dobro igro in trud pa si zaslužijo prav vse ekipe.
V	nedeljo je prišel na račun še moški del publike, ki si je lahko ogledal tekme petih
ekip ženskih dvojic. Tudi v nedeljo se je najprej opravil žreb, ki je določil potek tekmovanja. Najprej so se predstavnice v dveh skupinah borile za uvrstitev v polfinale. To je uspelo ekipam: Joj, ne vem, Vampirki, No name in KPŠ. V boj za tretje mesto sta se podali ekipi No name (Nina Klinc in Manja Segulin) ter KPŠ (Jasna Zajšek in Sara Vido-vič). Uspešnejši sta bili predstavnici ekipe KPŠ. Tudi pri ženskah je bila najbolj vredna ogleda prav finalna tekma, kjer sta Vampirki (Maja Ornik in Barbara) ter Joj, ne vem (Ana Nimac in Maja Jančar) prikazali odlično igro. Tudi v tem finalu dva seta nista morala določiti zmagovalca, zato se je odigral tretji niz. Povedli sta predstavnici ekipe Joj, ne vem, vendar je Maji in Barbari prednost uspelo izničiti in si priboriti zmago.
Treba je omeniti tudi, da je bilo zelo dobro poskrbljeno za gledalce. Za prijetno vzdušje sta poskrbela DJ in napovedovalka, Simon Slana in Monika Kelenc. Obiskovalci bara Pomaranča so lahko sodelovali tudi v žrebanju za praktične nagrade. Za sodelovanje so morali izpolniti kuponček ter pravilno ugotoviti vsaj eno ekipo, ki je bila v finalu. Prav tako pa so nagrade, ki so jih prispevali Cantante Cafe, Gostilna Savaria in slaščičarna Deti, prejeli prvo, drugo- in tretjeuvrščeni na obeh turnirjih. Večje nagrade pa se bodo veselili zmagovalci na finalnem turnirju za SK Company.
m
liMV^wwDfluca^tsjEg!!
Vreme • Sredi avgusta spet vročinski val?!
Letošnje poletje še visoke temperature
"Obstaja jasna fizikalna povezanost med podnebnimi spremembami in vročinskimi vali, ki bodo v prihodnosti postali dolgotrajnejši, intenzivnejši in pogostejši," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po predvidevanjih se bo trenutni vročinski val končal sredi tega tedna. V sredini avgusta pa lahko ponovno pričakujemo nadpovprečne temperature, nekateri sezonski modeli pa nakazujejo visoke temperature še v septembru, je še pojasnila Kajfež Bogatajeva.
Vročinski vali sicer niso nič novega, je pojasnila strokovnjakinja in dodala, da so kli-matologi v zadnjih petnajstih letih ugotovili nekatere nove lastnosti. Tako se ti pojavljajo že v juniju ali celo v maju, spremljajo jih bistveno višje nočne temperature, nekoliko se podaljšuje njihovo časovno trajanje, nenazadnje pa dosežejo tudi večji geografski obseg in se že pojavljajo na severnih geografskih širinah.
Skladno z napovedanim dolgoročnim dvigom temperature ozračja na planetu, bodo vročinski vali prinašali še višje temperature kot doslej. "Do sredine stoletja bodo povprečne temperature poleti v Sloveniji višje za vsaj dve do štiri stopinje Celzija. To pomeni, da bodo ob vročinskih valih temperature zraka čez dan zlahka presegle 40 stopinj Celzija in to več dni zapored, ponoči pa ne bodo padle pod 20 stopinj Celzija," pravi klimatologinja.
Poletja v prihodnje vedno bolj vroča in sušna
Do konca stoletja bi se tako lahko naša poletja ogrela od štiri do osem stopinj Celzija,
kar pomeni, da "utegnejo imeti naši pravnuki poletja, kot jih ima danes sever Afrike," je opozorila Kajfež Bogatajeva.
Vzorci vremena se bodo skozi leta spremenili, spremenjenim vzorcem pa se bo potrebno prilagoditi zlasti z drugačno infrastrukturo. "Najbolj pa nas lahko skrbi povečanje števila vremenskih ujm, saj je Slovenija že brez podnebnih sprememb zaradi svoje lege
podvržena nevarnostim vremensko pogojenih nesreč," opozarja klimatologinja.
Poletja bodo v prihodnje veliko toplejša, še zlasti mesec avgust, še pravi. "Bodo pa tudi veliko bolj sušna, kar v kombinaciji z vročino pomeni težave z vodnimi viri. Na drugi strani pa bodo zime toplejše in namesto snega bo pogostejši dež. Prav tako se lahko zgodi, da bomo imeli pozimi večjo koli-
čino padavin kot v preteklosti, in potreben bo razmislek, kako bomo shranili te padavine za sušnejše' pomladi in poletja," je še poudarila.
"Različni modeli kažejo, da bodo do konca stoletja v Sloveniji vsi štirje letni časi toplejši," še dodaja klimatolo-ginja. Pozimi bo topleje za tri do 5,1 stopinje, pomladi za 2,9 do 5,7 stopinje, poleti za 4,1 do 8,6 stopinje in jeseni pa za 3,6 do 5,7 stopinje Celzija. Re-
lativna količina padavin naj bi se pozimi povečala od nič do 26 odstotkov, pomladi pa bi se lahko bodisi povečala za dva odstotka bodisi zmanjšala za 29 odstotkov.
Poleti bi lahko občutili največje zmanjšanje količine padavin, in sicer od 26 do 44 odstotkov, jeseni pa bi se lahko njihova količina zmanjšala za od dva do 13 odstotkov. Upadanje količin poletnih padavin bo imelo za posledice
večje število suš z negativnimi učinki na dostopnost vodnih virov, ob tem navaja strokovnjakinja. Zaradi tega se bodo posledično spremenili časovni in geografski poplavni vzorci, upadli bodo srednji nizki pretoki vodovodov, prav tako pa lahko pričakujemo tudi težave s preskrbo z vodo zaradi padca nivoja podtalnice oziroma črpanja zalog podtalne vode pod obstoječi spodnji nivo, še meni klimatologinja.
Slovenci spadamo med tistih 15 odstotkov prebivalcev planeta, ki živijo v relativnem obilju vode. Zato pri nas velja prepričanje, da je območje države bogato z vodami. "Takšno prepričanje pa je z leti pripeljalo do našega malomarnega odnosa do voda in vodnega prostora. Vse preveč je nepremišljenih posegov v okolje, podtalnica je čezmerno obremenjena in vsebuje pesticide in nitrate. Prav tako že leta upada nivo podtalnice, saj Slovenija prejme že sedem odstotkov manj padavin kot pred 50 leti," je še opozorila Kajfež Bogatajeva v pogovoru za STA.
(sta)
Foto: internet
Klimatologinja Lučka Bogataj Kajfež pravi, da bodo poletja vedno bolj vroča.
Ptuj • Zadnja oddaja Od glave do pete
Popoln stilski izziv
Sredi julija je ekipa televizijske oddaje Od glave do pete posnela zadnjo, peto oddajo v tej sezoni.
Sv. Andraž • Pohod po občini
Zamisel za oddajo Od glave do pete, ki jo vodi nekdanji član fantovske glasbene zasedbe Game over Steffanio, se je porodila Nadji Veselič iz Frizerskega studia Ekstra na Ptuju in Lauri Debelak, ki v celoti organizirata tudi produkcijo. „Koncept oddaje je v bistvu stilska preobrazba modelov. V vsaki oddaji gostimo tri ali štiri modele, ki jih uredimo od glave do pete. Poskrbimo za njihovo
športno aktivnost, priskrbimo obleke, uredimo pričeske in make-up, naše celodnevno druženje pa nato zaključimo še z večerjo. Seveda nam pri pripravi oddaje pomagajo tudi naši sponzorji, sicer pa v oddajo vključujemo več sodelavcev. Za pričeske poskrbijo frizerke Frizerskega studia Extra, za obleke strokovnjakinje iz butikov, za make-up pa poskrbim kar jaz," pojasnjuje Laura Debelak in dodaja, da
so na snemanje zadnje oddaje povabili posebne goste: pevki Mirno Reynolds in Funky Tino ter televizijskega voditelja Roberta Roškarja.
Oddaja Od glave do pete je na ptujski lokalni televiziji PeTV na sporedu vsak prvi petek v mesecu. V kolikor se bodo odločili tudi za drugo sezono, pa se bodo nova snemanja pričela v mesecu septembru.
Mojca Zemljarič
Za boljši razvoj turizma v občini
Vinogradniško-sadjarsko društvo Sv. Andraž je v sodelovanju z ostalimi društvi v občini v začetku julija organiziralo ogled znamenitosti občine. Pohod je bil zelo uspešen, saj se ga je udeležilo okrog 200 pohodnikov.
Na ogledu so si pohodniki lahko ogledali znamenitosti občine v različnih krajih, na določenih postajah pa so organizatorji pripravili tudi zgodovinski prelet. Pri predstavitvi vasi so sodelovali tudi vaščani.
Namen je bil spoznati, kaj se je v občini dogajalo nekoč. Turistični vodnik Edi
Kupčič je za to priložnost pripravil zelo zanimiv in izčrpen vodnik dogodkov, ki jih je predstavil pohodnikom. Udeleženci so si na ogledu turističnih in zgodovinskih znamenitosti ogledali kopico zanimivih stvari. »Gre za to, da ohranimo to kulturno dediščino, zgodovino in s tem omogočimo turistični razvoj
v občini, kar je tudi osnova gospodarstva,« je dejal Edi Kupčič.
Pohodniki so si ogledali 48 postaj, ki sodijo v različna zgodovinska obdobja. Ob tej priložnosti so v občini Sv. Andraž odprli tudi Muzej kovaškega kmečkega orodja v Novincih pri Gomzijevih.
Dženana Bečirovič
Ekipa oddaje Od glave do pete z modeli zadnje oddaje v tej sezoni
Pohoda se je udeležilo okrog 200 pohodnikov.
Upravna enota ORMOŽ
MESAR
Prodaja mesa in mesnih izdelkov, razsek mesa - m/ž, NDČ: prodajalec, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto; drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, slovenski jezik - tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. JANKO SIRC, S. P., PODGORCI 24, 2273 PODGORCI. AVTOMEHANIK
Voznik-mednarodni prevozi -
m/ž, DČ 6 mes, gibljiv-nestalen urnik; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj, drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Potrebno število delavcev: 2. EX, D.O.O., CVETKOVCI 99, 2273 PODGORCI.
VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik tovornega vozila C in E kat. - nakladanje in razkladanje tovora, vzdrževanje vozila - m/ž, certifikat: Voznik v cestnem prometu, DČ 6 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: voz. izpit kat. C, E, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za prevoz izrednega tovora. PREVOZI VENTA D.O.O., CVETKOVCI 48, 2273 PODGORCI. EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO Računovodja II. - m/ž, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 leta, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, najmanj visoka šola ekonomske smeri. OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI, TRG TALCEV 4, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
Upravna enota PTUJ
KOVINARSKI DELAVEC POSLUŽEVALEC CNC STRUŽNIC ( NAVADNI DELAVEC ) - M/Ž Delavec brez poklica, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 550,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti. Potrebno število delavcev: 10. KRULC BRANKO, S. P., SKORBA 27 A, 2288 HAJDINA. DELAVEC BREZ POKLICA Monter - m/ž, monter konstrukcij, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, vloge pošljite neposredno delodajalcu. Potrebno število delavcev: 5. SU-KA, JEVŠO-VAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - m/ž, DČ 3 mes, 20 ur-te-den, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: od 03.07.2007. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro. BLANKA PUKLAVEC, S. P., CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE. PLESKAR
Samostojni kvalificirani pleskar za notranja pleskarska dela in voznik - m/ž, DČ 2 mes, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. STROJTRG, D.O.O., ROGAŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ. VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
Voznik poltovornega in tovornega vozila - m/ž, DČ 3 mes, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno
delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, C, E. NIZKE GRADNJE, D. D. PTUJ, PUHOVA ULICA 6, 2250 PTUJ.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
Delavec v proizvodnji - m/ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, od kandidatov pričakujemo zanimanje za proizvodno delo, kjer se izdelki prelagajo in nakladajo, potrebne so ročne spretnosti in zmožnost dvigovanja bremen,. delo je dvoizmensko, zaželen je izpit B kategorije in izkušnje pri delu v proizvodnji. Potrebno število delavcev: 5. MANPOWER, D.O.O., MANPOWER, D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR.
PEK
Pomoč v pekarni in prodaja - dostava izdelkov - m/ž, DČ 6 mes, 30 ur-teden, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: od 16.07.2007. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti. Potrebno število delavcev: 2. MILENA SERDINŠEK, S. P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Dela v pekarni od priprave surovin in zamesa, oblikovanje, pečenje in pakiranje. - m/ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 mes, fizična moč, ročne spretnosti, v primeru druge poklicne šole je možna priučitev, možnost podaljšanja. PEKARNA POSTOJNA, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C, 6230 POSTOJNA. SLAŠČIČAR
Priprava in peka peciva ter dekoracija - m/ž, nedelje in prazniki prosto, pek, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. MARIJA METLIČAR, S. P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIRKOVCE. MESAR - SEKAČ
Mesar - m/ž. DČ 1 leto, enoizmen-sko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin. Potrebno število delavcev: 6. EWI MESARSKI TEAM, D.O.O., NA POSTAJO 31, 2250 PTUJ. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Monterska dela na terenu - m/ž, DČ 3 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. Potrebno število delavcev: 20. BAUKOM, D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. Monterska dela na terenu - m/ž, DČ 3 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. Potrebno število delavcev: 20. BAUKOM, D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. KLJUČAVNIČAR
Ključavničar - varilec inox materia-lov-tig postopek, izdelava inox ograj in podobnih izdelkov v delavnici, ter montaža istih v bližnji okolici znotraj Slovenije in sosednjih državah. - m/ž, DČ 2 leti, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, urejeval-
niki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, Izkušnje pri delu z nerjavečimi - inox materiali: razrez, oblikovanje, varjenje, obdelava, montaža inox ograj na stanovanjskih, poslovnih in podobnih objektih. RAMAINOKS, D.O.O., KOPALIŠKA ULICA 3, 2325 KIDRIČEVO. STROJNIK
Strojnik lahke in težke gradbene mehanizacije - m/ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, C, E. NIZKE GRADNJE, D.D. PTUJ, PUHOVA ULICA 6, 2250 PTUJ. STROJNI MEHANIK Varjenje, montaža, preoblikovanje kovin - m/ž, NDČ: preobli-kovalec in spajalec kovin, avtoličar, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 6 mes, oster vid, ročne spretnosti. Potrebno število delavcev: 2. ZOLAR IVAN, S. P., SVIT-SERVIS VOZIL IN TEHN. Z DODE. IN PREDELAVO, STOGOVCI 5, 2323 PTUJSKA GORA. AVTOMEHANIK
Avtomehanik - m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje
1	leto, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, vloge pošljite neposredno delodajalcu. FRANC HVALEC, S. P.,- FORD HVALEC, TRGOVINA SERVIS, MARIBORSKA CESTA 68, 2250 PTUJ.
ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektrikar - m/ž, DČ 2 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. Potrebno število delavcev: 20. BAUKOM, D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. Elektrikar - m/ž, DČ 3 mes, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. Potrebno število delavcev: 20. BAUKOM, D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ. KERAMIK
Keramičar-polagalec keramike in kamna - m/ž, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje
2	leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost podaljšanja zap., pisne vloge poslati na: ZAGREBŠKA C. 66, 2250 PTUJ. Potrebno število delavcev: 5. STONE, D. O. O., TRŽAŠKA CESTA 61, 2000 MARIBOR.
ŠIVILJA - KROJAČ Šivilja - krojač, šivanje izdelkov in polizdelkov iz tekstila - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: oster vid, Kandidati naj pošljejo pisne vloge na: TIP ZAŠČITA, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. FRIZER
Frizerske storitve - pranje, pri-rezovanje, striženje,barvanje, kodranje las in urejanje brade
- m/ž, DČ 1 leto, 20 ur-teden, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. FORŠTNERIČ NADA, S. P. - FRIZERSKI STUDIO NADA, SPUHLJA 91 A, 2250 PTUJ. ZIDAR
Zidar za zidanje in ometavanje ali za pomožna dela v gradbeništvu - m/ž, delavec brez poklica, DČ
3	mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: fizična moč. Potrebno število delavcev: 2. VIDOVIČ JANKO, S. P. -GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC.
VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - m/ž, DČ 6 mes, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi z tovornimi vozili. Potrebno število delavcev: 10. PAAM LOG, D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. VOZNIK
Voznik tovornega vozila (Madžarska, Hrvaška, Slovenija, začetek Italije) - m/ž, certifikat: Voznik v cestnem prometu, DČ 1 leto, gib-ljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C, E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, nemški jezik - osnovno, resnost, izkušenost, natančnost. JOŽE MOHORIČ, S. P., ZLATOLIČJE 5, 2205 STARŠE. PRODAJALEC
Prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo - Maya maya - del. mesto na Ptuju - m/
ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, potrebne so izkušnje pri prodaji športnih artiklov (tekstil, oprema), po potrebi se delo izvaja tudi v drugih poslovalnicah, pričakujemo zanesljivost, komunikativnost in natančnost, možnost zaposlitve za NDČ, lahko druga z zakonom določena izobrazba. ITU SPORTS FASHION, D.O.O., LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE.
Prodaja kruha in peciva na ustaljenem terenu v potujoči trgovini, nedelje in prazniki prosto - m/ž, ekonomski tehnik, NDČ, enoizmen-sko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes., voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno. MARIJA METLIČAR, S. P., ZGORNJE JABLANE 30 A, 2326 CIRKOVCE.
SKLADIŠČNI MANIPULANT M/Ž Oblikovalec kovin, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 6 mes, izpit za voznika viličarja, vloge pošljite neposredno delodajalcu. MERKUR, D.D., TC MERKUR PTUJ, DORNAVSKA CESTA 6, 2250 PTUJ. PRODAJALEC - -KA Prodaja tekstilnih izdelkov, svetovanje strankam - m/ž, ekonom-sko-komercialni tehnik, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 2 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, nemški jezik - osnovno, slovenski jezik - tekoče, vloge pošljite neposredno delodajalcu. Potrebno število delavcev: 4. NEW YORKER, D.O.O., NEW YORKER, D.O.O., PE PTUJ, ORMOŠKA CESTA 15, 2250 PTUJ. KUHAR
Picopek - m/ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 mes, PEKA PIC IZ KRUŠNE PEČI, DENIS GOLUB, S. P., DRAŽEN-CI 58, 2288 HAJDINA. Kuharica -priprava malic-pizze, hrane po naročilu- sladic-čiš-čenje in vzdrževanje osnovnih sredstev ter prostorov - m/ž,
NDČ, deljen; delovno mesto je prosto: po dogovoru, Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. A, B, D, E,
fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, veselje do dela v gostinstvu. JELKA SCHRAMM ČOH, S. P., SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ. Kuhar - priprava jedi tradicionalne srbske kuhinje - m/ž, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 10 mes, ročne spretnosti, obvladanje priprave jedi iz srbske kuhinje. PP GOSTINSTVO, D.O.O., DRAVSKA ULICA 9, 2250 PTUJ.
NATAKAR
Strežba pijač - m/ž, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: delovne izkušnje 3 mes, komunikativnost
-	delo z ljudmi, ročne spretnosti, STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, MARIJANA JURENEC, S. P., OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Točenje pijač in strežba v baru
-	m/ž, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 6 mes, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. Potrebno število delavcev: 2. ALENKA ILEC, S. P., LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 3, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Natakarica - m/ž, DČ 3 mes, 20 ur/teden, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: od 25.07.2007. Drugi pogoji: komunikativnost - delo z ljudmi. ANA KNUPLEŽ, S. P., VIČA-VA 11, 2250 PTUJ.
Prodajalec avtomobilov - m/ž,
NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B. AVTOCENTER PRSTEC, D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Pomožni delavec v terenski ekipi - delno višinska, strojna in industrijska čiščenja - m/ž, DČ 1 leto, gibljiv - nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, vestnost, iznajdljivost, zanesljivost, možnost podaljšanja za NDČ. IN SERVIS-KOMPLEKS, D.O.O., ULICA HEROJA BRAČIČA 6, 2000 MARIBOR.
Varnostnik, varovanje prodajaln
-	delovno mesto je v Ptuju - m/ž,
DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, možnost podaljšanja v NDČ. Potrebno število delavcev: 2. PROSIGNAL, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE. Šivilja, invalid iii.stopnje, šivanje zaščitnih oblačil ali rokavic
-	m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, oster vid. TIP ZAŠČITA, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ. KOMERCIALIST
Prodajnik, invalid III. kategorije, razvoz in prodaja izdelkov na terenu (3-4 na teden), Vzhodna Slovenija, prodaja na sedežu družbe, iskanje novih kupcev, m/ž, višja strokovno izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, sprejemamo pisne vloge, možnost zaposlitve za NDČ. TIP ZAŠČITA, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ.
GRADBENI TEHNIK Pomočnik vodja gradbišč - m/ž,
inženir gradbeništva, DČ 1 leto, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat.
B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik
-	dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. GRADBENI REMONT, D.O.O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 10, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA Pomožni zavarovalni zastopnik za sklepanje življenjskih, premoženjskih, avto zavarovanj za področje Štajerske - m/ž, DČ 2 leti, gibljiv-nestalen urnik; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti. GRAWE, D.D., POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA. INŽENIR STROJNIŠTVA Tehnolog - pospeševalec prodaje
-	m/ž, strojni tehnik, diplomirani inženir strojništva (VS), enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: poskusno delo 6 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik -zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno, poznavanje orodij in tehnologije odrezava-nja, zaželene izkušnje v tehnologiji ali proizvodnji. Potrebno število delavcev: 2. TEHNA PLUS, D.O.O., OB ŽELEZNICI 6, 2325 KIDRIČEVO. EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE
Poslovni sekretar - komercialist
-	m/ž, srednja strokovna ali splošna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru. Drugi pogoji: poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - tekoče, nemški jezik - tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje poslovne matematike, urejenost redoljubnost, zanesljivost, nekaznovanost (potrebno predložiti ustrezno dokazilo), pripravljenost na dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje, pripravljenost na delo izven rednega delovnega časa. GE, D.O.O., ULICA ANICE KAUČEVIČ 12, 2250 PTUJ. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
Vodja izvoza, prodaja starim in novim kupcem - m/ž, : NDČ, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, angleški jezik - tekoče, italijanski jezik - dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, kandidati - Ptuj, Maribor - naj pošljejo pisne vloge na sedež podjetja. ZAŠČITA PTUJ, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ.
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) Prodajni komercialist, iskanje podjetij za najem poklicnih oblačil in predpražnikov, delo s strankami, na terenu in tudi prodaja na domu - m/ž, NDČ: srednja strokovna ali splošna izobrazba, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, kandidati - Ptuj, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana, Kranj, Koper in tudi v tujini - pošljejo pisne vloge na sedež podjetja. ZAŠČITA PTUJ, D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (16)
Izgubljeni evolucijski člen
Danes si težko predstavljamo, da na Zemlji še vedno obstajajo širna neraziskana področja, kot na primer prostranstva gorate ruske srednje Azije, nenaseljena pogorja ob severovzhodni indijski meji in neraziskani iglasti gozdovi s severozahoda ZDA in Kanade, v katerih bi lahko živeli dinozavri, pa jih ne bi nihče opazil. In prav iz teh predelov prihajajo zgodbe in legende o »izgubljenem evolucijskem členu« (ki naj bi ga predvidela Darwinova teorija), in sicer o jetiju ali snežnem možu, bigfootu ali velikem stopalu in almi oziroma gorskem človeku. Da ne gre zgolj za mit pričajo številni sledovi, priče, fotografije in filmski posnetki ter materialni dokazi, kot so lobanje in kože.
Ko so belci l. 1901 prvič videli gorilo, je ta novica izzvala veliko razburjenje. Različne zgodbe domačinov o teh bitjih so do tedaj imeli zgolj za mitološke. To odkritje velikih, razumnih in občutljivih živali je človeku spet dalo vedeti, da so na Zemlji še vedno nedotaknjeni predeli, ki skrivajo celo vrsto presenečenj. Osuplost je prav tako povzročila riba coe-lacanthus, ki so jo leta 1952 ujeli v Indijskem oceanu in za katero so menili, da je izumrla že pred sto milijoni leti. Beli nosorog, pigmerjski nilski konj, »zmaj« z otoka Komodo v Indoneziji so odkritja novejšega časa. Za koliko drugih bitij bomo še ugotovili, da ne obstajajo samo v legendah, ampak tudi v resnici? Ali obstajajo še drugi živi fosili, morda celo pomembni vezni členi evolucije, nekje v nedostopnih predelih?
Jeti - snežni mož
Snežnega moža ali jetija je l. 1832 prvi omenil britanski pustolovec B. H. Hodson, ki je več let živel v Nepalu. Zapisal je, da so se tamkajšnji lovci zelo bali »divjega moža«, ki je velik od dva do treh metrov in je po vsem telesu poraščen z gosto dolgo dlako. Leta 1887 je drug Anglež, major Lawrence Waddell iz sanitarnega korpusa indijske armade, pripovedoval o nenavadnih odtisih stopal, ki jih je videl na višini 6000 metrov v Sikkimu. Dejal je: »Verjetno gre za enega teh dlakavih ljudi, ki živijo tam zunaj v večnem snegu in mrazu.«
Leta 1921 so člani odprave s polkovnikom Howard-Buryjem na čelu med osvajanjem severne stene Mount Everesta v daljavi zagledali več velikih temnih bitij, ki so bila enkrat večja od človeka. Leta 1925 pa bi članu Kraljevskega geografskega društva N. A. Tomabaziju je na ledeniku Zemu skoraj uspelo narediti posnetek
jetija, če ne bi predolgo naravnaval ostrine na fotografskem aparatu. Zgodbe o jetiju so še naprej prihajale v Evropo, vendar so jih znanstveniki gladko zavračali kot izmišljene. Vse se je spremenilo l. 1951, ko je Eric Shipton naredil fotografijo jetijevega stopala, ki je obkrožila svet. Zraven odtisa stopala s petimi prsti je za lažjo primerjavo položil cepin, iz česar je možno sklepati, da je jeti visok najmanj 2,5 metra. Leta 1955 je londonski Daily Mail poslal na Himalajo ekspedicijo, ki naj bi enkrat za vselej potrdila ali ovrgla teorijo o jetiju. Žal se jim ni posrečilo ne eno ne drugo. Vrnili pa so se z »jetijevimi skalpi« - ku-štravimi rdečimi lasmi, za katere znanstveniki niso mogli ugotoviti kateri vrsti bitij pripadajo. Teksaški milijonar Thomas Slick je l. 1957 na pot poslal novo ekspedicijo, vendar brez uspeha. Angleški plezalec Don Whillans je l. 1970 v gorah Nepala cel dan fotografiral stopinje jetija.
Tibetanski duhovniki baje hranijo v svojih samostanih skalpe, kože in tudi mumificirana trupla teh nenavadnih bitij, vendar jih nikomur ne dajo v znanstveno analizo. Po pripovedovanju nepal-skih kmetov, tibetanskih duhovnikov, zahodnih alpinistov in žilavih domačinov - šerp, je jeti poraščen z gosto, debelo dlako rdeče barve. Njegov beli obraz je skoraj brez dlak, napol podoben človeškemu, napol opičjemu. Je zelo boječ in se približa človeškim prebivališčem samo, ko je sestradan. Hrani se z lišaji in glodavci, ki jim vedno odstrani drobovje, preden jih poje - kar je človekova lastnost.
Bigfoot - »veliko stopalo«
Legende o bigfootu ali velikem stopalu že stoletja krožijo med Indijanci. Tako so ga Indijanci iz Britanske Kolumbije poimeno-
vali saskvač, kar pomeni »divji gozdni človek«, pleme Hupa iz severne Karoline ga je poznalo pod imenom »oh-mah-ah«, v gorovju Cascades na zahodu ZDA pa so mu rekli »siahtik.
