LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 205 UDK: 658:65.012.122 Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Podjetje v procesih globalizacije Enterprise in globalisation processes Franc BIZJAK* Izvle~ek: ^udna so pota podjetij! Za razvoj, ki pomeni pogoj za pre`ivetje se morajo podjetja neprestano prilagajati in boriti, zaradi konkurence, zaradi dru`benih sprememb, zaradi razvoja tehnologij, v zadnjem ~asu še posebej zaradi razvoja informacijskih tehnologij in informatizacije dru`be, globalizacije sveta. Procesi globalizacije so zastrašujo~i, `e sama teorija o enopetinski dru`bi, po kateri bo ena petina ~loveštva zadostovala za obvladovanje vseh potrebnih procesov in dela je grozljiva. Kaj bodo delale in od ~esa `ivele ostale štiri petine prebivalstva? Podjetja bodo pre`ivela ~e bodo sposobna pravo~asno spoznati te spremembe in se jim prilagoditi, izrabiti te mo`nosti za inovacije, racionalizacije, rein`eniring in razvoj podjetja. Dr`ave bodo u~inko-vite, ~e bodo obvladovale procese globalizacije in sposobne zagotavljati sredstva za socialne regulative, mi, ljudje pa bomo pre`iveli, ~e bomo znali ohraniti zdravo okolje. La`je se bo prilagajati, ~e bomo pravo~asno spoznali te procese. Zato v prispevku posve~amo tem problemom in procesom pozornost. Kako bo to mogo~e dose~i, se prilagoditi in pre`iveti? Klju~ne besede: globalizacija, prestrukturiranje, rein`eni-ring, nestalna delovna mesta, mobilnost kapitala, transpa-rentnost linearnih tokov, vitko podjetje Abstract: Strange are the ways of enterprises. To develop, which means condition for survive, the enterprises must constantly adapting and fighting because of competition, social changes, technology development and especially because of latest development of informational technologies and informatisation of society, globalisation of the world. Processes of globalisation are frightening, especially the theory of one-fifth society, which says that one fifth of human race will be suffice to manage all necessity processes and work. What will work and what will live from the other four fifth of human race? Enterprises will survive if they will be capable to know those changes and to follow them, if they will use those capabilities for innovations, rationalisations, reengeeneering and the development of enterprise. Governments will be effective, if they will command prcessses of globalisation and will be capable to raise money for social regulatives. We will survive only if we will know to keep our environment healthy. It will be easier to adapt if we will know those processes in time. For that reason we take care of those problems and processes in this article. How can we reach that, adapt to that and survive? Keywords: globalisation, prestructuration, reengeneering, inconstant work places, mobility of capital, transparency of linear flows, lean enterprise 1. PROBLEM V kakšnih razmerah se sodobna podjetja razvijajo, kakšni so pogoji za to, kakšni so vplivi informatizacije dru`-be za podjetja in dru`bo. To so problemi, ki so predmet našega zanimanja. prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 2. OSNOVNE TE@NJE V PROCESU GLOBALIZACIJE Kdor te~e po~asneje kot drugi, nazaduje; kdor stoji, nazaduje! To spoznanje ne dovoljuje kompromisov, tempo razvoja in tekmovanje zato vsiljujejo najuspešnejši, najboljši! Kakšen je ta razvoj? Kakšne so te`nje v tem, svetovnem razvoju? Ali je tudi dolgo-ro~no tak razvoj najboljši? Poglejmo najprej, kako Martin in Schuman opisujeta pomembnejše te`nje v tem raz-voju.1) Menimo, da ugotovitve ne po- trebujejo dodatnega komentarja. Kako se mora takemu razvoju prilagajati podjetje? 