252
Književnost.
loti kaka druga spretnejša moč.— Gradivo je v tej zbirki tako razvrščeno, kakor v ,Zabavišču', in kakor se razvrščuje v obče v pesmaricah za otroška zabavišča drugih narodov. ,Dodatek' ima nekaj iger in dve pesmi, katerih besed ni v Funt-kovi knjižici, katerih napevi so pa večinoma že znani v naših zabaviščih. Zbirki na čelu stoji dvanajst pesmic nabožne vsebine, kakor veli izrek: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. „ Predgovor", iz katerega smo povzeli te besede, obsega za tako knjižico nenavadno veliko stranij — 38, torej dobro tretjino. S tem ne rečemo, da ni potreben, le ime nam ni všeč. Morda bi se bilo bolje reklo: „Nauk o petju v otroških zabaviščih." Največ napevov je napravil gospod urednik sam. Kolikor smo se mogli prepričati, ne bode pri otrocih nikake težave z napevi, ker so lahki. Prav tako je vsebina izbrana dobro, kolikor se je namreč moglo res izbirati. Gospod urednik in pisatelj, kakor tudi družba sta s tem delom vrlo  pospešila   „zabavanje"   v  otroških vrtih.    L.
Hrvaška književnost.
Ribe. Prirodoslovne i kulturne črtice. Napisao dr. Mišo Kišpatič. Sa sto trideset i osam slika. Na-gradjeno r| naklade grofa Ivana Nep. Draškoviča. Zagreb i8q3. Str. VIII -j- 4.5 5. Knjižarska cena 3 gld.
Že več let ni Matica Hrv. izdala prirodoslov-nega dela, zato je gotovo vsak ud vesel, da je dobil letos v roke zopet knjigo iz prirodoslovne znanosti. Prišle so ria vrsto ribe, in prav ta stroka je jako lepa in zanimiva; hkrati je ribištvo jako važno v narodnem gospodarstvu, torej ima knjiga tudi praktično vrednost. Kakor v prejšnjih svojih prirodoslovnih delih, katera je Matica izdala, tako je tudi tukaj pokazal g. pisatelj, da je veščak v svoji stroki. — Ta knjiga je poučna, vendar pa tudi poljudna in bo izVrstno ustrezala ne le strokovnjaku ampak vsakemu omikancu. Pisatelj se je oziral zlasti na praktično stran, kar je hvalevredno; v ta namen je dodal .tudi pouk o umetelnem vzgajanju rib. Na veliko škodo narodnega gospodarstva je ribištvo po sladkih vodah jako nazadovalo v našem stoletju. Po raznih deželah gledajo, kako bi se temu pomoglo; tudi na Hrvaškem se v novejšem času mnogo dela, da bi še ribištvo zopet povzdignilo. K temu bo mnogo pripomogla brez dvombe tudi ta knjiga. Za lažjo porabo je dodan pregled in kratek opis vseh domačih rib. Primeren je imenik vseh rib, katere se v tej knjigi opisujejo. — Hrvaška imena raznih rib nam kažejo bogastvo hrvaškega jezika in pa, kako lepo seje že razvila na Hrvaškem prirodoslovna znanost; zaradi nazivala ima ta knjiga še posebno vrednost. Prav dobro je, da je pisatelj dodal še povsod nemško, latinsko in talijansko ime.
Od 3 — 20 str. govori o vrednosti rib v narodnem  gospodarstvu, o ribah kot človeški hrani,
o strupenih ribah, kemičnem sestavu ribjega mesa, potem o razvoju ihtijologije ali riboslovja od najstarejših časov do današnjega dne. Od 21— 92 str. govori pisatelj o telesnem ustrojstvu rib in o umetelnem vzgajanju (92—: 1 1 6), potem o ribjih sovražnikih (n 7 — 1 28) in o posameznih vrstah rib (1 29—401).
Ne razumemo, kako more pisatelj, govoreč o „duševnih sposobnostih" rib, trditi o živalih, da „ mislijo" (str.'49.) in pa o ribjem „razumu" (str. 52.). Kolikor se spominjamo, pisal je isti pisatelj nekdaj jednako tudi o mravljah in čebelah. Je-li to morda na podlagi Darvvinove teorije?
Mimogrede izražamo željo, da bi tudi naša Mohorjeva družba sčasoma izdala poljudno knjigo o ribah, kakor .sedaj izdaje rastlinstvo; seveda s posebnim  ozirom  na slovenske  dežele.                F.
Ilirski glazberiici. Prilogi z^a poviest hrvat-skoga preporoda. Napisao Fr. S. Kuhač. Sa osam slika. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkal-čeviča. Zagreb iS'g J. Str. VII -p 285. Cena 1 gld. 20  kr.
Doba ilirskega preporoda je velikanskega pomena v političnem in kulturnem oziru v zgodovini hrvaškega naroda. Ž njo se začenja novo življenje na Hrvaškem-. .Narodni jezik, slovstvo, vede, lepe umetnosti — vse je začelo kliti, kakor cvetice pomladi. V resnici je bila ta doba — doba splošnega navdušenja, katero se mlajšemu pokolenju zdi včasih najivno, celo smešno. In vendar je le tako navdušenje moglo odstraniti one silne ovire, ki so bile na poti političnemu in kulturnemu napredku naroda hrvaškega. Vsakdo, ki se je le količkaj zavedal, hotel je biti pisatelj, pesnik, umetnik. Kaj čuda torej, če se med pisatelji in pesniki nahajajo ljudje, ki k temu niso imeli pravega poklica. Tako je pri vsakem narodu, kadar nastopa kako novo pot. Kakor v pesništvu, tako se jih je mnogo poskušalo tudi v narodni glasbi,'jeden uspešno, drugi manj srečno. Vendar je tudi to treba vedeti, če hočemo dobiti pravi in popoln  pojem  o lepi ilirski dobi.
V hrvaškem slovstvu se je že mnogo pisalo o slovstvenem delovanju v ilirski dobi, a o glasbi malo in še to raztreseno. Zatorej je ta knjiga jako dragocena za zgodovino ilirske dobe. Slavnoznani in marljivi skladatelj in muzikolog hrvaški, Kuhač, je že 1. 1887. opisal življenje in delovanje najznamenitejšega ilirskega skladatelja, Vatroslava Lisin-skega, letos nam pa podaje osemnajst življenjepisov drugih ilirskih skladateljev. Med temi glasbeniki sta tudi dva Slovenca: Ferdo Livadič (VViesner), za Lisinskim največji skladatelj ilirske dobe, in pa slavni pesnik „Djulabij", Stanko Vraz. Prvi se je rodil v Celju na Štajerskem dne 30.-velikega travna leta 1798., a umrl je dne 5. prosinca 1. 1878. v Samoboru blizu Zagreba. Stanka Vraza smo poznavali doslej kot ljubkega pesnika, duhovitega kritika in gorečega rodoljuba, a na njegove zasluge za na-