Prva pisana omemba odtisa bigfootovega stopala sega v leto 1811, ko je nanj naletel znani pustolovec in trgovec David Thompson, ki se je vračal na poti iz Skalovnega gorovja proti ustju reke Kolumbije na mestu današnjega Jasperja v provinci Alberta. Iz odtisa je bilo razvidno, da je imel njegov lastnik štiri prste in močne kremplje. O enem prvih srečanj z velikim stopalom je poročal ameriški predsednik Theodore Roosvelt, in sicer v zgodbi dveh lovcev z območja Salmon v Idahu. Dnevnik Seattle Times je l. 1918 poročal o napadu »gozdnega hudiča« na iskalca zlata St. Helene v zvezni državi Washington. Leta 1924 je drvarja Alberta Ostmana blizu otoka Vancouver ponoči kar s spalno vrečo vred ugrabil bigfoot. Odnesel ga je v svoje bivališče in ga namenil za »soproga« eni od svojih »hčera«. Po tednu dni je drvarju uspelo pobegniti. Zelo dramatično poročilo opisuje spopad v Opičjem kanjonu l. 1924 blizu Oregona. Skupina rudarjev je najprej streljala na dva saskvača, ki so jih opazili v bližini, nato pa so ponoči doživeli pravo obleganje skupine »ljudi-opic«, ki je na njihovo kočo metala kamenje in bruna ter razgrajala do jutra. Oktobra 1967 sta Roger Patterson in Bob Grimlin v severni Kaliforniji naletela na veliko kosmato bitje in ga posnela s kamero. Film, ki je postal slaven, prikazuje dva metra visoko kosmato bitje ženskega spola.
Alma - gorski človek
Iz Sibirije, prostranih step in kavkaških pogorij so prišle števil-
ne zgodbe o nenavadnih bitjih, al-mah. Kot kaže se alma razlikuje od jetija po tem, da je jeti bolj podoben opici, medtem ko je alma bolj človeku podobno bitje. Rusi se izogibajo preveliki publiciteti o svojih raziskovanjih v zvezi z almo, očitno iz strahu, da bi se jim na Zahodu posmehovali. Številna poročila o almah so bila tako prepričljiva, da je sovjetska Akademija znanosti l. 1958 poslala v Pamir dobro opremljeno odpravo pod vodstvom Satniukoviča in Porčnjeva. Na žalost so se vrnili le z nekaj vznemirljivimi zgodbami. Najbolj zanimiva pripoveduje, kako so v Zakav-kazju lovci ujeli »divjo žensko« opičjih potez, ki je bila po vsem telesu gosto poraščena. Klicali so jo Zana. Prva leta je bila tako divja, da se ji nihče ni upal približati, kasneje se je udomačila in usposobila za preprosta kmečka opravila. Ni marala ogrevanih prostorov in je raje spala zunaj na mrazu. Rada se je sladkala z grozdjem iz vinograda in pila vino. Kadar se je napila, se dolge ure ni zbudila iz omame. Očitno so jo vaščani ob takih priložnostih zlorabljali, saj je rodila veliko število otrok. Prvi otroci so ji pomrli, ker jih je umivala v ledeno mrzli reki. Ker so bili na pol ljudje, niso imeli njene odpornosti na mraz. Naslednje otroke so ji odvzeli in jih dali v rejo vaščanom. Za razliko od matere so znali govoriti in so bili razumsko normalno razviti. Zadnji od teh otrok je umrl l. 1954, Zana pa l. 1890.
Preživeli neandertalci?
Angleška arheologinja dr. Myra Shackly trdi, da sta jeti in alma neandertalca, s čimer se strinja tudi ruska strokovnjakinja Odette Černin. Neandertalec je bil predhodnik današnjega človeka. Pojavil se je pred 100.000 leti, izumrl pa naj bi pred 40.000 leti. Imel je značilno poševno čelo in močno opičjo čeljust, živel je v votlinah. Leta 1979 se je dr. Shackyjeva odpravila v Mongolijo, kjer je vodila odpravo v najbolj odročne predele altajskega pogorja na obrobju puščave Gobi. Tam je našla veliko neandertalskega orodja. Rekla je: »Najdišča ostankov neandertalske kulture v Sovjetski zvezi se natančno pokrivajo s kraji, iz katerih najpogosteje prihajajo poročila o almah. Naj zveni še tako neverjetno, ampak zdi se mi mogoče, da bi mogel biti neandertalski človek še živ in zdrav nekje zelo odročnih predelih Mongolije.«
Prihodnjič: Skrivnostna smrt Bruce Leeja
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zelenjavna juha, zapečena cvetača*, solata SREDA
polnjena paprika, pire krompir ČETRTEK
stročji fižol s kislo smetano in ocvirki

RECEPTI

Foto: AS
PETEK
testenine s tuno**, solata SOBOTA
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata NEDELJA
goveja juha s palačinkami, pleskavice na žaru, pečen krompir, solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh
*Zapečena cvetača
1 cvetača, voda, sol, bešamel: 1 žlica masla, 1 žlica moke, 1/4 l mleka, sol, muškatni oreš-ček, preliv: 6 jajc, 2 žlici parmezana, sol.
V slanem kropu skuhamo cvetačo. Odcedimo jo in pretlačimo. V posodo damo maslo, pretlačeno cvetačo in dušimo 2-3 minute. Odstavimo. Pripravimo bešamel. Jajca razžvrkljamo, solimo, dodamo parmezan. Cvetačni pire postavimo v pekač (cvetača + bešamel), polijemo z razžvrkljanimi jajci. Pečemo 30-35 minut pri 180 stopinjah.
**Testenine s tuno
Testenine (okrog 30 dag), 2 mali pločevinki tune, 3 stroki česna, poper, dve jajci, sir.
Iz obeh pločevink najprej izlijemo olivno olje v vročo kozico. Dodamo sesekljan česen in pražimo, dokler ne zadiši (pazimo, da se ne zažge), popra-mo. Posebej skuhamo testenine in jih odcedimo! V večjo kozico damo tuno s česnom in dodamo testenine, dobro zmešamo, dodamo nariban sir in stepena jajca. Mešamo, dokler se sir ne stali in jajca zakrknejo.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 24. julij - Danes goduje Kristina.
1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši.
1864	se je rodil nemški pisatelj Frank Wedekind, ki velja za predhodnika ekspresionizma.
1880	se je rodil švicarsko-ameriški skladatelj Ernest Bloch.
1897 se je rodila ameriška pilotka Amella Earhart, ki je kot prva ženska sama preletela Atlantski ocean.
1944	je Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Majdanek. 1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell pl. Schelenburg. 1842 se je rodil v Skaručni slovenski humoristični pisatelj Jakob Alešovec.
1899	je stekel redni železniški promet med Ljubljano in Vrhniko.
1991 je predsedstvo SFR Jugoslavije sprejelo odlok odpustitvi slovenskih vojakov iz JLA. Sreda, 25. julij - Danes goduje Jakob.
1369 je umrl francoski zdravnik Guy de Chauliac, kirurg srednjeveške Evrope, ki je s svojim delom postavil standarde za naslednjih dvesto let.
1881	so ustanovili Tržaško podporno in bralno društvo.
1897	je bil Portorož ali Porto Rose z državnim zakonom Ministrstva za notranje zadeve razglašen za zdraviliški kraj.
1918 je dr. Anton Korošec na seji Jugoslovanskega kluba naznanil, da je kot rok za
ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani določen 16. in 17. avgust 1918.
1946 so na atolu Bikini na Pacifiku Američani izvedli prvi jedrski poskus.
1990 je okoli 100.000 hrvaških Srbov v središču liške občine Lapac sprejelo deklaracijo
o suverenosti in avtonomiji srbskega naroda, ki živi »na zgodovinskih ozemljih, združenih
v sedanjih mejah SR Hrvaške«.
1990 je vodstvo milice slovenskega sekretariata za notranje zadeve izdelalo zamisel o večih možnostih vojaškega posega JLA v Sloveniji.
2000 je Državni zbor spremenil slovensko ustavo in vanjo zapisal proporcialni volilni sistem. Četrtek, 26. julij - Danes goduje Ana.
1581 je sedem nizozemskih severnih provinc sprejelo haško izjavo o neodvisnosti in se tako odcepilo od Španije.
1871 se je v Velenju rodil slovenski politik Karel Verstovšek.
1894 se je v Domžalah rodil slovenski kipar Peter Loboda.
1847 je postala Liberija kot prva država svobodnih črncev neodvisna država.
1856	se je rodil irski književnik George Bernard Shaw. 1885 se je rodil francoski pisatelj Andre Maurois. 1894 se je rodil angleški pisatelj Aldous Huxley.
1914	je zvonjenje cerkvenih zvonov, tresenje letakov in nabijanje razglasov oznanili mobilizacijo v slovenskih deželah na začetku 1. svetovne vojne.
1934 je v Uncu umrl, star 60 let, slovenski general Rudolf Maister. 1943 se je rodil angleški rokovski pevec, kitarist in skladatelj Mick Jagger. 1978 se je v Angliji rodila Louise Brown, prvi otrok iz epruvete. Petek, 27. julij - Danes goduje Sergej.
774 se je rodil Kukai, najbolj znan in najbolj priljubljen budistični svetnik na Japonskem. 916 je V Ohridu umrl makedonski cerkveni pisec Kliment Ohridski. 1377 je dubrovniški Veliki svet ukazal tridesetdnevno osamitev za vse, ki so prihajali iz okuženih krajev.
1793 so z odlokom revolucionarne vlade pariškem Louvru odprli muzej, ki je danes največji na svetu.
1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas.
1851 sta kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič naznanila ustanovitev Mohorjeve družbe.
1857	so odprli železniško progo Ljubljana-Sežana-Trst.
1903 je v Gradcu umrl slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini.
1920	je bil ustanovljen v Ljubljani Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
1915	se je rodil italijanski operni pevec Mario del Monaco.
1929	so prikazali v New Yorku prvo barvno televizijsko oddajo. 1953 so v Panmunjomu podpisali pogodbo o premirju v korejski vojni.
1956 je egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser v govoru pred 250.000 ljudmi v Alek-sandriji razglasil, da podržavlja Sueški prekop.
1976 je predele Kitajske, okoli 200 kilometrov vzhodno od Pekinga, prizadel močan potres, ki je zahteval več kot 650 tisoč življenj. Sobota, 28. julij - Danes goduje Zmago.
1480 so vdrli Turki na ozemlje Italije pri Otrantu in zagrešili strahoten pokol prebivalstva. 1656 se je začela tridnevna bitka pri Varšavi v okviru prve nordijske vojne. 1821 je general Jose de San Martin razglasil neodvisnost Peruja. 1849 je bila v Avstro-Ogrski uvedena vojaška diktatura.
1865	je ljubljanski obrtnik češkega rodu Janez Horak na seji ljubljanskega občinskega sveta predlagal, da sprejmejo prepoved stalne naselitve Židov v Ljubljani.
1876 je bila v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
1913	je dobila Štajerska Elektro družba (STEG) od avstrijske vlade koncesijo za graditev prve elektrarne na Dravi na Fali pri Mariboru.
1914	je Avstrija je napovedala vojno Srbiji.
1941	je OF pozvala Slovence na oborožen odpor proti okupatorjem. 1937 so japonske čete zavzele Peking.
1942	so začeli Nemci prevažati z vlaki vsak dan po 5.000 Judov iz Varšave v Treblinko. 1984 so se začele olimpijske igre v Los Angelesu.
Nedelja, 29. julij - Danes goduje Marta.
1800 se je kot prvi turist povzpel na Grossglockner Slovenec Valentin Stanič.
1878 je Avstrija začela zasedati Bosno in Hercegovino in s tem uveljavljati pravico, ki jo
je dobila na Berlinskem kongresu.
1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini.
1898	se je rodil avstrijsko-nemški fizik Isidor Isaac Rabi.
1900	so umorili italijanskega kralja Umberta.
1913	je bila z Londonskim sporazumom ob koncu prve balkanske vojne Albanija formalno priznana kot neodvisna kneževina.
1914	se je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar obrnil na ustanove in ljudi dobrega srca, da bi pomagali prebroditi težke čase družinam, katerih očetje in možje so bili vpoklicani v vojsko.
1915	je mornariška pehota ZDA zasedla Haiti in ga razglasile za protektorat.
1921	so iz društev različnih imen ustanovili Društvo Rdečega križa Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1945	so bile v Ljubljani prve povojne lokalne volitve v narodnoosvobodilne odbore, avgusta pa so bile volitve v drugih mestih.
1958 je ameriški kongres sprejel zakon o vesolju, ki pomeni rojstvo Nase, organizacije, ki skrbi za razvoj vesoljnega raziskovanja. Ponedeljek, 30. julij - Danes goduje Julita.
101 p. n. š. je rimski konzul Marius premagal Germane in za nekaj časa zavrl njihovo prodiranje. 1419 so se v Pragi uprli privrženci in nasledniki Jana Husa, ki so ga leta 1415 obsodili zaradi herezije in usmrtili.
1511 se je rodil italijanski slikar in pisatelj Giorgio Vasari.
1818 se je rodila angleška pisateljica in pesnica Emly Jane Bronte.
1863 se je rodil ameriški industrialec Henry Ford, prvi množični proizvajalec avtomobilov.
1867 je Neue Freie Presse svojevrstno žaljivo opisal Slovence po pretepu, do katerega je
prišlo ponoči v Ljubljani med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji.
1969 je izbruhnila v Ljubljani tako imenovana "cestna afera".
1903 se je rodil v Opatiji slovenski partizanski komandant in narodni heroj Jože Gregorčič.
1909 se je rodil britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson.
1930	se je končalo prvo svetovno prvenstvo v nogometu z zmago urugvajske reprezentance nad favoriti Argentinci.
1941 je bila ustanovljena Pohorska partizanska četa.
1980 je postalo otočje Novi Hebridi samostojna država z imenom Vanuatu, kar pomeni
Naša dežela.
jo lahko omislite proti doplačilu, je dolg in navdušuje, ravno tako barvne kombinacije zunanjosti in notranjosti vozila. Izbira namreč obsega vrsto dodatnih nalepk za karoserijo, raznovrstna platišča iz lahkih kovin, različne volanske obroče, trenutno zelo zaželeno stekleno panoramsko streho, Microsoftovo tehnologijo Blue&Me ter samodejno klimatsko napravo. Ne vem sicer, če so pri tako majhnem avtomobilu parkirni senzorji ravno nujno potrebni, vendar jih najdete na seznamu dodatne opreme.
Fiat 500 meri v dolžino dobre tri metre in pol, vanj pa bodo vgrajevali 1,3-litrski turbodizel s 75 konji, 1,2-litrski bencinski motor z 69 KM ter 1,4-litrski agregat s šestnajst ventilsko tehniko in 100 KM. O motorni »avtomatiki« zaenkrat ni govora, zato trenutno zraven spadajo samo ročni menjalniki.
Preizkusni trk na Euro NCAP testu v času pisanja članka še ni bil opravljen, vendar Fiat optimistično pričakuje najvišjo oceno - pet zvezdic za varnost; še posebej izpostavljajo varnost peščev. Če bo res tako, je to prvi avto z dolžino tri metre in pol, ki je prejel tako visoko oceno za varnost.