2.1. Enopetinska dru`ba “Mi si, povsem preprosto, jemljemo najboljše. Z našo u~inkovitostjo smo lahko promet od za~etne ni~le pred 13 leti pognali na ve~ kot 6 milijard dolarjev.” Gage se samozadovoljno obrne k enemu izmed sosedov za mizo in se namuzne: “Ti nisi niti pribli`no tako hitro uspel, David.” V sekundah, LES wood 51 (1999) 7-8 ki so mu ostale do table z napisom stop, Gage u`iva nad svojo bodico. Nagovorjeni je David Packard, soustanovitelj high-tech, visokotehnološke-ga velikana Hewlett-Packard. Sivi self-made milijarder je videti neprizadet. Popolnoma priseben raje zastavi poglavitno vprašanje: “Koliko zaposlenih v resnici potrebuješ, John?” “Šest, morda osem, “odgovori Gage suho.” Brez teh bi bili izgubljeni. Pri tem pa je popolnoma vseeno, na katerem koš~ku Zemlje stanujejo.” Zdaj podreza še voditelj razprave, profesor Rustum Roy s pensilvanske State University: “In koliko ljudi dela trenutno za Sun Systems?” Gage:” 16.000. Razen majhne manjšine so ti raciona-lizacijska rezerva.” Nobenega šepeta ni v prostoru, nav-zo~im je pogled na doslej neslutene armade brezposelnih samoumeven. Noben od visokopla~anih kariernih managerjev iz panog in de`el prihodnosti ne verjame ve~ v zadostno število spodobno pla~anih slu`b na tehnološko zahtevnih rasto~ih trgih v dosedanjih dr`avah blaginje-vseeno, na katerem podro~ju. Pragmatiki v Fairmontu prihodnost skrajšujejo na nekaj številk in en pojem: 20 proti 80 in tittytainment. 20 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva bo v prihodnjem stoletju zadostovalo za ohranjanje zagona svetovnega gospodarstva. “Ve~ delovne sile ne bo potrebne, “meni magnat Washington SyCIP. Nem~ija leta 1996: ve~ kot šest milijonov delavoljnih ne najde nobene stalne zaposlitve - ve~ kot kdajkoli od ustanovitve zvezne republike. Povpre~-ni ~isti dohodki zahodnih Nemcev padajo `e pet let. In to je, naznanjajo vede`evalci iz vlade, znanosti in podjetij, samo za~etek. Samo v industriji bo v naslednjem desetletju šel po zlu še najmanj poldrugi milijon slu`b. Napoveduje vodilni svetovalec za podjetništvo v republiki Roland Berger, “povrh pa še vsako drugo delovno mesto v srednjem managementu.” Herbert Henzler, vodja nemške podru`nice svetovalne dru`be McKinsey, gre še Raziskave in razvoj dlje: “Industrija bo šla po poti kmetijstva,” prerokuje. Proizvodnja blaga naj bi v prihodnje nudila mezdo in kruh samo nekaj odstotkom pridobitno sposobnega prebivalstva. Tudi avstrijske oblasti poro~ajo o nazadovanju zaposlenosti, industrija vsako leto izgubi 10.000 slu`b. Leta 1997 naj bi bilo 8 odstotkov brezposelnih, skoraj dvakrat toliko kot leta 1994. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 1. Stalna in nestalna delovna mesta 2.2. Mobilnost kapitala in transparentnost finan~nih tokov Pri tem pa je luksemburška razli~ica eden izmed na~inov za puš~anje krvi dr`avnemu prora~unu. Upoštevaje vsa pribe`ališ~a, znaša izpad dav~nih prihodkov, previdno ocenjeno, kakšnih 50 milijard mark na leto, pribli`no toliko, kot se na leto nemška dr`ava na novo zadol`i. Izgube vseh dr`av v seštevku pomenijo nenehno finan~no katastrofo. Po statistiki IMF je pod zastavo brezštevilnih off-shore pal~kov - in s tem zunaj dosega dr`av, v katerih je bil denar prigospodarjen - skupaj ve~ kot 2.000 milijard dolarjev. Kajmanski otoki imajo `e ve~ kot desetletje ve~ vlog iz tujine kot vse denarne ustanove v Nem-~iji skupaj. Pa vsi pobegli denarji še zdale~ niso zajeti. Leto za letom izkazuje mednarodna pla~ilna bilanca dvomestni milijardni primanjkljaj. To pomeni, da je odtok denarja resda registriran, vendar - statisti~no gledano -nikamor ne pride, ker številne banke v off-shore zato~iš~ih podatkov ne objavljajo niti za statisti~ne potrebe. Izvedenci OECD in IMF so `e leta 1987 premo`enje, skrito v tej ~rni luknji svetovnega gospodarstva, ocenili na nadaljnji bilijon dolarjev. 206 “O tem ni nobenih konkretnih podatkov,” priznava Michael Findeisen, ki naj bi pri nemškem nadzornem uradu za posojilni sistem usklajeval bolj oblasti proti pranju denarja. Švicarska zvezna policija ocenjuje, da je bilo samo iz Rusije po letu 1990 iz nezakonitih virov na Zahod prenesenih ve~ kot 50 milijard dolarjev. Finan~no-tehni~-no mostiš~e razli~nih ruskih mafij je offshore središ~e Ciper, kjer ima 300 ruskih bank formalne podru`nice s prijavljenim letnim prometom 12 milijard dolarjev. Te banke imajo tudi dostop do elektronskega pla~ilnega prometa v Nem~iji, zagotavlja Findeisen. Za kriminalni denar so vrata na široko odprta, ~eprav nemški notranji minister in ban~ni lobi trdita druga~e. Isto velja za Avstrijo. Dunajski varnostni izvedenci premo`enje iz mafijskih krogov, nalo-`eno v bankah alpske republike, ocenjujejo na 200 milijard šilingov, pre-ra~unano nekako 19 milijard dolarjev. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 2. Mobilnost kapitala in fina~ni tokovi 2.3. Sprememba virov davkov in dajatev Odkar je na ta na~in dobila antiso-cialno usmeritev, se nekdanja vzor~na dr`ava `e spet lahko veseli nad visoko cenjeno valuto in razmeroma ugodnimi obrestmi. Gro`nja pa kajpak ostaja. Socialdemokratski ministrski predsednik Gran Persson je to dal jasno vedeti januarja 1996. V predvolilni kampanji je javno predlagal, da bi podporo brezposelnim in bolnim znova dvignili na 80 odstotkov njihovih prejšnjih dohodkov. Dva dni kasneje je Moodys objavil poro~ilo, po katerem naj stabilizacija švedskega pro-ra~una še ne bi bila znosna. Nasprotno, “verjetno bi bilo treba socialne LES wood 51 (1999) 7-8 blaginjske programe še bolj skr~iti.” `e naslednji dan so te~aji obveznic in delnic padli za 30 oziroma 100 to~k, zunanja vrednost krone se je zamajala. Po istem scenariju tudi v Nem~iji poteka razgradnja dr`avne blagajne, ki je s progresivnim obdav~evanjem svoj-~as bla`ila socialne neenakosti. Rez za rezom je konzervativno-liberalna koalicija sledila zahtevam iz industrije in bank, naj preobrazi dav~ni sistem. Kar dvakrat v dveh letih je zni`ala stopnjo davka na pravne osebe, kar pomeni posnemanje dobi~ka pri velikih podjetjih. Tudi najvišja dav~na stopnja je bila za pet odstotkov zni`ana. Hkrati se je skokovito pove~alo število dav~-nih olajšav pri amortizaciji oziroma odpisu za samostojne podjetnike in poklice. Na drugi strani pa so bile obratno vse dodatne obremenitve zaradi nemške zdru`itve s splošnimi davki prevaljene na ple~a vseh, predvsem prek davkov na mezdo in dodano vrednost. Rezultat je zgovoren: ko je Helmut Kohl leta 1983 postal kancler, so podjetja in samostojni poklici nosili še 13,1 odstotek dav~nih bremen; 13 let kasneje se je ta dele` zmanjšal za ve~ kot polovico, na 5,7 odstotka. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 3. Davki in socialne dajatve Raziskave in razvoj 2.4. Sprememba pla~ v strukturi zaposlenih Svoj~as je lahko John. F. Kennedy, predsednik v zlatih šestdesetih letih, pri~akovanje rasto~e blaginje strnil v preprost obrazec: “S plimo se dvigujejo tudi vsi ~olni na vodi.” Toda libera-lizacijski in deregulacijski val je v Rea-ganovih ~asih spo~el gospodarski model, za katerega metafora ne dr`i ve~. Resda se je tudi v letih med 1973 in 1994 kosmati dru`beni proizvod na glavo ameriškega prebivalca realno pove~al za tretjino, toda hkrati so povpre~ne kosmate mezde zaposlenih brez vodilnih funkcij, se pravi skoraj treh ~etrtin zaposlenega prebivalstva, padle za 19 odstotkov - na le še 258 dolarjev ali prera~unano 380 mark na teden in to je le statisti~na pov-pre~na vrednost. Za spodnjo tretjino na dohodkovni piramidi je bil padec mezd še bolj dramati~en: milijoni prebivalcev dobijo celo 25 odstotkov manjšo mezdo kot pred 20 leti. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: 2.5. Sprememba zaposlenih in delovnega ~asa Groze~e so izgube delovnih mest v pomembnih storitvenih panogah. Kot primer navajamo le primer odve~nih delavcev v telekomunikacijah v primerjavi z amariško dru`bo Pacific Telesis. Nad-številni zaposleni v evropskih telefonskih podjetjih, glede na storilnost amariške telefonske dru`be Pacific Telesis leta 1994 (269 samostojnih zunanjih pri-klju~kov na zaposlenega je standard, po katerem so izra~unani potrebni in od-ve~ni delavci v evropskih podjetjih). Seštevek obeh številk pri posameznih podjetjih pomeni skupno število zaposlenih leta 1994. 207 Preglednica 1. Odve~ni delavci evropskih telekomunikacijskih dru`b ob upoštevanju ameriške storilnosti Pacific Telesis-ZDA 51.600 delavcev prese`ni delavci Deutsche Telecom 132.264 delavcev -92.736 British Telecom 91.512 delavcev -45.988 Telia - Švedska 20.150 delavcev -12.443 PTT - Avstrija 12.433 delavcev -5.607 Evropa (leto 1995) 597.498 delavcev -322.102 Podobne so razmere na podro~ju bank, zavarovalnic in letalskih dru`b. Hkrati pa se pove~uje število delavcev na “odpoklic”, to je delavcev, ki delajo, ko potrebe podjetij to narekujejo. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 5. Zaposleni in delovni ~as 2.6. Sprememba mo~i dr`ave in mednarodnih podjetij Veliko je dokazov, da mo~ multinacionalnih podjetij naraš~a. Pogosto so gospodarsko mo~nejše kot dr`ave, kapital selijo na podro~ja, kjer so do-bi~ki manj obdav~eni, gradijo v nerazvitih dr`avah na komunalno urejenih zemljiš~ih, ki jih je uredila dr`ava. Kot pogoj novim delovnim mestom izsiljujejo olajšave pri davkih... Mo~ dr`ave v odnosu do multinacionalk torej pada. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 6. Mo~ dr`ave in multinacionalk LES wood 51 (1999) 7-8 2.7. Prerazdelitev akumulacije 358 milijarderjev je skupaj tako bogatih kot poltretja milijarda ljudi, skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Izdatki industrijskih dr`av za tretji svet, nerazvite dr`ave, se kar naprej zmanjšujejo. Leta 1994 so v Nem~iji znašali še 0,34 odstotka dru`benega proizvoda, leta 1995 z 0,31 odstotka desetino manj (Avstrija leta 1995: še 0,34 odstotka). Podatki so znani, a zaradi osvobojenih sil globalizacije se bodo v kratkem