Na leto bodo izdelali 120.000 avtomobilov, saj je povpraševanje veliko, od tega posla pa želi svoj del pogače tudi slovenski uvoznik, ki si močno prizadeva dobiti (vsaj) petdeset vozil, kar zna biti težko, kajti domači trg je majhen in najprej pridejo na vrsto države z večjimi prodajnimi deleži. Novega fiata 500 bodo kupovali predvsem posamezniki z točno določenim življenjskim stilom in temu primerna je tudi njegova cena. V Italiji bo vstopna različica z 1,2-litrskim bencinskim motorjem stala 10.500 evrov(!), vendar bo avto temu primerno tudi opremljen.
Fiat je brez dvoma vodilni proizvajalec majhnih avtomobilov, manjši ko je le-ta, boljše zgleda. Brez tega razreda vozil bi že zdavnaj zaprli svoja vrata. Ponovni prihod fiata 500 je torej pomemben ne le za Torino, temveč za celotno državo, saj naj bidvignilirodajnešt evilkegigant aFiat . In če povzamem besede izvršnega direktorja Sergia Marchionna, naj bi novi model za Fiat pomenil to, kar je iPod za Apple. Okroglih petdeset let po spektakularni predstavitvi takratnega modela, je legendarni Fiatov malček dobil svojega idejnega naslednika. V Italiji je že zapeljal na ceste in to v velikem slogu, čeprav gre za zelo majhen avtomobil.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Prebavne težave (1. del)
Med prebavne težave	vo, sušeno sadje, stročnice,
spadata zaprtje in driska.	otrobe). Vlaknine vežejo
Zaprtje (obstipacija) je	vodo in nabreknejo, zato
prebavna motnja z oteže-	zmehčajo blato, povečajo
nim in nerednim iztreb-	volumen in pritisnejo na
Ijanjem majhnih količin	steno črevesa, ki se odzo-
trdega blata, ki ga sprem-	ve in blato potisne naprej.
Ija napenjanje in občutek	Človeška prebavila ne pre-
nepopolne izpraznitve čre-	snavljajo vlaknin in jih ne
vesa. Normalno je izločati	vsrkajo v kri. Ob zaprtju se
blato od trikrat na dan do	je potrebno izogibati pra-
trikrat na teden, kar je od-	vemu čaju, čokoladi, izdel-
visno predvsem od prehra-	kom iz bele moke ter vsem
ne, ki vpliva na trdoto in	rafiniranim izdelkom, kot
količino blata. Vzroki za	so suhomesnati izdelki in
zaprtje so neustrezna pre-	slano pecivo. Piti je potreb-
hrana (premalo vlaknin),	no zadostno količino vode
premajhen vnos tekočine,	(1,5 do 2 litra dnevno).
nezadostna telesna aktiv-	Zelo pomembna je tudi
nost, dolgotrajno ležanje	telesna dejavnost, zado-
zaradi bolezni, stres, spre-	šča že pol ure zmerne hoje
memba okolja (potovanja,	na dan. Priporoča se tudi
selitev), stranski učinki ne-	vzdrževanje navade redne-
katerih zdravil (antiepilep-	ga izločanja blata na istem
tiki, antidepresivi in drugi),	kraju in ob istem času. Če
dolgotrajna uporaba odva-	z opisanimi ukrepi ne dose-
jal, nekatere bolezni (he-	žete zadostnega uspeha, si
moroidi, bolezni ščitnice in	lahko pomagate z zdravili
druge), nosečnost ter nered-	za zdravljenje zaprtja - od-
na navada izločanja blata.	vajali. Odvajala so v obliki
Za redno prebavo lahko	tablet, svečk, sirupov, zdra-
največ storite sami. Uživati	vilnih čajev, zrnc ali pra-
je potrebno hrano, bogato z	škov, ki pospešijo izločanje
vlakninami (sadje, zelenja-	blata. Z uporabo odvajal si
AvtoD£OM
Fiat 500 praznuje svoj petdeseti rojstni dan
Ta mesec mineva petdeset let, odkar je Fiat predstavil prvega fiata 500, pri nas bolj znanega pod imenom fičo. Novi model si s predhodnikom deli le ime in nekatere poteze karoserije, vse ostalo je spremenjeno. Povsem novi, predvsem pa bistveno dražji model, naj bi pripomogel k boljšemu Fiatovemu poslovanju, ki je letos že tako ali tako uspešno.
Tako majhnega avtomobilčka, kot je fiat 500, so pri italijanskem gigantu imeli pravzaprav zmeraj. Že davnega leta 1957 je znameniti inženir Dante Giacosa izdelal fiat 500 nuova z dvovaljnim, zračno hlajenim motorjem, ki je poganjal zadnji kolesi. In zakaj torej takšen »pomp« ob predstavitvi novinca v Torinu? Ker je omenjeni fiat nekoč motoriziral dobršen del Italije - vozili so ga tako mladi kot nekaj starejši, da raznih športnih navdušencev in predelovalcev vozil sploh ne omenjam. Ker so njegove poteze večne, ker ga Italijani še danes radi srečajo na ulicah in ker je še vedno idealno prevozno sredstvo v tesnih starih italijanskih mestih. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja so italijanski romantiki z njim »odpirali« srca mladih deklet.
Sicer pa Italijani v svoje avtomobile zlijejo dušo in srce, zato je tudi novodobni fičo več kot le kup pločevine. Za obliko lahko rečemo, da je sožitje klasike in sodobnih oblikovalskih idej; skratka, zadetek v polno! Zrisal ga je Frank Stephenson, ki je zaslovel z preoblikovanjem mini cooperja. Oblikovne privlačnosti mu tako nikakor ne gre očitati, s to razliko, da je sedaj zasnova povsem klasična, torej pogon in motor spredaj. Takšna izdelava stane manj denar-
ja, predvsem ker sloni na platformi pande, ki jo že nekaj časa izdelujejo na Poljskem. V to tovarno je Fiat investiral dodatnih 300 milijonov evrov, zato si od novega modela toliko obeta.
Novodobni fiat 500 je avto, ob katerem postaneš nostalgičen, večini je takoj všeč. Seveda k temu svoje dodajo spomini, pa vseeno velja, da tako simpatičnih majhnih avtomobilov res ni veliko. Velikokrat se zgodi, da izjemna oblika zahteva svoj »davek« pri uporabnosti in ostalih bolj oprijemljivih plateh vozila. Z italijanskim malčkom boste dobili vsakodnevno uporaben, zabaven ter nenazadnje okolju prijazen avtomobil, kajti vsi agregati izpolnjujejo Euro 5 okoljske standarde, torej tiste norme, ki bodo šele čez nekaj let v veljavi.
Fiatov cilj ni bil narediti kopijo nekdanjega modela 500, ampak izdelati avto, ki bi ponovil zgodbo o uspehu z naslovom »Avto za vsakogar in vsakršni žep«. Številni navdušenci nad fiatom 500 so v okviru projekta »500 wants you« od lanskega leta sestavljali interaktivne modele in pošiljali fotografije predelanih vozil z namenom, da bi italijanski proizvajalec ugodil njihovim željam. Kot lahko sami ugotovimo, jim je uspelo, saj so izdelali avto, ki ne postavlja oblikovnih revolucij, ampak naj bi bil všeč večini. Drugi del zgodbe, torej tisti povezan z denarjem, Fiatu ni uspel tako, kot bi si želeli in spominja na Volkswagno-vega hrošča, ki oživlja avtomobilsko ikono na precej drag način.
Nekdanji slogan, ki je star petdeset let, se je nanašal na Fiatovo željo po visokih prodajnih številkah, danes pa ga razumemo tako, da je fiat 500 narejen po individualnih željah. Kot zatrjujejo pri generalnem uvozniku, bomo v Sloveniji le stežka srečali dva enaka malčka. Paketi opreme so trije: pop, lounge in sport. Spisek opreme, ki si
lahko pomagate le občasno in kratek čas. Izogibajte se dolgotrajni in redni uporabi odvajal, saj le-ta pogosto povzroči poslabšanje zaprtja in navajenost. Odvajalo, ki poveča volumen blata, je laneno seme. Zaužiti ga je potrebno z veliko količino vode. V črevesju nabrekne, mehča blato, poveča volumen in tako sproži gibanje črevesja. Učinek lahko nastopi šele v nekaj dneh. Primerno je tudi za uporabo pri kroničnem zaprtju. Kot odvajalo delujejo tudi gli-cerinske svečke, ki olajšajo gibanje blata. Odvajalni učinek nastopi v 15-30 mi-
nutah. Uporabljamo jih pri akutnem zaprtju. Osmoz-na odvajala kot sta laktu-loza in laktilol v debelem črevesu zadržujejo vodo, naredijo črevesno vsebino mehkejšo in povečajo volumen blata. Odvajalni učinek nastopi v nekaj urah do nekaj dneh. Stimulativna odvajala, kot so zeliščna odvajala z antra-kinonskimi učinkovinami in bisakodil, pa povečajo pogostnost krčenja črevesne stene in s tem gibljivost črevesja. Učinek nastopi po 6-12 urah. Uporabljamo jih pri akutnem zaprtju, brez nadzora zdravnika največ en do dva tedna. Stimulativna odvajala niso primerna za otroke, nosečnice ter za uporabo v času dojenja in pri vnetnih boleznih črevesja.
Zdravnika je potrebno obiskati ob prisotnosti krvi v blatu, ob sočasnem nenamernem izgubljanju telesne teže, ko zaprtje spremljata slabost in bruhanje, pri izmenjavanju zaprtja in driske in pri dolgotrajnem in ponavljajočem se zaprtju.
Nadaljevanje prihodnjič Jerneja Gril, mag. farm.
Lekane Ptuj
Moje cvetje
Vročinski udar
Vremenoslovci nam obljubljajo, da se bodo temperature končno nekoliko znižale. To seveda pomeni, da se bodo naše rastline končno počutile nekoliko bolje.
Sobne rastline
Z njimi sedaj ni veliko dela, potrebujejo le redno zalivanje in dognojevanje enkrat na teden. Vsi,ki imate klimatizirane prostore, bodite pozorni na to, da rastline niso ravno tam, kjer iz klimatskih naprav najbolj piha. Prepiha ne mara nobena sobna rastlina, prav posebej pa so nanj občutljivi fikusi, benjamini in orhideje. Slednje, z njimi pa tudi ostale pozimi cvetoče rastline sedaj počivajo. Najbolje se počutijo zunaj, nekje v rahli senci. Po vsakem dežju morate preveriti, da v njihovih okrasnih loncih ali podstavkih ne zastaja voda. Če stojijo več kot uro v vodi, so lahko mnoge med njimi že nepopravljivo uničene.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonske rastline sedaj redno dognojujemo, razen pelargonij in gorenjskih nageljčkov, že dvakrat na teden. Opažam, da so mnoge surfinije na vaših balkonih in oknih že precej lačne, predvsem pa trpijo tudi za pomanjkanjem železa. Čim se pričnejo na vrhu korit goliti, listje pa postaja svetlejše, je to znak, da jim manjka hrane, predvsem pa tudi železa. Da ne boste imeli golih korit, je sedaj seveda čas, ko močno pojačamo gnojenje in enkrat tedensko dodamo tudi železovo gnojilo.
Letos je žal zaradi vročine in suhega zraka tudi močan pojav pršic prelk in resarjev. Ti delajo škodo tudi na okrasnih rastlinah. Listje izgublja lepo barvo, rumeni, predvsem in najprej med listnimi žilami. Če ga obrnemo na spodnji strani, opazimo drobne pikice, pegice ali bradavičke. Listi fuksij pa postanejo vijolično rjavi in pričnejo odpadati. Listni robovi pelargonij rumenijo in kasneje rjavijo. Na spodnji strani listov opazimo še kraste ali rjave, suhe lise, v začetku podolgovatih oblik. Predvsem stari listi močno odpadajo. Čeprav sem letos ta dva škodljivca že enkrat opisala, so težave take, da mora še enkrat v medije.
V trgovinah dobimo tako ekološke pripravke, ki jih naj uporabijo predvsem tisti, ki imajo pri hiši tudi otroke. Med njimi najpogosteje lahko kupimo Aktiv R, Neemazal, Neudosan AF ali Kenyatox verde. V takem vremenu se oba škodljivca izredno hitro razmnožujeta, zato eno samo treti-ranje prav gotovo ne bo učinkovito. Z naravnimi pripravki moramo škropiti vsake tri do štiri dni, pri tem pa dobro omočiti cele rastline, predvsem spodnje strani listov. Pri manjšem napadu je učinkovito tudi tuširanje rastlin z blagimi curki vode. Ker so zjutraj škodljivci še nekoliko počasni, jih najlažje zatremo takrat.
Naravne pripravke naredimo iz preslice, vratiča, rabarbare, pelina ali česnovih listov in strokov. Uporabljamo pa jih redno, podobno kot tiste kupljene.
Zelišča
Foto: Miša Pušenjak
Za zelišča pa je tako vreme prav idealno. Zato jih redno nabiramo, sušimo pa obvezno v senci. Prehitro sušenje namreč ni dobro. Že lani sem obljubila, da bom napisala nekaj o prav posebni rastlini, ki je bila nekdaj med štajerskimi gospodinjami zelo priljubljena. Imenovali so jo kar čaj, v resnici pa gre za enoletno rastlino, ki jo uvrščamo med melise. Njeno ime je turška ali moldavska melisa, ponekod pa jo najdemo tudi pod imenom kačjeglavka ali zlata melisa. Botanično ime pa je Dracocephalum molda-vicum. Osvežilnega in krepčilnega domačega čaja so jo uporabljali včasih za spiranje ran, urejanje prebave in lajšanje vročinskih stanj. Pobiramo in sušimo liste in salde, še neolesenele poganjke. Sušimo cela stebla in liste oberemo šele, ko je rastlina suha. Zelo osvežilna je tudi mrzla pijača, ki jo naredimo tako, da kar sveže liste prelijemo z mrzlo vodo in pustimo stati čez noč.
Tako, kot me zanimajo vse tradicionalne rastline naše domovine, me zanima tudi ta. V dogovoru s fakulteto bomo poskusili narediti diplomsko nalogo, kjer bomo primerjali te rastline in poskusili ugotoviti, ali so med njimi kakšne razlike. Zato se toplo priporočam, če ima kdo kakšno seme, da mi ga nekaj odstopi.