pokazali v povsem novi lu~i: najbogatejša petina vseh dr`av razpolaga z 84,7 % svetovnega kosmatega dru`-benega proizvoda, med njihovimi dr-`avljani potekata 84,2 % svetovne trgovine in v njihovi posesti je 85,5 odstotka vseh doma~ih prihrankov. Od leta 1960 se je razlika med najbogatejšo in najrevnejšo petino ve~ kot podvojila - to je s številkami izra-`en polom razvojne pomo~i, ki je obljubljala biti korektna. ^eprav je interes za vprašanja okolja trenutno v senci skrbi za delovna mesta in socialni mir, pa manj aktualnih naslovov v ob~ilih nikakor ne pomeni, da se je ekološko stanje Zemlje izboljšalo. Globalni vzorec trošenja naravnega bogastva je po spektakularni konferenci OZN o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 ostal nespremenjen. Premo`nih 20 odstotkov dr`i zase 85 odstotkov svetovnega izkoriš~anja lesa, 75 % predelave kovin in 70 % energije. Posledice tega so banalne, vendar brutalne: vsi zemljani ne bodo nikoli mogli skupaj do`iveti tolikšne (za okolje tako obremenilne) blaginje. Zemlja postavlja ~loveštvu meje. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 7. Prerazdelitev akumulacije Raziskave in razvoj 2.8. Konkuren~nost valut V svetu šibkih valut, ki jih pestijo inflacije, dolarju samemu grozi visoko zvišanje vrednosti (revalvacij), ~e mu washingtonski varuhi valute z besedami sami zni`ujejo vrednost, “prelagajo problem na druge dr`ave.”45 Tako so to o~itno razumeli tudi gospodarski svetovalci Helmuta Kohla. V nasprotju z njegovo obi~ajno zadr`anostjo do velikega brata onstran Atlantika je Kohl osebno protestiral proti obstruktivni washingtonski valutni politiki in jo javno ozna~il za “povsem nesprejemljivo” - brez posebnega uspeha. Vsaj na finan~nih trgih je bila global-izacija doslej komaj kaj drugega kot amerikanizacija. Za poklicne trgovce, kakršen je Mritz, je to vsekakor logi~-no: “Morda je to cena , ki jo moramo pla~ati za ameriško intervencijo na Balkanu.” Zaradi dramati~nega neravnote`ja pa je velik del svetovnega gospodarstva odvisen od ameriškega notranjega razvoja. Trgovci in ekonomisti od leta 1990 opa`ajo, da konec koncev samo stanje dolarja odlo~a o višini obresti po vsem svetu. Spomladi leta 1994 je denimo v Nem~iji vse kazalo na nazadovanje gospodarske rasti. Po veljavnih ekonomskih pravilih bi to -zaradi manjšega povpraševanja po posojilih - moralo povzro~iti zni`anje obresti, kar je nujna podmena za o`i-vitev nalo`b. Ker je ameriško gospodarstvo raslo, pa so obresti na ameriškem trgu obveznic nenadoma posko-~ile. Nemudoma so se obresti tudi v Evropi povzpele na ve~ kot sedem odstotkov, kar je v `argonu gospodarskih vede`evalcev “strup za konjuktu-ro”. Poldrugo leto kasneje je Nem~ija spet zdrsnila v recesijo, enaka igra pa se je ponovila, ko so ameriške tovarne objavile, da so njihove zmogljivosti polno izkoriš~ene. Tudi najni`je vodilne obresti Bundesbanke v zadnjem desetletju tega niso spremenile. Nemški varuhi valute so bankam resda posodili ve~ denarja kot kdajkoli in podjetjem omogo~ili, da so leta 1995 najela za sedem odstotkov ve~ posojil kot leto prej. Toda poceni kapital je takoj odtekel na tuje, bolj donosne trge. Helmut Hesse, ~lan centralnega 208 ban~nega sveta Bundesbanke, je stvarno ugotovil, da je “sposobnost narodnih bank za samostojno zni`e-vanje obresti” na `alost “izginila”. Tudi nemška vlada je lahko samo ne-mo~no opazovala, ko so morala nemška podjetja februarja leta 1994 zaradi zvišanja vodilnih obresti v ZDA in kolapsa ameriškega trga kapitala nenadoma pla~evati krepko višje obresti za svoja posojila, ~eprav je bila inflacija nizka in ~eprav je Bundes-banka z nizko diskontno obrestno mero bankam pravzaprav dala na voljo dovolj poceni denarja. Prav tako ne-mo~no sta se svojim volivcem predstavili nemška in japonska vlada, ko je spomladi leta 1995 dolarski te~aj padel na zgodovinsko nizko raven 1,35 marke oziroma 73 japonskih jenov in s tem izvozno industrijo spravil na kolena. Odkar so jih nedosegljivi trgovci stisnili v kot, številni predsedniki vlad na dolgo in široko ponavljajo rotitvene obrazce in otopele zmerljivke. Saj vendar ne gre, se je recimo aprila 1995 prito`eval britanski premier John Major, da dogodki na finan~nih trgih “potekajo s tolikšno naglico in v takšnem obsegu, da so povsem zunaj nadzora vlad in mednarodnih ustanov”. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 8. Konkuren~nost valut Na sre~o smo prav v sedanjem ~asu `e pri~a uvedbi evropske valute eura, ki bo, tako je na~rtovano, postal zadostna konkurenca dolarju v tekmi za prevlado valut. 2.9. Globalizacija informacij v razvoju LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 209 Ford optimira online z ra~unalniki v svetovnem merilu in se izogiba podvajanju dela do ravni najbolj oddaljene pode`elske podru`nice. Rezultat so global cars, svetovni avtomobili, s katerimi Ford spet enkrat postavlja svetovno veljavni standard za to, kako se da kar najbolj u~inkovito proizvajati avtomobile. Prehod na ta model pri-hranja milijardne stroške in verjetno ve~ kot tiso~ visokousposobljenih, dobro pla~anih managerskih, in`enirskih prodajalskih slu`b. Za zadnji, po vsem svetu tr`eni model mondeo, so Fordovi konstruktorji še potrebovali dva meseca in 20 mednarodnih delovnih konferenc, preden je bil projekt nared. Za najnovejši model taurus je bilo potrebnih 15 delovnih dni in trije kontrolni sestanki, preden je upravni odbor pri`gal zeleno lu~ za za~etek proizvodnje - skok u~inkovitosti za nekaj sto odstotkov. To zakonitost torej lahko prika`emo tako: Slika 9. Globalizacija informacij v razvoju 3. KAJ LAHKO STORI PODJETJE? Razvoju se ni mogo~e izogniti, lahko se mu le prilagodimo ali propademo! Prav zato menimo, da mora podjetje procese globalizacije sprejeti kot izziv, se jim prilagoditi in izrabiti v svojo korist. Prav zato iš~emo rešitve v smereh kot jih ka`e slika 10. 3.1. Prilagajanje konceptov poslovanja novi konkurenci Podjetja so se v preteklosti prilagajanja z razli~nimi poslovnimi koncepti. Za vsak koncept poslovanja so zna-~ilne razli~ne filozofije vodenja podjetja. Ker smo o tem `e ve~krat podrobneje pisali, naj na tem mestu opozorimo le na rein`eniring in osnovno izho- Slika 10. Mo`nosti prilagajanja Razvoj dejavnikov konkuren~nosti Rein`eni ring ' Koncept ' vitkega podjetja Koncept poslovne logisitke Proizvodni koncept ? Koncept-marketinga Razvoj poslovnih konceptov Čas' Slika 11. Razvoj konceptov poslovanja diš~e rein`eniringa podjetja. Ta je predvsem v tem, da je zaradi razvoja informatizacijske tehnologije mogo~e dela ponovno zdru`evati, kar ponovno pomeni revolucijo v razvoju storilnost, podobno kot je to zagotovil skoraj pred sto leti nasproten proces, to je delitev dela. 3.1.1. Rein`eniring v razvoju podjetja2) Podjetje se razvija, ~e se u~inkovitost podjetja raste vsaj