Miša Pušenjak
torek • 24. julija 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
Ekonomska šola Ptuj
Z »Evropo v šoli« v Strasbourg
Na natečaju Evropa v šoli, ki je letos potekal že osmo leto zapored, vsako leto sodeluje veliko učencev in dijakov. Razpis za leto 2006-2007 pod naslovom »Enake možnosti za vse - enakost spolov« je tudi letos združil ustvarjalce literarnega, fotografskega, likovnega, internetnega in letos prvič tudi raziskovalnega natečaja. Dijaki, ki smo se najbolj izkazali na tem natečaju, pa smo bili deležni posebne nagrade, in sicer udeležbe na »Evroscoli« - programu Evropskega parlamenta, ki je namenjen dijakom srednjih šol držav članic Evropske unije, ki želijo spoznati delovanje Evropskega parlamenta, ki je potekal 9. maja 2007 v Strasbourgu.
Nagrajenci natečaja smo se skupaj z mentorji odpravili na pot že 8. maja 2007 v zgodnjih jutranjih urah. Dolga in relativno naporna pot nas je vodila mimo Salzburga, Munchena, Ulma, Stuttgarta, Karlsruhea do končnega cilja Strasbourga, kamor smo prispeli v večernih urah. Po nastanitvi in večerji smo se seveda odpravili raziskovat to našo državo gostiteljico. Bili smo presenečeni, saj nočno življenje še zdaleč ni tako razgibano kot pri nas, prav nič pa ni pretirana misel, da ga sploh ni. Upoštevajoč naravo Francozov in zasoljenih cen, ki kot take tako ali tako veljajo po vsej Franciji, v Strasbourgu kot sinonimu turizma pa še posebej, to niti ne preseneča. Seveda pa raziskovanje mesta ni bil naš cilj obiska. Vrhunec zame in verjamem, da tudi za moje nove prijatelje, ki sem jih tam spoznal, je seveda bila simulacija plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta naslednjega dne. Že sama vožnja proti mogočni zgradbi parlamenta je bila prežeta z velikimi pričakovanji in človek se, ko prestopi ta mogočni prag, kjer se odloča o pomembnih vprašanjih, počuti popolnoma dru-
Foto: Uroš Sitar
gače, v sebi nosi občutke navdušenja in veselja. V zgradbi »Louise Weiss« - Evropskem parlamentu, kamor smo prispeli že ob 8. uri, je najprej bil sprejem udeležencev, sledil je varnostni pregled, ki je bil podoben tistim na letališčih. Sledila je razdelitev programa in deljenje priponk različnih barv po skupinah, v katere smo se predhodno razdelili. Bili smo razdeljeni v skupine po tri oziroma štiri predstavnike na državo, ki naj bi potem obravnavale določena evropska vprašanja. Skupine so obravnavale demokracijo in prihodnost, druga okolje, promet, energijo, tretja poživitev Evrope, četrta kulturo, peta prihodnost Evrope in zadnja socialno politiko in zaposlovanje. Naslednje na urniku je bila predstavitev in informiranje o poteku dneva in skupen zajtrk v prostorih institucije. Po zajtrku je bil zbor prej omenjenih in pisanih skupin v dvoranah Komisije, kjer smo izmenjali svoje poglede o evropskih prioritetah, temah ter izbrali predsednika, ki je vodil skupino, ter zapisnikarja, ki bo ugotovitve tudi predstavil. Sam sem bil v skupini, ki je obravnavala prihodnost Evrope, predvsem smo se osredotočili na izobraževanje in raziskovalno dejavnost. Pomembni sklepi in predlogi, ki smo jih sprejeli, so se nanašali na večjo mobilnost oziroma migriranje profesorjev, ki bi tako tuje jezike lažje in bolje učili, prav tako pa smo poudarili pomembnost in
velik pomen večje možnosti študija v tujini, večje možnosti financiranja in štipendiranja ter možnosti opravljanja usposabljanja v tujini. Glede raziskovalne dejavnosti pa smo poudarili, da bi morali znanstvenike in raziskovalce denarno podpreti že v času njihovega dela, saj smo mnenja, da bi s tem bil napredek na vseh ravneh še večji. Ob 12. uri je sledi dvig evropske zastave, po tem pa kosilo v restavraciji parlamenta. Ob 14. uri pa je sledilo, vsaj zame, največje doživetje tega potovanja. V polkrožni dvorani Evropskega parlamenta je sledilo tisto ta pravo zasedanje parlamenta, ki smo ga napolnili skoraj do zadnjega mesta. Po pozdravnem govoru, predstavitvi Evropskega parlamenta in Evropske unije članov parlamenta je sledila razprava o evropski sestavi, anketa in predstavitev vsake države ter skupinsko fotografiranje. Ob 16. uri je sledilo plenarno zasedanje, predstavitev sprejetih poročil v delovnih skupinah. Seveda je potrebno poudariti, da smo koristili vso »tehniko«, ki so je deležni pravi poslanci. Zasedanje je potekalo kar v štirih evropskih jezikih, in sicer angleščini, francoščini, nemščini in španščini, tako da smo lahko s pridom uporabljali slušalke za prevajanje. Vsak sprejet predlog in sklep pa je bilo seveda potrebno potrditi seveda s pravim računalniškim glasovanjem. V času replik pa je lahko seveda vsak »poslanec« po mikrofonu predstavil svoje poglede in predloge. Imeli pa smo tudi igre t. i. »Evrogame«, kjer smo se pomerili po skupinah o znanju o Evropski uniji, popularni glasbi in podobno. Čeprav smo zasedali vse do 17.30, je vsaj meni ta čas minil, kot bi trenil. Program je namreč bil zasnovan tako, da smo lahko uporabljali prav vse pripomočke, ki jih uporabljajo pravi poslanci, tako
da je bila prav vsaka minuta svojevrstno doživetje
Naslednji dan je bil namenjen ogledu znamenitosti Strasbourga, ki je brez pretiravanja že sam ena velika znamenitost. Če pogledamo samo zgradbe, se sicer Strasbourg deli po arhitekturi na severni nemški del z mogočnimi zgradbami in južni francoski del z značilnimi zgradbami. Ob pogledu na le-te roka kar sama seže po sprožilcu fotoaparata. V dopoldanskem času smo si gledali palačo Sveta Evrope, kjer smo imeli kratko predstavitev in ogled te institucije, kjer zasedajo Plenarne skupščine Sveta Evrope ter Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. Popoldne pa smo izkoristili za potepanje po središču Strasbourga. Ogledali smo si srednjeveško katedralo in se povzpeli po več kot 300 stopnicah do razgledne točke, od koder se nam je razprostrl prelep pogled po celem Strasbourgu. Nadaljevali smo z ogledi številnih muzejev ter izkoristili čas za kakšen nakup, saj je možnosti tam res veliko. Ogledali smo si tudi znamenite trge, kot so Kleberjev trg, Gutenbergov trg in Trg republike. Pozno popoldne pa smo imeli še zadnji izlet s turistično ladjo po atraktivnih mestnih rečnih kanalih. Okrog 20. ure smo se poslovili od evropske prestolnice in polni vtisov nadaljevali pot proti Sloveniji.
Natečaj Evropa v šoli je zagotovo priložnost za vse tiste, ki radi in uspešno ustvarjajo na evropske teme in hkrati radi potujejo, kajti tukaj lahko združite oboje. Nagrajenci tega natečaja smo bili namreč deležni še presenečenja, vsak je namreč dobil zraven tega nepozabnega potovanja še udeležbo na enem od mednarodnih taborov. Sam sem dobil udeležbo na taboru v Nemčiji.
Uroš Sitar 4. c/e
Ekonomska šota Ptuj
Vučja vas • Srečanje ob Muri
Prekmurci boljši od Prlekov
Srečanje ob Muri
Prostovoljno gasilsko društvo Vučja vas (občina Kri-ževci pri Ljutomeru) in Kajak kanu klub iz Kroga sta pripravila tradicionalno, že 13. srečanje Prlekov in Prekmurcev. Prireditev, ki poteka na levem in desnem bregu reke Mure, je tudi letos privabila več ti-sočglavo množico, v središču pozornosti pa je bilo znova vlečenje vrvi (na posnetku) čez reko Muro. Prekmurci, ki so skupaj tehtali 2887 kilogramov, so bili močnejši od Prlekov, ki so sicer tehtali veliko več - 3112 kilogramov. Prekmurci so sedaj za en poteg (7:6) boljši v zmagah.
Letos zaradi velike vročine in hladne Mure niso pripraviti doslej tradicionalnega plezanja po zajli' preko Mure. Prireditev so si ogledali števili družbeno-politični delavci, med njimi tudi evropski poslanec Lojze Peterle.
NŠ
Foto: NS
Zanimivosti
Študija: Američani ne razumejo drugih
Chicago (STA) - Znanstveniki Univerze Chicago so se malo za šalo in malo zares lotili ugotavljanja sposobnosti Američanov za razumevanje drugih ljudi in ugotovili, daje zanje to skoraj nemogoče, ker so "zapriseženi" individualisti. Avtorji študije, ki sojo objavili v ameriški reviji Psychology, sicer priznavajo, da gre za hudo poenostavitev. V okviru študije so posadili za mizo 20 Američanov in na mizo dali dve kocki. Eno od kock so zakrili s kartonastim zaslonom, da je človek na drugi strani mize ni mogel videti. Ko je naprosil druge, naj premaknejo kocko, je bila velika večina Američanov povsem zmedena, katero od dveh kock ima v mislih. Skupina 20 Kitajcev pa je po drugi strani v veliki večini primerov ugotovila, da je potrebno premakniti kocko, ki jo človek na drugi strani vidi. Takšna poenostavljena študija naj bi dokazovala, da ljudje v "kolektivističnih" družbah, kot je Kitajska, precej bolje razumejo potrebe, želje in poglede drugih, kot pa je to v individualističnih družbah, med katerimi kraljujejo ZDA. Razumevanje mnenj in pogledov drugih v ameriški družbi ni veščina, ki bi imela posebno veljavo. Najbolj pomemben je "Jaz" z veliko začetnico.
Težko življenje ločenih Avstralcev
Sydney (STA/dpa) - Raziskave avstralskih znanstvenikov kažejo, da ločeni starejši Avstralci niso tako finančno neodvisni in srečni kot poročeni. Raziskovalci so ugotovili, da vedno več starejših ljudi čuti finančne posledice ločitve, povezane s premoženjem in prihodki. Raziskava, ki so jo objavili lani, je pokazala, da je imela manj kot polovica ločencev med 55 in 74 letom lastno hišo, medtem ko je lastno hišo imelo tri četrtine poročenih parov v tej starostni skupini. Prav tako so bili tisti, ki so se ločili in ostali samski, na splošno manj srečni od enako starih poročenih moških in žensk.
Vedno več moških si brije več kot le obraz
Hamburg (STA/dpa) - Kot ugotavljajo dermatologi in proizvajalci pripomočkov za britje, v zadnjem času športniki niso več edini, ki se ne brijejo le po obrazu. Med moškimi do 30. leta si jih namreč približno polovica brije tudi noge, pazduhe in druge dele telesa. Ker je koža po britju pri moških in ženskah pogosto razdražena, dermatologi svetujejo, da pred britjem poskrbimo za higieno. Paziti moramo, da bo rezilo brivnika čisto ter da bo koža čista in suha, saj je tako verjetnost za razdraženo kožo manjša. Dermatologi še pravijo, da je najboljši čas za britje po prhanju.
Glasba preganja tolpe
Sydney (STA/dpa) - VMelbournu so Barry Manilow, Perry Como in Frank Sinatra v nakupovalnih centrih zamenjali klasično glasbo. Kot pravi županja Melbourna Vicki McClelland, jih zanima, kako bodo novo zvrst glasbe sprejele najstniške tolpe, ki jih že dalj časa skušajo odvrniti od zadrževanja v nakupovalnih centrih. Če glasba ne bo dosegla želenega učinka, bodo spet začeli predvajati klasiko, še pravi McClellandova. Za zamenjavo glasbe so se odločili na podlagi študije, v kateri so ugotovili, da ljudem glasba ni bila všeč, če ni izražala enakih čustev, kot so jih čutili oni.
Ljudje, ki živijo blizu glavnih cest, pogosteje trpijo za koronarno arteriosklerozo
Essen (STA/dpa) - Znanstvena študija, ki so jo izvedli znanstveniki Univerz v Essnu in Duesseldorfu, je pokazala, da ljudje, ki živijo poleg zelo prometnih cest, pogosteje trpijo za koronarno arteriosklerozo. Pri ljudeh, ki pa so od prometnih cest oddaljeni od 200 metrov, je tveganje občutno manjše. Razlog za to so različne koncentracije prahu, ki jih povzroči promet. Posledica koronarne arterioskleroze je povečano tveganje za srčni napad in srčno kap.
Dalajlama je v Nemčiji popularnejši od papeža Benedikta XVI.
Hamburg (STA/dpa) - Anketa, ki jo je v Nemčiji naročila revija Der Spiegel, je pokazala, da je tibetanski duhovni vodja dalajlama v Nemčiji bolj priljubljen od voditelja rimskokatoliške cerkve, papeža Benedikta XVI. 44 odstotkov Nemcev vidi vzornika v dalajlami, medtem ko jih 42 odstotkov vzornika vidi v Benediktu XVI. Še posebej priljubljen je tibetanski duhovnik med mladimi in izobraženimi. Tudi sicer uživa budizem pri Nemcih večji ugled kot krščanstvo in islam. 43 odstotkov Nemcev za najbolj miroljubno religijo šteje budizem, 41 odstotkov se jih je odločilo za krščanstvo, za islam pa le en odstotek vprašanih.
Kitajski šolarji ne smejo plesati valčka
Šanghaj (STA/AP) - Šolske oblasti na Kitajskem so zaradi zaskrbljenosti staršev priredile plesne korake valčka, ki bi ga naj v kitajskih šolah uvedli septembra, poročajo kitajski mediji. Starše skrbi predvsem to, da bi se šolarji zaljubili in popustili v šoli. Valček bodo tako plesali v skupinah, saj je po besedah uradnikov to bolj sprejemljivo za starše in šolarje. Prav tako naj bi bila verjetnost, da bi se zaljubili, manjša.
Lujzek • Dober den vsoki den
Za nami in najbrž tudi pred nami so vroči pesji dnevi in tudi vroče noči tak ke človih žmetno diha in poleg še kiha. Kak provijo in pišejo meteorologi, nas je zagraba provi vročinski val, ki že diši ali pa smrdi na vremenski kraval. Dohtari in drugi štručjaki nam priporočajo, da podnevi v senco bežimo in se z vodo hladimo. Neje priporočljivo piti sladkih in alkoholnih pijač, najbojše je iti v senco brez hlač, delo na prostem pa oprovimo rano vjutro in pozno zvečer, da nas ne zgrobi vročinska zver ... Je ča tak, da nam je poleti vroče, pozimi pa nas rado zebe in sneg zagrebe.
Prejšnjo soboto in tudi v nedelo sma bla z Mico na Polenšaki na prozniki žetve, kruha, gibanic in drugih dobrot, ki jih rada jeta to-
variš in gospod, tudi gospa in gospodične, stori in mlodi, kak je to že od nekdaj v na-vodi. Bilo je resen luštno in veselo, pa kak se je plesalo in pelo. Enkrat je bija valček na polki, drugič polka na valčki, Franček na Micki in tak dale naprej in tudi nazaj do ronih jutranjih vur, ko v kurjakih nega več kokotičov in kur, saj jih je zbuda ata petelin, ki je skoča na lojtrski klin, malo tudi k sosedovim jarkicam pogleda, če bi bila kera za jega. Saj vete, da so kokotje provi falotje z desetimi in še več kokodajsami, ki jih je treba sproti rajsati, perje preštevati in seksualno segrevati ...
Tejko nam naj bi gnes napisa in narisa, malo v senci švica, enih por evrekov zasluža in jih potli v štacuni zaruža. Te pa srečno do drugega tjedna. Mica me zove, naj pridem na kosilo in me je njeno vabilo razveselilo.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Smeh ni greh
Kapljice v nos
Med poletom se je letalo obrnilo narobe. Ljudje so z glavami navzdol pričeli kričati in vreščati.
»Pomirite se!« je rekla ste-vardesa. »Pilot si samo daje kapljice v nos!«
pa ne bi bilo potrebno priti k spovedi!"
"Ja, nekomu se pa le moram pohvaliti!" je rekel Bogdan.
Nezaposlenim prepovedano
Zidar Janez na zavodu za zaposlovanje.
"Pet gradbišč sem vam že našel, kjer bi lahko delali, pa niste še nikjer začeli z delom!"
"Saj nisem mogel! Pred vsakim gradbiščem je napisano: "Vstop nezaposlenim prepovedan!"
Mrtva ženska
Policaj stopi v pisarno k komandirju: »Pred postajo leži mrtva ženska.« Komandir: »Kaj hoče?«
Pri spovedi
Bogdan je prišel od spovedi in rekel župniku: "Včeraj sem sedemkrat seksal!"
"Siprevaral svojo ženo?"
"Ne, seksal sem s svojo ženo!"
"To pa ja ni greh! Zato ti
Nagrada za laž
Grega se med poukom pogovarja z Borutom.
Učitelj ju vpraša: "S čim pa se zabavata, mlada gospodi-ča?"
"O bankovcu za petsto ev-rov se pogovarjava. Našla sva ga na šolskem dvorišču in se odločila, da jih dobi tisti, ki se bo najbolj zlagal."
"Kaj ne vesta, da lagati ni lepo? V vajinih letih se jaz nikoli nisem zlagal!"
Borut sklene: "Daj, Gregor, dajva mu denar, on laže najbolje!"
Obsojenec
Jetniški paznik ni zadovoljen z obsojenčevim delom.
Obsojenec mu reče: »Če vam moje delo ni všeč, lahko grem.
Ob kozarčku
Ob kozarčku rujnega so se srečali gluhi, šepajoči in slepi.
"Slišal sem, da bo vojna!" je rekel gluhi.
"Bomo videli!" se je oglasil slepi.
"Če bo vojna, bomo pa bežali!" je rekel šepajoči.
" Misli in čutov ne bom kradel narodu: če jih sam nimam, potlej kar pero v kot; zakaj pa ne bi smel upodabljati narodne zgodovine, zakaj bi sploh ne zajemal iz življenja svojega naroda, ne vem. Izraz, obliko pa od drugod niti ne morem jemati, nego od njega. "							SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)	ROMSKA DRUŽINA	MORSKA RIBA, KOMARČA, LOVRATA	ZVEZKI S ŠOLSKIMI OCENAMI	POLJSKI SMUČARSKI SKAKALEC (TOMISLAW)	OČE	Teman oblak izza gori privlekel se je nad polji, nad poljem v sredi je obstal, nebo je chez in chez obdal. To ni oblak izza gori, to tudi ni ravno polji; to misel je le zhalostna na sredi srca mojega.						
							VRSTA, ZVRST												
							AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (WILLIAMS)												
							HRVAŠKI KOŠARKAR AMPUTIRAN UD												
							§					KATALONSK PISATELJ (MIGUEL)							
Štajerski	BOLEČINE V MIŠICE, MIODINJA	FRANCOSKI ŠANSONJE (CHARLES)	KLEŠČE ZA KODRANJE, KODRALO	HRVAŠKI OTOČEK V KORNATIH	JURČIČEV JUNAK	▼							T	MARIJA AHAČIČ	STUPICA	ANČKA	DENARNA ENOTA V MJANMARU	NAZADNJAK, REAKCIONAR	Štajerski
																			
TEDNIK					UKAZ V BASICU									NEPREMIČNO GLEDANJE					TEDNIK
ŠPANSKA PESEM IN PLES									PREBIVALKA ARLESA KRČMARICA										MADŽARSKA POVRŠINSKA MERA,JUTRO
AMILALKOHOL V PATOČNEM OLJU											SLOVAŠKI BIATLONEC SOVJETSKI F. REŽISER								
GRŠKI PARTIZAN							RUPI ŠELIGO	PODMORNIČNI PERISKOP								MICHAEL JORDAN			
								IZVEDENEC V OPTIKI								JAPONSKA PAŠČUKA			
RIMSKI HIŠNI BOG				KORALNI OTOK PRED OBALO SUMATRE	LJUBEZENSKI PESNIK							AMERIŠKI PLES							
					ONDREJ NEPELA							PLEME, ROD							
BLATO MORSKIH PTIČEV						HR. UGANKAR (MAVRO)							BIVŠA JLA				RADIJ		
						PEROCI											BARVA KOŽE, POLT		
AMERIŠKI GLASBENI PRODUCENT (JIMMY)							PRITOK TIBERE V ITALIJI ALUMINIJ						DRŽAVA V NIGERIJI TRST						TITAN
TROPSKA RASTLINA IZ DRUŽINE LILIJ					NESTROKOVNJAK					ESTONEC				ZAPOR, JEČA					
VRSTA DRAGOCENIH FRANCOSKIH PREPROG					SINJSKA VITEŠKA IGRA					KMEČKO NASELJE			<	IZ BESEDE SVA	STARI SLOVANI				
©©©
Psihoanaliza
"Zakaj je mogoče pri moških opraviti psihoanalizo hitreje kot pri ženskah?"
"Ker se je pri psihoanalizi potrebno vrniti v otroštvo,
moški so pa že tam." ©©©
Jok za vsako malenkost
Mož je bolan z nekoliko povišano temperaturo, toda kot je pri moških navada, je jokal in stokal, da bi se zasmilil svoji ženi.
"Draga, ali boš kaj jokala, če bom umrl?"
"Seveda, saj veš, da jokam
za vsako malenkost!" ©©©
Starčki in seks
Trije starčki so sedeli vpar-ku in se pogovarjati, kako pogosto še seksajo.
»Jaz moram potrkati na les!« je rekel prvi. »Seksam še enkrat mesečno!«
»Jaz pa, moram potrkati na les, seksam tako nekako enkrat na tri mesece!« se je oglasil drugi.
»Jaz pa lahko samo še potrkam na les!« je rekel še tretji. ©©©
Lovljenje rib
»Tu je prepovedano loviti ribe,« pravi čuvaj divjemu ribiču, »morali boste plačati 20 evrov.«
»Toda - saj jaz sploh ne lovim rib, le črva učim plavati.«
©©©
Uspeh
Sosedi se pogovarjata.
»Moj mož teče - samo da bi shujšal - že mesec dni, vsak dan po deset kilometrov.«
»In kakšen je uspeh?«
»Ne vem, po razglednici iz Kopra se mi ni nič več oglasil.«
©©©
Nagrobni spomenik
Mož je pokopal ženo in ji dal narediti spomenik z napisom: »Tukaj leži moja žena, jaz pa doma počivam v miru!«
©©©
Na bencinski
Blondinka se pripelje na bencinsko črpalko in prosi prodajalca, če ji natoči bencin.
Prodajalec je ustrežljiv in jo vpraša: »95 ali 98?«
Blondinka pa: »A letošnjega nimate!«
Rešitev prejšnje križanke:
vodoravno: slama, kamen, oniks, poni, Hrastnik, SL, paradajs, atromentin, Alterra, osnovnica, stilem, Kraš, tla, let, tan, Toulon, kri, SM, omakanje, karate, kes, RU, Vries, Alibek, ort, Erna, kdaj, Slavenski, kaos, Aaare, OS, letak. Ugankarski slovarček: AKI-ERIST = nazadnjak, reakcionar; ANDANT = grški partizan; EKITI = država v Nigeriji; IOVINE = ameriški glasbeni producent (Jimmy, 1953 - ); IZOBUTANOL = amilal-kohol v patočnem olju; KODON = medeno antično trobilo; LLOR = katalonski pisatelj (Miguel, 1894
-	1966); OKEJEV = sovjetski filmski režiser (Tolomuš, 1935
-	2001); SAIRA = japonska paš-čuka.
Govori se ...
... da je mariborski vratar edini gol »fasal« zato, ker ga je za trenutke zaslepilo sonce. Tisti, ki so bolj resno spremljali ptujsko-mariborski derbi, pa vedo povedati, da bi Mariborčanu lahko ves čas sijalo sonce naravnost v oči, pa ne bi bilo škode, saj je žoga le enkrat v celi tekmi poletela v gol ...
... da so mariborski navijači v tako velikem številu prišli na Ptuj zato, da bi si v živo ogledali zamenjavo na trenerski klopi, vendar so odšli domov razočarani; Pušniku je namreč uspelo zmagati.
... da so v ptujsko mestno hišo že naročili specialno deratiza-cijsko enoto za odstranjevanje miši. Te so se namreč v drugi polovici julija zelo namnožile v skladu z rekom: ko mačke ni doma, miši plešejo. Problem je v tem, da v ptujski hiši ni bilo ne županskega mačka, niti ne tistega, ki načeluje občinski upravi, zato bo "čiščenje" toliko težje ...
... da so Videmčani eni redkih, ki se nadvse veselijo zadnje vročine. Razlog: po ugotovitvah bi se naj začel sušiti hmelj, ki ga na vse pretege poskušajo "izriniti" iz bližine naselja. S številnimi zahtevami in pismi županu jim doslej ni uspelo, očitno pa jim bo pomagal tisti, ki je precej višje od župančka ...
Vidi se ...
... da je prvi mož (Primus) prvega ptujskega hotela po menda uspešni odtujitvi kopalniških pip s strani neznanih zmikavtov postal tako zaskrbljen, da je raje sam "odšraufal" vse luči v hotelski novogradnji. Nazaj jih bodo pričvrstili šele tik pred otvoritvijo ...
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 27. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenec iz prejšnje številke: Sašo Kunič, Potrčeva 44, 2250 Ptuj. Nagrado vam bomo poslali po pošti.
Pa veliko zabave!
Foto: Vlado Zajšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na tokratni sliki je banana dvojček, ki ga pestuje Vanesa Zajšek iz Slomov 16 a, 2257 Polenšak Fotografija je bila posneta julija letos. Avtor posnetka je Vlado Zajšek.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	4		8	2			3	
				5				
	7	9				8	5	6
1		7			9	3		
5			2		1	6		7
	6	4	7				2	1
7		6		8	5	2		
		8	1					3
				7	4	9	8	
Anekdote slavnih
Poljski skladatelj, pianist in predsednik države Jan Paderewski je zaupal prijatelju, da je potreboval 15 let, da je spoznal, da nima daru za glasbo. Rekel mu je, da kasneje ni mogel narediti ničesar več, ker je bil že slaven.
Ko je bil kralj Velike Britanije in Irske Karel I. v angleškem zaporu, je razočaran vzkliknil: "Raje sem pri tistih, ki so me kupili, kot bi bil pri tistih, ki so me prodali!" Kralja so namreč Škoti, ko se je po vojaškem porazu zatekel k njim, prodali Angležem.
Kardinal Desire Mercier je večkrat pripovedoval o dogodku, ki se mu je zgodil v neki podeželski cerkvi. Med njegovo domoljubno pridigo so vsi jokali, razen enega. Nekdo se je obrnil k njemu in vprašal: "Zakaj pa ti ne jokaš?"
Odgovor je bil zelo odločen: "Jaz? Zakaj jaz? Nisem iz te župnije."
Francoski pisatelj Andre Gide je na vprašanje neke gospodične, ali je zelo težko pisati, odgovoril: »Kje pa! To je čisto lahko, ali pa čisto nemogoče.
Ko so francoskega književnika in državnika Chretiena de Malesherbesa s hčerko in zetom peljali pod giljotino, se je spotaknil ob kamen na cesti. Tudi takrat ni izgubil smisla za humor. Rablju je rekel: »Dan se je slabo začel. Če bi bil praznoveren, bi se vrnil domov.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€	0
Bik	vvv	©	€	000
Dvojčka	v	©©	€€€	©
Rak	vv	©©©	€€€	000
Lev	vv	©	€€	0
Devica	vvv	©©©	€€	000
Tehtnica	vv	©	€€	00
Škorpijon	vvv	©©©	€€	0
Strelec	v	©©	€€	000
Kozorog	vv	©©	€€€	00
Vodnar	v	©©	€	000
Ribi	vv	©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 24. julija do 30. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Biograd • Razvalina spomina
Ptujska hiša strahov v Biogradu na morju
Letošnje popotovanje po Jadranu mi je omogočil prijatelj. Tako rekoč po dvajsetih letih sem ponovno doživel lepote takratne skupne domovine. Bilo je lepo. Kot takrat v starih časih. Tokrat z grenkobo. Kadarkoli sem v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih potoval na počitnice po jadranski obali, sem vedno zavil v »naš« Biograd na morju. Preživel nepozabne dneve, večere. Tam so bili v koloniji socialno ogroženi otroci - osnovnošolci, tudi do 120 jih je bilo v izmeni, srednješolci pod šotori v parku in tudi starejši, delavci Perutnine, Kmetijskega kombinata, Trgovskega podjetja Izbira Ptuj, Gradbenega podjetja Ptuj, Opekarne Žabjek in Agrotransporta Ptuj, v svojih počitniških hišicah - barakah.
Nikoli v življenju nisem bil nostalgik. Tokrat sem. Zakaj? Zato, ker me je močno prizadel današnji pogled na nekdanje počitniško domovanje Ptujčanov na najlepšem delu biograjske obale. In kaj je danes na tem lepem prostoru? Marina s tisoč privezi. Tukaj, kjer so številni upravniki z vsem srcem omogočali našim socialno ogroženim otokom (tudi sam sem bil med njimi) prave in doživete počitnice. Prvi, danes že pokojni, Viktor Krajnc-Fika, pa ga. Marjana Centrih, gospodje (takrat še tovariši), Valter Pliberšek, Jože Ekart in zadnji Ervin Hojker. Morda se bi na tem spiskom našel še kdo, toda imenovani so bili tam, ko sem v kasnejših letih med potovanjem po jadranski obali zavil za dan ali dva v Biograd. In prav v teh
počitniških kolonijah je splavalo največ otrok s pomočjo Društva prijateljev mladine in občinske socialne službe. Otroci so bili srečni.
Ko sem se v preteklih dneh sprehajal po obali, me je spre-letel srh. Nekdanji ptujski počitniški dom v Biogradu je
prava razvalina. Polomljene oknice, podrte strehe, vejevje ob zidovih. Tam zadaj, kjer so bile nekoč počitniške hišice ptujskih podjetij, pa divje parkirišče. Naredil sem nekaj posnetkov . .. Le za svojo dušo in v opomin tistim, ki so za to odgovorni. Zanimivo,
celotna obala od ptujskega doma pa vse do kampa Soline in francoskega počitniškega prostora je krasno urejena, tudi mesto samo.
S Ptujčani, s katerimi sem letoval, smo se zvečer po sla-
doledu še enkrat sprehodili do našega, zapuščenega ptujskega počitniškega doma. Maestral je naredil svoje. Oknice so loputale, oh groza, nato pa v notranjosti ropot. Loputa-nje vrat, kot v kakšnem filmu
po scenariju Agathe Christie ali v kakšnem Hithcokovem filmu. Prava hiša strahov. Pogled na stavbo je takšen, kot bi na tem prostoru divjala nevihta, po hrvaško - oluja, v času osamosvojitvene hrvaške vojne.
Moj namen v tem zapisu ni kritizirati občinske veljake sedanjih 15 občin na Ptujskem, ki se baje ne morejo dogovoriti, kaj s tem počitniškim domom, pač pa vzpodbuditi nekdanje upravnike in vse tiste, ki so svoje počitnikovanje še v najstniških letih preživljali skoraj 40 let v Biogradu. Tiste, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim premoženjem v tem globalnem svetu, da napišejo svoje mnenje, neodvisno od mojega.
Stanko Lepej Na jasi 15 2250 Ptuj
Hajdina • Uspešen zaključek šolskega leta tudi za mlade raziskovalce
Navdušenje z dvema zlatima in enim srebrnim
Veselo in razigrano so šolsko leto zaključili tudi na OŠ Hajdina, le nekaj dni pred zaprtjem šolskih vrat pa je 20 prvošolcev z učiteljicama staršem predstavilo zanimiv projekt Slovenska ljudska glasbila in glasba. Zaključna prireditev, na kateri je hajdinski župan Radoslav Simonič učencem razdelil tudi vstopnice za ptujske Terme in na kateri je imel osrednji nagovor ravnatelj Jože Lah, pa je bila znova glasbeno-plesno obarvana predstava.
Na OŠ Hajdina pa so ob zaključku šolskega leta veliko pozornosti dali tudi mladim raziskovalcem, ki so se letos še posebej dobro izkazali kar s tremi nagrajenimi nalogami. V pogovoru z mladimi raziskovalci in njihovimi mentorji smo izvedeli marsikaj, tudi to, da jim na novo pridobljeno znanje veliko pomeni, da so to nove izkušnje, nekatere tudi zelo uporabne v vsakdanjem življenju.
Raziskovalki Polona Gla-žar in Teja Bauman sta z raziskovalno nalogo s področja ekonomije in turizma Iz domačega v sosedov lonec -kultura prehranjevanja na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev osvojili odlično zlato priznanje. Zanju je bilo to veliko presenečenje, kot tudi za vse tiste, ki so pomagali in sodelovali zraven, tudi za mentorico Silvo Hajšek, hkrati pa sta si s tem oddahnili, da raziskovalno delo od oktobra lani do maja letos vendarle ni bilo zaman. Posebej sta se Polona in Teja posvetili rimski kuhinji, tisti, o kateri je že bila narejena obsežna raziskava in narejena odlična predstavitev na Hajdini, pa tudi Bučijadi v Gerečji vasi in razstavi o ajdi, ki so jo pripravile ženske v Dražencih, so v nalogi posvetile kar nekaj strani. Vendarle pa je bila rimska kuhinja tista, ki je na mladi raziskovalki naredila velik vtis, še posebej, ker sta
skozi literaturo že narejene raziskave in pogovore s starejšimi občani, izvedele, da so v rimskih časih jedli precej drugače kot jemo danes. Jedli so na primer bolj zdravo, hrana je bila sicer manj raznolika, veliko so že takrat uporabljali začimbe, soli in sladkorja pa niso uporabljali, jedi pa so sladkali kar z medom. Sicer pa sta si Polona in Teja, ki sta naredili še daljše intervjuje z Majdo Mesarič, Ido Kramer in Anico Drevenšek, sestavili še ankete, anketirance pa spraševali, kako se prehranjujejo in začuda ugotovile, da precej zdravo, spoznali pa sta tudi, da se ljudje v naših krajih še kako dobro zavedajo kulturne in etnografske dediščine.
Špehatsvo na haj-dinskem pustilo pomembne sledi
Z raziskovalno nalogo Špeharstvo v naših krajih, mimogrede, zanj sta na državnem tekmovanju s področja etnologije dosegla zlato priznanje, pa sta se ukvarjala Leja Topolovec in Aljoša Ornik, njuna mentorica je bila Majda Korošec. Že takoj na začetku sta mlada raziskovalca spoznala, da o tem obstaja bolj malo podatkov, bilo je le nekaj informacij o tem, da je bilo špeharstvo v času Marije Terezije najbolj razšir-
jeno v Skorbi, Hajdošah in na Hajdini. Drugače pa je bilo v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kje sta Leja in Aljoša našla zanimiv seznam tistih, ki so se ukvarjali s špeharstvom, in teh naj bi bilo 138, sta dejala mlada raziskovalca, ki sta tudi ugotovila, da je mnogokrat bila to družinska tradicija, na kmetijah pa je špeharstvo v drugi polovici 19. stoletja predstavljalo predvsem dodaten zaslužek. Špeharji so bili včasih tudi konkurenca
pravim mesarjem, med vojno je bilo špeharstvo prepovedano, in potem ukinjeno tudi po vojni. Tudi Anton Ingolič je v enem od svojih knjižnih del opisoval štajerske špeharje, sta še ugotovila Leja in Aljoša, ki sta raziskovanju posvečala skoraj celo šolsko leto. Ugotovila sta še, da je špeharstvo na območju občine Hajdina pustilo pomembne sledi, nasploh pa naj bi v teh krajih oblikovalo podobo kmečkega življenja, kmečkega človeka,
nasploh pa je to dragocena vrednota današnjega časa, sta dodala Leja in Aljoša. Spoznala pa sta tudi, da ima vsako obdobje svoj čas, da sta tako spoznavala svoje kraje, ljudi in njihove navade, predvsem pa sta ponosna na svoje raziskovalno delo in na izkušnje, ki sta si ji s tem pridobila.
Na zdravje misli, ko si še zdrav
Raziskovalne naloge šestih hajdinskih raziskovalcev zelo navdušile.
Drugačna pa je bila raziskovalna naloga Za pamet in zdravje jej zelenjavo in sadje, s katero sta hajdinski raziskovalki Nina Vaupotič in Tadeja Tumpej na regijskem tekmovanju dosegli srebrno priznanje. Ob pomoči mentoric Silve Hajšek in Vesne Mesarič Lorber pa sta skozi nalogo preverjali prehranjevalne navade vrstnikov, ob tem pa želele poudariti, da je prehrana pomembna kulturna dobrina, ki se odraža v zgodovinskem in družbenem dogajanju.
Poleg literature sta v nalogi uporabile še ankete in intervjuje, naredili sta ga tudi s šolskim kuharjem, v inter-netni klepetalnici pa sta dobili še dobre mednarodne primerjalne podatke, saj sta o prehrani klepetali tudi s tujci. Nina in Tadeja pa sta z anketnimi vprašalniki prišli do zanimivih ugotovitev, da njuni vrstniki jedo zelo nezdravo, da dekleta vse preveč skrbijo za vitko linijo, da je sadje še na jedilniku, zelenjava pa zelo poredko, sicer pa si za zdrave obroke hrane zelo trudijo tudi v šolski kuhinji na Hajdini. Skratka, Nina in Tadeja priporočata, da na zdravje mislimo že takrat, ko smo zdravi, da se prehranjujejo kar najbolj zdravo, kar pa bo zelo vplivalo tudi na boljše telesno počutje vsakega od nas.
TM
Foto: TM
Prireditvenik
Torek, 24.julij
10.00 Terme Ptuj - Poletni Brož - delavnica Svoboda - odgovornost
10.00 CID - oblikovanje s fimo maso
19.30 turnirski prostor ptujskega radiu - vadba na prostem
Sreda, 25.julij
10.00 Terme Ptuj - Poletni Brož - delavnica Sprejemanje drugačnosti
17.00 Zamušanski vrh - postavitev klopotca
18.00 Terme Ptuj - 11. mednarodni balonarski praznik in 13. državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni
Četrtek, 26.julij
10.00 Terme Ptuj - Poletni Brož - delavnica Pokaži kaj znaš
10.00 CID - oblikovanje z glino
Kolosej Maribor
Torek, 24. julij: Ob 21.10 Domovina junakov.Ob 15.00, 16.40, 18.20, 20.00 in 21.40 Harry Potter in Feniksov red. ob 17.15, 19.45 in 22 10 Izdajalec. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 15.30, 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 17.10 in 19.10 Fantastični štirje - Prihod srebrnega letalca. Ob 16.10 Pevec. Ob 16.00, 18.40 in 21.20 Oceanovih 13. Ob 19.25 in 21.30 Shrek tretji, podnapisi. Ob 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 18.30, 20.30 in 21.50 Pirati s Karibov.
Sreda, 25. julij: ob 20.00 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 21.10 domovina junakov. Ob 15.00, 16.40, 18.20, 20.00 in 21.40 Harry Potter in Feniksov red. Ob 17.40 in 22.10 Izdajalec. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 15.30, 17.40, 19.50 in 22.00 Krvavi hostel 2. Ob 17.10 in 19.10 fantastični štirje - prihod srebrnega letalca. Ob 16.10 Pevec. Ob 16.00, 18.40 in 21.20 Oceanovih 13. ob 19.25 in 21.30 Shrek tretji, podnapisi. Ob 15.10, 16.30, 17.20 in 18.30 Shrek tretji, sinhroniziran. Ob 18.30, 20.30 in 21.50 Oceanovih 13.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIKOV, šankov, ledoma-tov in hlajenje kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, vsak dan razen nedelje po 15. uri, cena 0,50 €. Damjan Vogrinec, s. p., Skorba 56 b, 2250 Ptuj.
PRODAM odojke od 20 do 40 kg. Tel. 755 31 21.
PRODAM telico v 8 mesecu brejo-sti. Tel. 792 33 81.
PRODAM bukova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM dvobrazdni plug IMT 14 col, visoki, tribrazdni plug IMT 14 col. Telefon 031 696 447.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let)
(Tudi za prihodke manjše od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk a.p, Plvkova ulica 19ia.2250 PTUJ
PRODAM betonski mešalec 100 litrov. cena 65 evrov. Franc Horvat, Meljski Dol 36, Maribor, telefon 031 779 590.
DOM STANOVANJE
IŠČEMO manjšo hišo (tudi starejšo) za najem ali stanovanje v hiši s posebnim vhodom, primerno za tričlansko družino. Tel. 031 577 052.
DELO
ZAPOSLIMO voznika C- in E-kat-egorije v mednarodnem cestnem prometu za nedoločen čas. Delovne izkušnje niso potrebne. Delo se opravlja na območju zahodne Evrope. Dober zaslužek! Za več informacij pokličite na tel.: 051 418 761. Avtoprevozništvo Dušan Emeršič, s. p., Formin 15/a, SI-2272 Gorišnica.
Krvodajalci
9. julij - Darinka Kovač, Vitan 27; Sanja Kovač, Vitan 27; Janez Murko, Vitomarci 33; Darja Majcenovič, Gorenjski Vrh 42; Daniel Gojko-šek, Hajdoše 42/b; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1/b; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Ivan Žunkovič, Slovenja vas 69; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Janez Lovrenčič, Breg 56, Majšperk; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Borut Korenjak, Anželova 1, Ptuj; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Anton Ciglarič, Bod-kovci 32; Klemen Žmauc, Dragovič 9, Juršinci; Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Emil Požgan, Prepolje 55; Srečko Kosec, Draženci 22; Franc Šumenjak, Prerad 37; Aleksandra Kolednik, Pod Pohorjem 6, Maribor; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Boris Ilec, Gorca 81/a, Podlehnik; Anton Gavez, Korenjak
11; Janez Čeh, Biš 14; Edvin Horvat, Muretinci 51; Tanja Grabner, Kavče 42/f, Velenje; Aleksander Lukič, Prušnikova 14, Maribor. 12. julij - Anita Cvetko, Sodinci 24; Milan Mun-da, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Katja Peteršič, Dornava 85/b; Srečko Sitar, Lancova vas 58/ b; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Alojz Ko-rez, Stoperce 70/a; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Roman Sok, Moškanjci 124; Branislav Svenšek, Žetale 105; Vladimir Štagar, Zamu-šani 22/a; Janko Beranič, Pongrce 3; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Ivan Hentak, Gub-čeva 5, Ptuj; Marija Bezjak, Gajevci 23; Jelka Petek, Dornava 142/a; Rado Peršak, Žetale 12; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Marko Lašič, Krčevina pri Vurbergu; Marjana Zorc, Prapro-tnikova ul. 13, Ptuj; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56/a; Irena Forštnarič, Ormoška 76, Ptuj. 16. julij: Jožef Škvorc, Breg 1; Vida Škvorc, Breg 1; Robert Ciglar, Osluševci 14; Zlatko Za-dravec, Sodinci 60; Robert Štampar, Becetova 2; Roman Osterc, Moškanjci 61 c; Milan Kvar, Grlinci 9; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski
Vrh 14, Miran Lah, Sobetinci 21, Anton Topolo-vec, Velika Varnica 15; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Rajko Pernek, Dalmatinska 4; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Martin Potočnik, Kratka ulica 7; Ivan Črešnik, Anželova 20; Anton Vučina, Grajena 26; Matjaž Horvat, Kvedrova 3. 19. julij: Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Milica Korpar, Podgorci 87 a; Jurij Borko, Gode-ninci 1; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Aleš Marinčič, Ulica 8. februar 47; Jožica Planinc, Stogovci 18 b; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Robert Ciglar, Podvinci 113; Branko Lah, Podvinci 123 b; Alen Milinovič, Cirkovce 49 a; Aleš Doliška, Videm 2; Branko Majerič; Selska c. 6, Branko Rojko, Grajenščak 28; Janez Goričan, Placar 11 a; Martin Cvetko, Gra-diščak 8; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3; Matej Bezjak, Tržec 43; Janez Malinger, Skor-ba 27 c; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Leonida Ozimek, Anželova 11; Stanko Lenart, Nova vas 72; Anita Sluga, Stogovci 17; Jelka Kirbiš, Podgorci 17; Dragan Posavec, Ul. svobode 7; Oto Mesarič, CMD 17.
Preverite veljavnost svojih potovalnih dokumentov in vlogo za nov potni list ali osebno izkaznico vložite pravočasno
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije državljane poziva, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok.
V zadnjem času se je zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic ter zaradi koriščenja letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino znatno povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo.
Državljan lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta vloži še pred potekom veljavnosti starega dokumenta.
Ministrstvo za notranje zadeve državljanom zato svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj 3 tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo.
Neslišno kot hodijo drevesa, potrpežljivo kot kaplja kaplja na kapnik, ponižno kot se mah zaraste med kamni, in tiho kot gre duša iz telesa ...
SPOMIN
Danes, 24. julija 2007, mineva leto, kar se je poslovil naš dragi
Vinko Klemenčič
IZ APAČ 272
Vsem, ki mu namenite tiho misel, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke, iskrena hvala.
Zelo ga pogrešajo njegovi domači
Globoko pretreseni smo se tiho poslovili od našega dobrega prijatelja
Milana Fištravca Fifija
Fifi, hvala ti za vse nepozabne trenutke, ki si jih znal deliti z nami.
V srcih tvojih športnih prijateljev ne boš pozabljen.
Generacija 2500
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, taks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Lolita Levstik, s. p. Proizvodnja in trgovina Vegova 6, Ptuj Telefon 02 787 73 92
Za delo v trgovini zaposlimo
PRODAJALCA RIBIŠKE OPREME IN PRIBORA
Zahtevani pogoji:
-	zaključena izobrazba prodajalca,
-	osnovno znanje o ribolovu in ribiškem priboru ter
-	vozniški izpit B-kategorije
Kandidati naj pošljejo prošnjo s potrebnimi dokazili na sedež trgovine oziroma pokličejo na Mbt. 040 848 038.
RADIOPTUJ
89,8° 98,20 10473
www.radio-tednik.si
VSAK CETRT£K Ob 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	VITEZI CELJSKI - Kraljica jodlanja
2.	Ans. PRIMOŽA KELENCA - Otroški dnevi
3.	ZAPELJIVKE - Rdeči mak
4.	NOVI SPOMINI - Postoj dekle
5.	Ans. ISKRICE - Na citre
6.	Ans. VIGRED - Izgubljena ljubezen
7.	Ans. VIHAR - Vzemi si čas za sanje
1.	NATALIJA VERBOTEN - Obriši sline
2.	KOŠTRUNI - Glej jo glej
3.	MAJA & DOMEN - Barka upanja
4.	ŠTAJERSKI MIŠO - Moja pesem je prisega
5.	NOVA LEGIJA - Noč naju izda
6.	MARKO MULEC - Mornarjeva pesem
7.	CASINO - Casanova
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Janez Janžekovič Brezovci 2, Polenšak
Glasujem za
Naslov
Slovenija • Zaključek poletnih razprodaj
Trgovci niso najbolj zadovoljni
Letošnje poletne sezonske razprodaje oblačil in obutve, ki so se začele 9. julija, so se v nedeljo, 23. julija, zaključile. Prvič doslej so uradno trajale 14 dni in ne tri tedne kot prejšnja leta.
Foto: Dženana Bečirovič
Trgovine z obutvijo so bile precej bolj polne kot tiste s tekstilom.
Trajanje razprodaj je v skladu z novimi Pravili pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve, ki jih je Trgovinska zbornica Slovenije sprejela 25. aprila letos. Po novem razprodaje trajajo le dva in ne več tri tedne, kljub temu pa del prodajalcev s tem datumom ne zaključi z nižanjem cen, ampak te ponujajo še po nižjih akcijskih cenah.
Pri razprodajah morajo trgovci upoštevati Pravila pri sezonskih razprodajah tekstilnega blaga in obutve kot tudi določila Zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora podjetje razprodajo objaviti na krajevno običajen način, objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja tovrstne prodaje. Blago, ki je na
razprodaji označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno, če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. Tudi oglaševanje podjetij ne sme biti v nasprotju z zakonom, nedostojno ali zavajajoče. Trgovec mora objavo o razprodaji upoštevati in z njo ne sme zavajati kup-
Foto: Dženana Bečirovič
Pretirane gneče letos ni bilo ne na zimskih in ne na poletnih razprodajah.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo dopoldne sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Krajevne nevihte se bodo v zahodnih krajih pričele že dopoldne, popoldne in zvečer pa bodo zajele večji del Slovenije. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju okoli 23, najvišje dnevne od 25 do 31 stopinj C.
V sredo in četrtek bo precej jasno in nekoliko hladneje. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. OPOZORILO Na Primorskem je velika nevarnost požarov v naravi.
cev. Ravno na tem področju je precej kršitev. Na območju Slovenije so tržni inšpektorji na zimskih razprodajah opravili nadzor pri 347 trgovcih, ki imeli posezonsko razpro-dajajo tekstila in obutve. Kršitve so bile ugotovljene pri 62 trgovcih (v 17,9 % od vseh pregledanih trgovcev). Tržni inšpektorji Republike Slovenije ugotavljajo, da se število večjih kršitev z leti zmanjšuje. Največ kršitev se ponavadi nanaša na nepravilno oziroma pomanjkljivo objavo razprodaje.
Sicer pa kupci lahko na razprodajah kupijo obutev in tekstil po precej nižjih cenah od prvotnih. Kar pa ne pomeni, da gre za blago nižje kakovosti. V Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da ima kupec v primeru, ko se izkaže, da ima blago kupljeno na razprodaji napako, pravico uveljavljati reklamacijo, prav tako kot v redni prodaji.
Tudi do 70 odstotkov nižje cene
Razpon odstotka znižanj se med trgovci precej razlikuje. Medtem ko nekateri svoje blago znižajo za trideset odstotkov, ponujajo drugi svoje izdelke na razprodajah tudi po 70 odstotkov nižjih cenah. Veliko trgovcev na uradni začetek razprodaj sploh ne čaka in cene zniža na akcijskih prodajah in si tako del tržnega kolača zagotovijo že pred razprodajami. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj razprodaje niso več tako obiskane kot minula leta. Medtem ko je pred nekaj leti na dan začetka razprodaj v trgovinah bila nepopisna gneča, letos tega nismo doživeli. Tudi na poletnih razprodajah se je ponovila zgodba iz zimskih. Pričakovanja trgovcev se večinoma niso izpolnila.
Dženana Bečirovič
Osebna kronika
Rodile so: Bojana Murko, Povodnova 8, Ptuj - Lukasa; Lidija Petek, Veliki Brebrovnik 84, Miklavž pri Ormožu
-	Kimija; Helga Mihelač, Spuhlja 11, Ptuj - Lana; Andreja Lederer, Arbajterjeva ulica 1, Ptuj - Anjo; Smiljana Veršič, Spuhlja 116 a, Ptuj - Žanet; Sonja Sovič, Čermožiše 77 a, Žetale - Aleksandra; Nevenka Čagran, Gorišnica 131, Goriš-nica - Davida, Mateja Jagarinec Milkovič, Mala Varnica 4 b, Zg. Leskovec - Urbana; Nataša Bincl, Žibernik 15, Rogaška Slatina - Ajdo, Mateja Kolarič, Mali Okič36, Cirkulane
-	Lana, Klavdija Petrovič, Svetinci 31, Destrnik - Anžeta; Simona Toplak, Grlinci 21, Juršinci - Žana.
Umrli so: Ana Krajnc, Veliki Brebrovnik 63, roj. 1924
-	umrla 8. julija 2007; Alojz Toplak, Stojnci 135, roj. 1925 -umrl 10. julija 2007; Marija Vaupotič, Humpri Ormožu 14, roj. 1924 - umrla 11. julija 2007; Biserka Kralj, Hrvaška, roj. 1957 - umrla 11. julija 2007; Anton Fideršek, Tržec 34, roj. 1924 - umrl 15. julija 2007; Milan Babosek, Ptuj, Rabelčja vas 46, roj. 1949 - umrl 13. julija 2007; Milan Puklavec, Ormož, Skolibrova ul. 8, roj. 1950 - umrl 17. julija 2007; Franc Krajnc, Ptuj, Ob Studenčnici 15, roj. 1945 - umrl 15. julija 2007; Kristina Rola, roj. Helbl, Ptuj, Vespazianova ul. 5, roj. 1923 - umrla 16. julija 2007.
Poroke Ptuj: Danijel Grubelnik, Maribor, Dupleška c. 73 a, in Petra Mlakar, Ptuj, Kvedrova ul. 4; Denis Krajnc in Klaudija Stepišnik, Dornava 30 a.
Poroke Ormož: Vlado Anruš, Hum pri Ormožu, in Irena Moravec, Hum pri Ormožu 31; Damjan Košič in Nataša Sovič, Banovci 2 d.
Črna kronika
Razgrajači pred, med in po tekmi
Ptujski policisti so bili 22. julija okoli 10. ure obveščeni, da v Termah Ptuj skupina okoli 10 Viol ne upošteva opozoril varnostnikov in ogrožajo varnost drugih obiskovalcev kopališča. Policisti so zoper dva izmed njih, stara 28 in 29 let, izvedli ukrepe zaradi kršitve javnega reda in miru ter kršitve Zakona o osebni izkaznici. Okoli 18. ure so bili policisti ponovno obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v kopališču. Na kraju so ugotovili, da sta dva navijača NK Maribora kršila javni red in mir, saj sta izzivala obiskovalce kopališča k pretepu. Ker kršitelja ob intervenciji policistov nista upoštevala opozoril, da prenehata s kršitvijo, so ju policisti pridržali.
Med nogometno tekmo na stadionu je eden izmed navijačev NK Maribora, star 32 let, kršil javni red in mir, saj se je nedostojno vedel, pljuval v policiste in jih pozival k pretepu, zaradi česar je bil odstranjen s stadiona. Ker je naknadno, v neposredni bližini stadiona, na bencinskem servisu na Ormoški cesti ponovno kršil javni red in mir, so policisti zoper njega odredili pridržanje. V tej kršitvi na bencinskem servisu so sodelovali še štirje kršitelji, navijači NK Maribora, stari od 17 do 22 let iz Maribora in okolice. Vsi štirje so bili pridržani. Vsi so namreč s pločevinkami obmetavali policiste. V času trajanja pridržanja se kršitelji niso umirili in so z nedostojnim vedenjem tudi v prostorih za pridržanje nadaljevali; urinirali so po stenah in trgali opozorilne napise
Ženska s pepelnikom udarila policista
V gostinskem lokalu na Dupleški cesti v Mariboru je prišlo v petek, 20. julija, okoli 19.30 do storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo in nasilništva. V lokalu so se nahajali 28-letni moški z 20-letno žensko in z 38-letnim moškim, vsi doma iz okolice Maribora. Takrat sta bila v istem lokalu tudi dva policista v službi, v civilnih oblačilih. Mlajši moški je začel žaliti natakarico in kljub temu, da sta ga opozarjala moški in ženska, s katerima je bil v družbi, z žaljenjem ni prenehal, temveč je začel žaliti tudi goste v lokalu in jim groziti s pretepom. Nekaj gostov je lokal zaradi tega zapustilo. Med grožnjami je pristopil tudi do mize, kjer sta sedela policista in ju napadel. Policista sta se identificirala s službenima izkaznicama, vendar kršitelj ni prenehal z napadom, zaradi česar sta ga z uporabo fizične sile odstranila iz lokala in vklenila. Pri vklepanju je 20-letna ženska, ki je bila v kršiteljevi družbi, na mizi pograbila pepelnik in z njim enega od policistov udarila po glavi. Na kraj so prispeli še drugi policisti, ki so kršitelja prijeli in pridržali. Zaradi opisanega dogodka ga bodo policisti ovadili na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zaradi suma storitve kaznivega dejanja Nasilništva po II. odstavku 299. člena Kazenskega zakonika. Ker so policisti tudi v ravnanju 20-letne ženske ugotovili elemente kaznivega dejanja Napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, po II. odstavku 303. člena Kazenskega zakonika, bodo tudi zoper njo podali kazenska ovadba na mariborsko tožilstvo.
Motorist umrl
Na glavni cesti Ptuj-Ormož, v naselju Mihovci pri Veliki Nedelji, se je 22. julija ob 14.20 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 50-letni voznik motornega kolesa iz Murske Sobote je med vožnjo iz smeri Gorišnice proti Ormožu na delu ceste, ki poteka v klanec navzgor in v levi ovinek, zapeljal desno, izven vozišča na zelenico in trčil v prometni znak. Od tam je motorno kolo bočno drselo naprej in trčilo še v betonski steber. Zaradi poškodb je motorist na kraju umrl.
Slika je naključno izbrana; Foto: Arhiv
Hudo poškodovan otrok
Na glavni cesti Ptuj-Podlehnik, izven naselja Jurovci, se je 21. julija ob 5.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, dve pa lahko telesno poškodovani. 38-letni voznik osebnega avtomobila Opel Astra, državljan Češke, je vozil po glavni cesti iz smeri Dražencev proti Podlehniku. Med vožnjo po ravnini je z vozilom zapeljal levo čez neprekinjeno ločilno črto na sredini vozišča, na nasprotno smerno vozišče, kjer je s sprednjo stranjo vozila trčil v kovinsko zaščitno ograjo mostu potoka Polskava, ob levem robu vozišča. Pri tem sta bila, zraven voznika poškodovana dva otroka, stara 8 in 11 let, slednji je utrpel hudo telesno poškodbo.