tako intenzivno, kot se razvija povpre~na dru`bena u~inko-vitost okolja, v katerem je podjetje. Pri tem lahko razlikujemo o`je in širše okolje, dr`avno ali svetovno gospodarstvo. Ko podjetje ustanavljamo, praviloma te`imo, da podjetju zagotovimo nadpovpre~no u~inkovitost. To omogo-~a sodobna tehnologija, organizacija, boljši delavci ipd. To je prikazano v to~ki 1 na sliki 12. U~inkovitost lahko po ustanovitvi tudi nadalje naraš~a, vzroke za to je mogo~e najti v izboljševanju organizacije, izpopolnjevanju delovnih postopkov, priu~itvi delavcev ipd., do to~ke “a”, ko so te mo`nosti izrabljene in u~inkovitost pri~ne stagnirati. Od tu naprej pa imamo ve~ mo`-nosti: lahko nadalje dvigamo u~inko-vitost podjatja ali pa se zadovoljimo z dose`eno stopnjo razvoja. Opisani model razvoja predpostavlja sorazmerno rast dru`bene u~inkovitosti. Dejstvo pa je, da ta naraš~a ekspo-nen~no. Na primer, storilnost naraš~a za okoli 3 % letno, tako naraš~a tudi dru`beni proizvod pa tudi drugi kazalci razvoja. To pomeni, da so v daljšem ~asovnem obdobju potrebne ve~je spremembe u~inkovitosti, ~e ho~emo biti nadpovpre~no uspešni. To pa praviloma omogo~a rein`eniring. Razvoj pa poteka po tem modelu tako kot ka`e slika 12. LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 210 Slika 12. Rein`eniring v razvoju podjetja) Poglejmo na kratko, kakšne mo`nosti nudi rein`eniring. 3.1.2. Model rein`eniringa Iz opisanega izhaja, da je rein`eniring podjetja za dolgoro~en razvoj podjetja nuja, saj bodo podjetja, ki ne bodo prilagodila na~ina dela novonastalim zahtevam, neu~inkovita. Na ta na~in torej lahko pri~akujemo razvoj po modelu, ki je prikazan s poudarjeno puš-~ico. Bistvo razvoja po tem modelu pa je: - korenite spremembe in ne po~asno prilagajanje, - spremembe v na~inu razmišljanja, - zdru`evanje dela in ne delitev dela, - obravnava procesov kot celote, - povezovanje procesov, - velike spremembe v u~inkovitosti. To pomeni, da se poskušamo pri razvoju podjetja po tem modelu znebiti konvencionalnega na~ina razmišljanja, ki temelji na klasi~ni organizaciji in delitvi dela, iš~emo pa nove na~ine dela. 3.1.3. Pomen rein`eniringa za razvoj podjetja Da bi izboljšali poslovne procese predvsem v proizvodnji, so v nekem podjetju, kooperantu avtomobilske industrije v ZDA, oblikovali številne projekte. Rezultate teh projektov ka`e preglednica 2.4) 3.2. Prilagajanje podjetja procesom globalizacije Spremljanje razvoja podjetij v svetu in Projekt Prihranek porizvodnih površin % Pove~anje storilnosti % Zmanjšanje obratnih sredstev % Letni prihranki 1000 $ A 58 44 99 99 B 71 7 99 202 C 24 20 97 50 D 37 32 99 80 E 41 56 99 220 F 5 9 98 46 G 5 15 90 50 H 20 8 96 82 34 31 99 50 J 17 55 86 170 K 33 38 96 87 L 85 29 99 62 M 44 21 99 94 N 46 44 99 74 O 25 42 82 85 P 36 14 99 122 Q 17 21 86 125 R 36 44 89 65 S 51 52 98 290 Prihranek površin 3 ok. 334.000 m Prihranek obratnih sredstev 390.000 $ Letni prihranki 2.100.000 $ Preglednica 2. U~inki razli~nih projektov doma dovoljuje grupiranje naporov za dosego razvoja na dve temeljni podro~ji: - prilagajanje zahtevam nove konkurence in novim pogojem, - prilagajanje zahtevam globalizacije sveta. Na~ine prilagajanja tem spremembam lahko strnemo v preglednico št. 3. Preglednica 3. Pregled na~inov prilagajanja podjetij spremembe v strukturah podjetij zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam zahtevam racionalne proizvodnje razvoja podjetja celovite kakovosti stabilnosti in zanesljivosti kakovosti `ivljenja in dela globalizaciji sveta spremembe tehni~nih struktur -”vitko” podjetje oblikovanje razvojne kakovost izdelka zanesljivost dobav humanizacija dela deluj globalno strategije podjetja kakovost izdelka in poslovnih odnosov in odnosov in ne le lokalno spremembe organizacijskih struktur npr. uvajanje metode razvoj z ni`anjem stroškov, servisiranje stabilnost poslovanja ekologija dela internacionalizacija 20 klju~ev rne z ekonomiko obsega in vzdr`evanje in zaupanje med partnerji in okolja podjetij in kapitala spremembe finan~nih struktur primerjava z boljšimi spoznavanje spremeb recikla`a, stabilnost, image individualne metode informatizacija, konkurenti v razvoju regeneracija in odnosi z javnostjo rekreacije in sprostitve transparentnost tr`iš~ spremembe stroškovnih struktur inovacije in izobra`evanje skrb za partnerstvo z dobavitelji izobra`evanje zdru`evanje in ne nove tehnologije za razvoj odrabljene izdelke in kupci za prihodnost delitev dela in procesov 8825 42 LES wood 51 (1999) 7-8 Raziskave in razvoj 211 4. KAJ LAHKO STORE DR@AVE ? Viri: Verlag, München, Wien, 1986 Ali bo zadostovalo samo prilagajanje podjetij novim razmeram konkurence, da mo~ ne bo še naprej prehajala v roke `e sedaj najmo~nejših? Zagotovo ne. Potrebne bodo dru`bene spremembe, ~e ~loveštvo `eli obdr`ati raven demokratizacije, ~love~nosti, solidarnosti in socialnosti... Kaj torej lahko storijo dr`ave? Na to seveda ne znamo odgovoriti. 1.) Hans-Peter Martin, Harald Schu- 4.) D. Gorupi}, Poslovna politika poman, Pasti globalizacije, CO LIBRI, duze}a, Visoka škola za vanjsku tr-1997 govinu, Zagreb, druga izdaja 1975 2.) F. Bizjak, Rein`eniring in razvoj Opombe: podjetja, EDUKA, Nova Gorica, 1997 1) Vsi citati v poglavjih od 2.1-2.9 so povzeti po: Hans-Peter Martin, 3.) K. Suzaki, Modernes Management Harald Schuman, Pasti globalizaci-im Produktionsbetrieb, Carl Hanser je, CO LIBRI, 1997 Slika 13. Kaj lahko store dr`ave? 2) Ve~ o tem v delu F. Bizjak, Rein-`eniring in razvoj podjetja, EDUKA Nova Gorica 1997 3.) Osnovni model razvoja povzet po: D. Gorupi}, Poslovna politika po-duze}a, Visoka škola za vanjsku trgovinu, 1975, druga izdaja 1975 4) K. Suzaki, Modernes Management im Produktionsbetrieb, Carl Hanser Verlag, München, Wien, 1986, stran 67 Novi ~lani upravnega odbora in vodstvo GZS - Zdru`enja lesarstva Na konstitutivni seji UO GZS-Zdru-`enja lesarstva so ~lani upravnega odbora: Stanislav Škali~ - Murales Ljutomer, Bojan Pogorelc-Lesna Slovenj Gradec, Jakob Repe_LIP Bled. Franc Zupanc - Alples @elezniki, Ne-deljko Gregori~-Lipa Ajdovš~ina, Peter Tomši~-Javor Pivka, Zvone Novina - Novoles Stra`a, Janez Zalar - LIK Ko~evje, mag. Andrej Mate - Inles Ribnica, mag. Miroslav Štrajhar - Svea Zagorje, Danijela Rus - KLI Logatec in Jo`e Bobi~ - Mizarstvo Bobi~, Novo mesto, dne 22.6.1999 ponovno izvo- lili za predsednika UO GZS-Zdru`enja lesarstva Petra Tomši~a, dipl. oec, za podpredsednika mag. Miroslava Štraj-harja, Svea Zagorje in za sekretarja dr. mag. Jo`eta Korberja. ^lani upravnega odbora in vodstvo imajo štiri letni mandat. Desno: ponovno izvoljeni predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, Peter Tomši~, dipl. oec., Javor Pivka, podpredsednik mag. Miroslav Štrajhar, Svea Zagorje, in dr. mag. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva