Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
m
Leto XXXIV. - Štev. 35 (1719)
Gorica - četrtek, 16. septembra 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
PostabšiHue aosndapske krize v JnooMi
Dijaki višjih srednjih šol bodo v teku tega šolskega leta najbrž doživeli važne spremembe. V parlamentu se je namreč že začela razprava o novi ureditvi višjih srednjih šol. Pravzaprav je zadevni zakon poslanska zbornica že sprejela in ga mora odobriti le še senat. Ker se obeta, da bo sedanja Spadolinijeva vlada ostala, se sme zatrdno pričakovati, da bo novi šolski zakon v doglednem času prišel pred senat, ki ga bo po vsej verjetnosti odobril takšnega, kot ga je že sprejela poslanska zbornica, saj so se zanj izrekle vladne stranke brez pridržkov, komunisti so se pa vzdržali. To pomeni, da z njim v glavnem soglašajo.
NOVI ŠOLSKI ZAKON
Novi zakon predvideva korenito spremembo v višjih srednjih šolah, ki naj bodo nadaljevanje sedanje enotne srednje šole. Predvsem bo po novem trajal študij 16 let in ne več 14 kot do sedaj. Zato sta po končani enotni srednji šoli še dve leti višje srednje šole, ki bo obvezna za vse. Študij v teh dveh letih bo splošnega značaja s poudarkom na strokovnih predmetih in na študiju jezikov. Odpravljena bo latinščina.
Po teh obveznih dodatnih letih bodo sledila tri leta višje srednje šole, ki bo imela številne usmeritve: humanistična s študijem latinščine in grščine; pedagoška namesto sedanjega učiteljišča; trgovska namesto sedanjih raznih trgovskih srednjih šol; tehnična, ki bo nadomestila sedanje tehnične šole različnih tipov itd. Vsaka usmeritev pa bo trajala tri leta in se bo končala z maturo oz. z diplomo. Odpravljeni bodo popravni izpiti, večji poudarek bodo dajali pouku živih jezikov in znanstvenih predmetov ter manj poudarka klasičnim jezikom.
Gentilejeva šolska reforma je vpeljala študij latinščine na skoro vseh tipih višjih srednjih šol, sedanja reforma pa bo preveč okrnila študij latinščine, kar zopet ne bo prav.
POUK VEROUKA
Poseben boj se je bojeval glede verouka. Nekatere stranke so bile za to, da se pouk verouka ohrani le kot predmet proste izbire za tiste, ki bi se zanj priglasili. Proti temu so se uprli ne samo demokristjani, temveč tudi mnogi drugi dejavniki v državi. Zavoljo tega je bil sprejet neke vrste kompromis med raznimi zahtevami.
Glede verouka pravi 3. člen novega zakona o višjih srednjih šolah takole: »Poučevanje verstva se zagotovi v okviru namenov višje srednje šole. Izvajanje pravice do pouka verstva se ureja tako, da ostane zaščiteno spoštovanje vesti in da ne pride do diskriminacij. Ustanovitev, vsebina in praktični načini pouka verstva se določijo \ v dogovoru med državo in zastopniki veroizpovedi v soglasju s 7. in 8. členom ustave. Izvršilne odredbe se določijo z dekretom šolskega ministrstva.«
Iz omenjenega člena je razvidnih nekaj dejstev:
1. Pouk verstva ostane tudi v višjih srednjih šolah kot normalen predmet. Še vedno pa se mu bodo lahko ognili tisti, ki bi ta predmet čutili kot nasilje proti svoji vesti.
2. Vsa verstva so pred državo enakopravna. Zato se bo v višjih srednjih šolah lahko vršil pouk tudi drugih verstev in ne samo rimsko-katoliške vere. To »v dogovoru z zastopniki veroizpovedi«.
3. Kje se bo določeno verstvo poučevalo, kdo bo poučeval in kaj, to se določi v soglasju med državo in zastopniki raznih veroizpovedi.
4. S tem členom je odpravljen pojem o katoliški veri kot državni veri. Vsa verstva so pred državo enakopravna kot so enakopravni vsi državljani. S tem je potrjen laični značaj države, ki ni vezana na neko določeno veroizpoved bolj kot na druge. Zato pa država kot taka mora omogočiti vsem dijakom enake možnosti za pouk v njih verstvu. Kako se bo to izvajalo, bo pač potreben dogovor med drža-
vo in zastopniki različnih veroizpovedi (katoliška Cerkev, protestantske skupnosti, judovska sinagoga idr.).
ZAŠČITNI ZAKON ZA SLOVENSKO NARODNO SKUPNOST
Tretja novost, ki pa ni gotovo, da do nje pride že to leto, je izglasovanje zaščitnega zakona slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot vemo je vlada že imenovala posebno parlamentarno komisijo, ki naj izdela in predloži zadevni zakonski osnutek. Morda bo do tega prišlo v teku prihodnjega leta 1983, če bo pri ministrskem predsedniku Spadoliniju dovolj politične volje. Vendar se zase bojimo, da je ta mož ima premalo. Kljub temu smemo upati.
V	tem upanju želimo našim dijakom, profesorjem in vsem za šolo odgovornim mimo in uspehov polno šolsko leto 1982/ 1983.
Najbolj razširjeni francoski dnevnik »Le Monde« je 15. in 16. avgusta prinesel zanimiv članek o Jugoslaviji pod naslovom »Ekonomska kriza se je poslabšala zaradi poneverb in stalnega višanja plač«.
Vodilni kadri Jugoslavije, ki so v tej državi zelo številni zaradi kompliciranega upravnega sistema, ne bodo imeli letos poletnih počitnic. Partijska organizacija, socialistična zveza, sindikati itd. neprestano zasedajo, alarmirani zaradi težavnih problemov, ki zahtevajo nujnih rešitev. V središču zaskrbljenosti pa je gospodarski položaj.
Polletna bilanca 1982 je v resnici zaskrbljujoča. Življenjski stroški so se zvišali za 17,2%, medtem ko je bilo začrtano 17% povečanje za vse leto.
Za stabilizacijo trgovine je vlada razglasila že drugič v enem letu zamrznjenje cen, medtem ko je predhodno povišala
Si. ric med umiki Treh Mii
Lani je Padova slavila 750-letnico smrti svetnika, ki je v Italiji poznan pod imenom »II Santo« ter počiva v tamkajšnji mogočni baziliki. Grob sv. Antona Pado-vanskega obišče vsako leto .tri milijone ljudi. Tudi sv. oče Janez Pavel II. se je lani namenil, da poroma na svetnikov grob, toda atentat na trgu sv. Petra mu je to namero preprečil. Preteklo nedeljo pa jo je mogel končno uresničiti.
Prvo srečanje z mestom je imel na trgu Garibaldi, kjer ga je sprejel župan Gottar-do. Svoje mesto je predstavil kot veliko delavnico, kjer se dela za bodočnost in se išče novih družbenih prijemov, toda v njem se pri tem porajajo tudi smrtonosne bolezni kot so družbeni razkroj in terorizem.
Po tem pozdravu je sv. oče obiskal zavod za telesno in duševno ovirane, ki ga upravičeno nazivajo »Betaeški Cottolengo« in je v njem nad 800 težko prizadetih. Nje in vse ostale bolnike je sv. oče nagovoril z opogumljajočimi besedami ter poudaril, da je tradicija Cerkve, da se posveča dobrodelnosti.
Sledilo je srečanje s profesorji in študenti padovanske univerze, ki je ena najstarejših v Italiji ter je vanjo vpisanih sikoro 60.000 študentov. Zadnja leta je bila leglo raznih skrajnostnih ideologij in ko-tišče rdečih brigad. Sv. oče je omenil potrošniški in uživaški duh, ki preveva družbo. »Je to glavni razilog — je dejal papež — neuravnovešenosti današnje mladine, ki je brez idealov. Tako se da pojasniti tudi nekatere značilne oblike nasilja, s katerimi neke skupine izražajo sivoje nezadovoljstvo ali si delajo utvare, da bodo z nasilnimi dejanji ustvarile pogoje za novo družbo.« Sv. oče je nadalje poveličeval vrednoto svobode, ki pa je danes pogosto napačno pojmovana. Svobodo je treba oddvojiti od ideoloških zmot, ki jo na koncu zanikajo, kakor jo tudi obvarovati pred vsemi političnimi, družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi manipulacijami, ki ji grozijo z zadušenjem in uničenjem.
Tretja točka papeževega obiska je bila bazilika sv. Antona, 'kjer je opravil prvo sv. mašo nedeljskega dne. V pridigi je opozoril na dve značilni potezi v življenju sv. Antona: oznanjevanje in pokora. Ti dve vrednoti sta nujni tudi za današnji čas. »Sv. Anton je bil velik na prižnici, velik pa tudi v spovednici, saj je v njej preživel dolge dneve, ne da bi imel čas za lastno jed.« Po maši se je pokazal na balkonu bazilike in zmolil običajno angelsko če-ščenje.
Po kosilu je obiskal grob bi. p. Leopolda Mandiča v kapucinskem samostanu in počastil »junaka spovednice«. Nato se je v »Palazzo della Raggione« najprej sestal s kulturniki in mestnimi upravitelji, zatem pa v padovanski stolnici sv. Justine z duhovščino, redovniki in redovnicami. Sv. oče jim je govoril o vzvišenosti posvetitve Bogu in Kristusovi Cerkvi. Padova ima za
rimsko, turinsko in milansko škofijo največje število duhovnikov. Letos je v velikem semenišču 110 bogoslovcev, kar priča o življenjski moči krščanskih družin Treh Benečij.
Zadnji dve točki papeževega programa v Padovi sta obsegali srečanje z mladino na mestnem stadionu. 25.000 mladincem je priporočil, naj iščejo pristno Kristusovo podobo, ne pa kakšno izkrivljeno, ki jo nekateri v svoji napačni naprednosti ponujajo. Povabil jih je, naj jih ne bo strah delati v vrstah Katoliške akcije in naj ostanejo tesno povezani s pastirji Cerkve.
S stadiona se je podal na prostrani Pra-to della Valle pred baziliko sv. Justine. Tu se je zbrala ogromna množica, poročevalci so jo ocenili na 300.000 oseb. Sv. oče je še enkrat opravil sveto daritev. V pridigi je dejal, da je krščanstvo vera človeka za drugega človeka, ki je v stiski. So povsod, pred našimi vrati, na vseh zemljepisnih dolžinah in širinah. In trpijo na različne načine lakoto, stisko, teptanje osnovnih človeških pravic. Njihove potrebe pomenijo 'izziv za našo vero.
■	Vest, da namerava sv. oče sprejeti voditelja Palestincev Arafata, ki se je udeležil 69. konference Medparlamentarne unije v Rimu, je v Izraelu vzbudila hudo ne-voljo. Cerkev so obtožili, da med drugo svetovno vojno ni obsodila nacističnih pokolov Zidov in da je molčala, ko so Palestinci in drugi muslimani v Libanonu skozi šest let morili tamkajšnje kristjane. Tudi italijanski liberalci in socialdemokrati so izrazili svoje pomisleke glede primernosti Arafatovega obiska, pač pa se z njim strinjajo vodstva DC, PSI, PCI in sindikatov.
ceno petrolejskih izdelkov za 22 %. Jugoslovani plačujejo sedaj bencin 37,5 dinarjev za liter, medtem ko je v Franciji super bencin le 31,5 dinarjev. Zamrznitev cen pa je samo relativnega pomena, ker že sedaj napovedujejo neizogibno povišanje cen nekaterih storitev, npr. električnega toka.
Vrednost izvoza je v prvem polletju 1982 za 319 milijonov dolarjev višja od izvoza v prvem polletju 1981, uvoz pa se je zmanjšal za 900 milijonov dolarjev« To je pozitiven pojav, toda rezultat je še daleč od planiranega načrtovanja.
Dotok deviz od turizma iz konvertibilnega področja je daleč nižji od predvidenega. Da bi privabili goste, so se po ho-hotelih odločili, da znižajo cene od 15. avgusta dalje za 10 do 20 odstotkov. Le malo je verjetnosti, da bo prinesel turizem do konca leta eno milijardo 300 milijonov deviz kot je bilo predvideno, zlasti zato, ker se je razbohotila zasebna trgovina z devizami kot še nikdar do sedaj. Uradne menjalnice, ki služijo zato, da si tujci nabavijo dinarje, so se spremenile v privatne pisarne. Njih uslužbenci kupujejo devize po uradnem tečaju in namesto da bi jih prodali bankam, jih prodajajo na črni borzi. Cenijo, da je vsak dan samo v Dalmaciji odtegnjeno državni kontroli za
200.000	dolarjev deviz.
Ne goljufajo pa samo posamezniki. Podjetja goljufajo še bolj: skrivajo blago in goljufajo na kvaliteti in kvantiteti. Službeni organi, ki kontrolirajo podjetja, neprestano razkrinkujejo poneverbe, izvršene z odkritim ali prikritim privoljenjem »samoupravnih organov«, ki so jim mar le koristi podjetja, ne brigajo jih pa zakoni in skupni interesi družbe.
Po ugotovitvi notranjega ministrstva je v letu 1981 devetnajst tisoč podjetij zakrivilo kazenske prestopke; gre za velike vsote, npr. rafinerija na Reki 3,2 milijarde dinarjev, pivovarna Svetozarevo eno milijardo dinarjev, Supermarket glavnega mesta dve milijardi itd. Več desetin ljudi je bilo zapletenih v aferi kraje bakrenih plošč v Baru v vrednosti 1,7 milijarde dinarjev in so jih prodali kar v osem oddaljenih krajev v državi. Ministrstvo je ugotovilo, da je sistem zbiranja tatov veliko hitrejši in učinkovitejši kot državni aparat.
Stabilizacijski ekonomski plan, ki ga pripravlja komisija, kateri predseduje Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ je zelo počasen. Sooča se z vedno novimi težavami; najnovejša težava je povišanje plač v zadnjem času. Da se ne bi zmanjšala kupna moč zavoljo inflacije, so plače daleč prekoračile mejo, določeno s kompliciranim sistemom »samoupravnih dogovorov«. Postavlja se vprašanje, ali naj z upravnim posegom v politiko plač prisilijo delavce in uradnike, da vrnejo del svojih plač.
Vodstvo sindikata opozarja na plače tistih, ki so na vrhu. Nekateri ravnatelji podjetij zaslužijo ogromno več kot je pov-
Nasilje vlada na Kosovu
»Nedeljski dnevnik, ki je najbolj razširjen tednik v Sloveniji, že nekaj časa prinaša posebna poročila s Kosova. Iz teh poročil je videti, kako je bil in je še vedno resen položaj na Kosovu. Tako piše, da so albanski miličniki sami uganjali nasilje nad srbskimi dekleti in ženami. »Miličniki Albanci — piše časopis   so se v
zadnjih mesecih osemkrat tako pregrešili.«
Drugod brez razloga pretepajo srbske fante. »Lani so prijeli nedolžne mladeniče srbske narodnosti iz Gračanice pri Prištini... V Prilužju blizu Vučitrna, kjer žive samo Srbi, so miličniki Albanci večkrat fizično obračunavali z nekaj fanti... Neki materi Danici Milinčič so pred očmi ubili sina Danila. Ko ga je hotela braniti, ji je morilec rekel: To ne more biti srbska zemlja. To je zemlja Enverja Hodže. Ko so morilca Ferata obsodili na smrt, so materi Danici zagrozili: Če bo smrtna kazen
izvršena, bo še več mrtvih kot dozdaj.«
Kako na deželi zažigajo Srbom polje ob žetvi in uganjajo še drugačno nasilje, smo že pisali. Vse to izhaja iz nacionalizma. Albanci hočejo svojo republiko, drugi celo odcepitev od Jugoslavije in priključitev k Albaniji. Pri tem jim prav pridejo vsa sredstva. Trdijo npr., da je primarij porodnišnice pri prištinski bolnišnici dr. Sae-deta Mikuli sterizirala srbske in črnogorske dečke, ki so se tam rodili.
Srbi in Črnogorci se vsled tega vedno bolj izseljujejo. Od 1961 do 1981 je padlo število Srbov in Črnogorcev na Kosovu za 12 °/o (od 27 na 15 odstotkov). Ker se ne morejo zanesti na albanske miličnike, pošiljajo na Kosovo slovenske fante. Tako je isti časopis 12. septembra objavil zahvalo slovenskega fanta-vojaka za nastop folklorne skupine France Marolt in Steva Žigona v Prizrenu. »Kajti v Prizrenu je veliko slovenskih fantov.«
prečna plača. To je nedopustno s socialnega stališča, pa tudi nacionalna ekonomija ne prenese takih 'izdatkov, je izjavil sindikalni funkcionar. Opozorilo ima tem večjo veljavo, ker so povečala število zaposlenih tudi podjetja, ki delajo z veliko izgubo.
Kako se znebiti vseh teh negativnih pojavov? Ne manjka nasvetov. Za nekatere je mogoče uravnovesiti trg samo s strogimi administrativnimi ukrepi — neke vrste povratek v preteklost. Drugi se zaganjajo proti cepljenju narodne ekonomije med republike, občine in podjetja. Tako nastajajo pregrade, ki so zarodek krajevnih interesov, ker skuša vsakdo brezobzirno napolniti svojo blagajno na račun skupnosti.
Sliši se o zahtevah po globljih spremembah političnega in zakonodajnega sistema, odslovitev posameznikov iz kolektivov, pri čemer niso izvzeti niti voditelji na najvišjih mestih. Pri teh večnih razpravah o tem, kdo je kriv gospodarskega poloma, so mnogi prišli do spoznanja, da je zlo v Jugoslaviji bistveno moralnega značaja: podkupovanje, prevara in druge oblike korupcije.
Člankar dnevnika »Politika« piše: »Kadar so spodkopane osnovne vrednote, ko se ne spoštuje več Boga (sicl), zakona, oblasti in tradicije, zgine pojem morale. To se dogaja, ker vodijo družbene zadeve "špekulanti”. Lahko se borimo s pritiskom in zakonom samo proti nekaterim negativnim pojavom. Mogli pa se bomo otresti gorja, ki nas razjeda samo s spoštovanjem načel morale, ki so pogoj za pravično in trajno ureditev vseh problemov.«
■ V Ženevi v Švici je bil aretiran vodja framasonske lože P 2 Licio Gelli, ki ga je policija iskala že od 22. maja 1981, ko so ga italijanske oblasti obtožile vohunske dejavnosti. Prav tako ga dolžijo, da je koval politično zaroto proti državi. Gelli ni nikoli skrival svojih simpatij do skrajne desnice, saj je bil svoj čas zavzet fašistični funkcionar. Gelli je ložo P 2 spremenil v sredstvo svoje oblasti in bil soudeležen pri številnih finančnih transakcijah dvomljive vrednosti.
■ Člani neapeljske »camorre« so poskusili izvesti nov zločin, ki pa jim ni uspel. Napadli so pri kraju Nola blindirani avtomobil, v katerem se je vozil namestnik državnega pravdnika iz Avellina Antonio Gagliardi. Ta vodi trenutno večjo preiskavo o zločinskem delovanju »camorre«, ki izkorišča potres in izsiljuje ljudi, ki vodijo gradbinsko obnovo. Pri napadu se je sodnikov avto sicer prevrnil, toda sodnik je imel srečo, saj je bil kljub divjemu streljanju zločincev ranjen samo v desno nogo.
V	jugoslovanskem gospodarstvu še vedno privilegiji
Pretekli teden smo brali v ljubljanskem »Delu«, da bo zvezna vlada krila izgubo šest milijonov dolarjev, ki jo je ustvarila letalska družba JAT. Njen predsednik je namreč javil, da družba enostavno ne bo več opravljala mednarodnih poletov, češ da upniki grozijo z zaplembo Jatovih letal, če ne plača dolgov. Ob tej grožnji je zvezna vlada segla v žep in plačala šest milijonov dolarjev dolgov za bencin, ki so ga Jatova letala kupila, a ne plačala. »Delo« pa poroča, da je poleg tega ostalo še 16 milijonov dolarjev dolgov, ki jih je JAT staknil za nakup rezervnih delov in drugega materiala.
»Delo« se pri tem huduje, da v Jugoslaviji živijo v samoupravni družbi, kjer ni privilegiranih podjetij. Vsako podjetje mora zato samo zase skrbeti. Tudi JAT je tako podjetje, ki pa prerazkošno živi, očita »Delo«, in ima preveliko število uslužbencev (šest tisoč). V inozemstvu se pa zadolžuje, češ bo že vlada plačala. To pot je res plačala. Toda ali naj io traja v vek? To bi bilo v nasprotju s samoupravnim sistemom.
Končno smo le slišali kritičen glas iz Slovenije na račun veselega gospodarjenja v Beogradu.
Življenjska pot našega suetniškega kandidata
V	majhni vasici Slom, v župniji Ponikva vzhodno od Celja, v globoko verni družini, so 26. novembra 1800 doživeli veliko veselje. Materi Mariji roj. Zorko in očetu Marku se je rodil sin Anton, prvorojenec. Oče ga je v svoji gospodarnosti določil za na-slednika-gospodarja na domačiji in posestvu. Za Antonom so se rodili še dve sestri Marija in Uršula, brat Martin, ki je umrl kot otrok, brat Jožef in sestra Lucija, brat Valentin ter sestra Neža, ki je umrla v otroštvu.
Pri Slomškovih je bila očetova skrb gospodarstvo, materina pa vzgoja otrok. Mati je bila prva učiteljica branja in pisanja, predvsem pa prva verska vzgojiteljica. Slomšek se tega mnogokrat spominja, ko pravi: »Materin nauk je za otroka jutranja zarja.« Na veliko žalost in glede vzgoje duhovno škodo Antonovih bratov in sester je mati umrla že leta 1816.
Nadvse pomembna osebnost v življenju mladega Antona je bil domači kaplan Jakob Prašnikar. Nadarjenemu Antonu je v svoji zasebni šoli dal osnovno izobrazbo in poskrbel, da je nato nadaljeval šolanje v Celju (dva razreda osnovne šole in gimnazija). Leta 1810 se je Anton v Ljubljani vpisal na študij filozofije, ga nadaljeval v Senju (Dalmacija) in končal v Celovcu. Leta 1821, v letu očetove smrti, je vstopil v celovško duhovniško semenišče. V duhovnika je bil posvečen 8. septembra 1824 in nato še približno leto dni nadaljeval študij teologije.
Leto dni po posvečenju (1825) je bil imenovan za kaplana v župniji Bizeljsko in to službo nastopil 8. septembra. Od 1. maja 1827 je nato deloval v drugi župniji, Nova Cerkev, prav tako kot kaplan. Zaradi imenitnih pridig in požrtvovalnega dela v spovednici so ga kolegi imenovali »slovenski Ciceron«.
26. oktobra 1830 je bil postavljen za duhovnega voditelja celovškega semenišča in to službo opravljal osem let. Bogoslovce je vzgajal predvsem v ljubezni do sv. R. Telesa in dejavnega dušnopastirskega dela, slovenske bogoslovce pa je učil tudi pravilne slovenščine.
Po osmih letih (1838) se je zopet vrnil v dušnopastirsko delo in postal nadžupnik in dekan v Vuzenici. Od tam ga je škof Kutnar poklical za kanonika v stolnico v Št. Andraž (1844). Poleg te službe pa je opravljal še službo višjega šolskega Inšpektorja v lavantinski škofiji.
Leta 1846 je za mesec dni postal župnik in opat v Celju. Že 30. maja, po smrti škofa Kutnarja, ga je solnograškl kardinal Friderik Schvvarzenberg imenoval za lavantinskega škofa in ga 5. julija 1846 v Salzburgu tudi posvetil. Za svoje škofovsko geslo si je Slomšek izbral besede sv. Ignacija Lo-jolskega: »Vse v večjo božjo slavo.«
POMEBNE PRELOMNICE
Pomembne prelomnice v Slomškovi škofovski službi bi na kratko označili takole:
Leto 1848, leto revolucije, je tudi za Slom-
Festival velikih zvezd
Kip A. M. Slomška v mariborski stolnici
ška leto pospešenega dela za versko obnovo škofije, ki ga je začrtal že v svojem nastopnem pastirskem pismu (1846) in z duhovnimi vajami za duhovnike (1847). V sklopu obnove je na novo ustanovil Družbo sv. Križa in Bratovščino krščanskega nauka.
Ljudske misijone je Slomšek prvič uvedel v svoji škofiji že leta 1851. V naslednjem letu (1852) pa je ustanovil književno Družbo sv. Mohorja in Fortunata, ki deluje še danes.
Leto 1859 je zaznamovano z največjim Slomškovim delom — prestavitvijo škofijskega sedeža iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Škofija je tako postala slovenska. To pa je za ta del Slovenije imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenstvo.
PLODOVIT PISATELJ
V	času svoje škofovske službe in že nekaj let prej je izdal več knjig. Za dekleta knjižico Krščansko devištvo (1834), za fante Življenja srečen pot (1837). Izdal je tudi zbirke pridig: Hrana evangeljskih naukov (1835) in Apostolska hrana (1849, 1850). Prvi slovensko-latinski obrednik Mnemo-syon slavlcum (1848) in šolski priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842) sta tudi važnejši Slomškovi deli tako na cerkvenem kot svetnem področju. Najbolj razširjene in znane pa so Slomškove »Drobtinice za novo leto«, ki jih je kot posebno družinsko revijo pričel zbirati že leta 1846. Pod njegovim mentorstvom so »Drobtinice« izhajale še dvajset let.
*	* *
Utrujen od dela in neprestanega napora je veliki sin svojega naroda, škof Anton Martin Slomšek že leta 1862 zaprl svoje zemeljske oči in odšel po plačilo k Bogu, za katerega se je ves izgorel.
JANEZ AMBROŽIČ
rim na m
■ Tako italijanska poslanska zbornica kot senat sta odobrili novi zakon prati mafiji. Zakon razglaša mafijsko združevanje kot kaznivo dejanje, predvideva zaporne kazni od 3 do 9 let in do 15, če se člani tolpe poslužujejo orožja. Proti vsem osumljencem se bo uvedlo preiskave v zvezi z njihovim premoženjem; sodstvo bo smelo prisluškovati telefonskim pogovorom osumljencev.
■ Ministrski predsednik Spadolini je o-biskal Portugalsko in se v Lizboni sestal s tamkajšnjim predsednikom vlade Balse-maom. Državnika sta obravnavala vstop Portugalske v EGS ter se pogovarjala o kočljivem položaju na Srednjem vzhodu. Spadolini je tudi omenil zadevo bivšega kralja Umberta II., ki živi na Portugalskem v izgnanstvu in ki je izrekel željo, da bi pred smrtjo še obiskal domovino. »Republika — je dejal Spadolini — je danes dovolj močna, da lahko kralju dovoli povratek. Seveda pa bo potrebno spremeniti nekatere točke italijanske ustave.«
■ Italijanski oddelek mednarodnih mirovnih sil v Libanonu je zaključil svojo nalogo ter zapustil Bejrut. Z ladjo so ga prepeljali na Ciper, od koder se je z vojaškimi transportnimi letali vrnil domov.
■ Z dobro pripravljeno akcijo je švicarska policija vdrla v četrtek 9. septembra v poslopje poljskega veleposlaništva v Bernu, ki ga je bila zasedla skupina oboroženih poljskih teroristov, osvobodila talce in polovila napadalce. Ti so se mod pogajanji predstavili kot člani »poljske rodoljubne armade« ter zahtevali prekinitev
Stresa, konec avgusta
Deževno, skoraj jesensko vreme je sprejelo poslušalce in ljubitelje glasbe ob prihodu na obrežja Lago Maggiore za začetek letošnjega festivala, enaindvajsetega po vrsti. Podobno vreme ob tem prekrasnem jezeru ustvarja tudi podobno notranjo atmosfero, ki se bliža že zgodnji jesenski otožnosti. Upati je le, da bodo kmalu žarki pozno poletnega sonca razblinili to neveselo ozračje in tako priklicali spet vso vedrino in svetlobo, ki jo med drugim v lepem poletnem soncu daje blišč Boromej-skih otokov, bohotnih azalej in eksotičnih rastlin v parku Boromejske palače, skoraj sredozemske palme ob dolgem in vedno cvetočem nabrežju vzdolž temno modrega jezera...
In res, kasneje je spet prisijalo mehko in žarko jezersko sonce z vso svojo razkošno modrino. Vmes pa je to praznino nedvomno lepo zapolnil blesk zvočnih umetnin, ki so razžarile srca in povzdignile duha skozi sicer še megleno sivino.
Koncertni niz Glasbenih tednov v Stresi je z bogato vsebino dal festivalu tisto elitno, rekel bi lahko, aristokratsko podobo umetniške politike organizatorjev. Gre namreč za vedno prijetno harmonizacijo tradicionalnega glasbenega bogastva z novim, čeprav ne izrazito sodobnim. Gre za neko hoteno izbiro, ki jo tudi sami orga-
nizatorji vedno potrjujejo in ki daje festivalu v Stresi (med tem že vključenem v Zvezo evropskih glasbenih festivalov) lasten in izviren pečat.
Kaj nudi letošnja Stresa? Od velikih orkestrov do solistov, od komornih skupin do mladih zmagovalcev mednarodnih glasbenih natečajev (na slednjem je nastopila tudi jugoslovanska čelistka Ksenija Jankovič). Jasno, da nudi koncertni list kot vedno serijo velikih imen: Vladimir Ashkena-zy, Georges Cziffra, Maurice Andre, Katia Ricciarelli, I Solisti Veneti, Claudio Arrau, Georges Pretre itd. Tu seveda ne bi vseh našteval, kot ne bi našteval vseh posameznih skupin iz Italije in tujine, ki so s svojim nastopom dali bistven prispevek k letošnji izpeljavi festivala. Omejil se bom na prva dva koncerta, katerima sem prisostvoval.
Dvorana Kongresne palače (zelo prostorne, nad tisoč sedežev) je bila oba večera nabito polna. To prav gotovo ne le zaradi prvih, otvoritvenih večerov, ampak še posebej zaradi imen, ki so tu nastopila. Prvi večer, v petek 27. avgusta je bil na sporedu »Philharmonia Orehestra« iz Londona, ki ga je vodil Vladimir Ashkenazy, eden največjih ruskih oz. svetovnih pianistov, sedaj tudi dirigent. Naslednji večer, posvečen klavirju, pa je igral madžarski, v Franciji delujoči prav tako blesteči klavir-
Študijski dnevi zborov »Vesela pomlad«
vojnega stanja na Poljskem, izpustitev interniranih in večjo oblast Cerkve. Izkazalo pa se je, da so bili teroristi brez povezave s poljsko »Solidarnostjo« in že dalj časa politični begunci. Vodja napadalcev Kru-szyk je bil od 1962 da 1965 celo vohun poljske tajne obveščevalne službe v Avstriji.
■ V Švici je prišlo na železniškem prehodu v bližini Zuricha do hude prometne nesreče. Pri dvignjenih zapornicah je vlak zadel v avtobus zahodnonemške registracije, v katerem je bilo 41 potnikov, skoro vsi iz kraja Schonach pri Stuttgartu. Samo dva sta ostala pri življenju.
■ V Zah. Nemčiji se je nad avtocesto Mannheim-Heidelberg zrušil ameriški vojaški helikopter, v katerem je bilo 39 padalcev, ki so sodelovali na Mednarodnih letalskih dneh Mannheima ter pet članov posadke. Vsi so se ubili. Od padalcev je bilo 23 Francozov, 8 Angležev, 6 Nemcev in dva Američana.
■ Na Nizozemskem so bile pretekli teden parlamentarne volitve, ki se jih je udeležilo 80,7 % volivnih upravičencev. Relativno zmago si je zagotovila socialistična stranka s 47 sedeži (+3), medtem ko je krščanskodemokratska stranka nazadovala za en sedež in jih ima 45 (—1). Največji uspeh so poželi liberalci, ki so se povzpeli od 26 na 36 poslanskih mest. Nasprotno pa so doživeli velik poraz demokrati, ki so padli od 17 na 6 sedežev. Za sestavo vlade sta možni dve povezavi: socialisti in demokristjani, ki pa so se pred volitvami razšli prav zaradi vprašanja namestitve jedrskih raket (socialisti so odločno proti) ali pa povezava demokristjanov z liberalci, ki so oboji za namestitev raket, imajo pa različne poglede na vodenje gospodarstva.
Na Opčinah deluje že štiri leta zbor »Vesela pomlad«, ki ga vodi Franc Pohajač. Najprej je bil to otroški zbor, letos pa je ob nastopu v Zagorju dobil naslov »mlajši mladinski pevski zbor«. Za mlajše, nove pevce pa je bil lani ustanovljen otroški zbor z istim imenom. Oba zbora imata redne tedenske vaje in sta imela že več nastopov. Vendar je dirigent skupaj z odborom staršev, ki zelo aktivno sodeluje z njim, prišel do zaključka, da se bo kvaliteta zbora dvignila, če bodo dobili pevci na posebnem tečaju dodatno poglobljeno pripravo na področju glasbene in jezikovne kulture.
Tako je prišlo že lansko jesen do tečaja v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na osnovi teh izkušenj pa so za letos načrtovali daljše in temeljitejše študijske dneve za oba zbora.
Mlajši mladinski pevski zbor je tako 22. avgusta odpotoval na Gorenjsko, kjer je imel v hotelu Pod Voglom v Bohinju enotedenski tečaj. Tam je 48 mladih pevcev sredi prelepe narave laže preneslo dolge ure strogega študija, ki je trajal celo jutro. Najprej so imeli na sporedu lekcije teorije in solfeggia, ki jih je vodil prof. Ivan Florjane, dikcijo, za katero sta izmenoma skrbeli profesorici Olga Lupine in Lučka Susič ter tehniko dihanja in seveda pesvke vaje, ki jih je vodil Franc Pohajač. Za te lekcije so se pevci razdelili po glasovih in so potekale istočasno v različnih učilnicah. Ko so tako imeli pevci posameznih glasov za seboj tri ure ločenih priprav, je sledila še ena ura skupnih vaj, v katere so strnili nabrano znanje in kjer so se najjasneje pokazali uspehi jutranjega dela. In moramo reči, da so uspehi presegli vsako pričakovanje.
Verjetno bi bilo treba doma, v navadnih okoliščinah, vaditi precej več, da bi se toliko naučili, saj so v tistih nekaj dneh skoraj vsi pripravili nov program za prihodnjo sezono. S tem in starim programom so pevci tudi nastopili na zaključnem koncertu v cerkvici Sv. Duha blizu hotela. Poslušalci različnih narodnosti (predvsem angleški, nemški in nizozemski turisti) so bili zelo navdušeni nad njihovim izvajanjem.
Da pa so pevci vložili toliko energije v
jutranje vaje, so vsekakor pripomogle popoldanske razvedrilne dejavnosti. Vsak dan so jih čakali zanimivi izleti, kopanje v jezeru, filmski večeri in druge oblike družabnosti. Tako so se spletile trdne prijateljske vezi, ki so prav tako kot strokovna priprava, brezpogojne za harmonijo v zboru.
Da so bili študijski dnevi uspešni, pa gotovo ni golo naključje. Za vsakim uspehom se skriva trdo delo, resna priprava, požrtvovalnost, zavzetost. Marsikaj bi o tem lahko povedali tudi predstavnika staršev, ki niso prišli v Bohinj na oddih, ampak so trdo delali od jutra do pozne noči, da je lahko delo potekalo gladko. Spremljali so otroke v dopoldanski dejavnosti, organizirali izlete in druge pobude, zvečer pa jih je še čakal sestanek, na katerem so skupaj z mentorji preverjali uspešnost delovanja in načrtovali program za naslednji dan. Zanimivo je, da so imeli na teh sestankih važno besedo tudi otroci, ki so izvolili predstavnike za vsak glas. Ti so v imenu zbora izražali mnenja, pomisleke in dajali predloge. Tako je tečaj ob pomoči prav vseh odlično uspel in vlil novo navdušenje mladim pevcem.
Komaj se je zaključil študijski tečaj starejših pevcev, že so se začeli študijski dnevi otroškega zbora. Ti so hodili k lekcijam vsako jutro od 31. avgusta do 2. septembra v prostore Finžgarjevega doma. Zanje je bila to novost, a so svojo dolžnost resno jemali. Redno so prihajali k lekcijam, ki so bile zahtevne, zanimive in živahne.
Vodja in organizator teh študijskih dni je bil Franc Pohajač, vso skrb za otroke pa je prevzela Lucija Cač, ki se ob dirigentu uvaja v vodenje zbora. Prof. Ivan Florjane je pevce učil teorijo in solfeggio, Marta Fabris pa je z njimi vadila dihanje.
V	petek 3. septembra so se pevci udeležili enodnevnega izleta v Beneško Slovenijo. Z osebnimi avtomobili so se peljali do restavracije pod Matajurjem, potem pa so korajžno korakali do vrha hriba. Nazaj grede so se ustavili v Trčmunu in tam obiskali grob pesnika Ivana Trinka.
V	vasici Sv. Lenarta so se ob igri veselo sprostili in v Devinu ob sladoledu zaključili študijske dneve.	Lučka	Susič
ski interpret Georges Cziffra.
Karl Philip Emanuel Bach, eden od velikih sinov še večjega Johanna Sebastiana, je v svojem delu o klavirski igri zapisal, da mora pianist najti primeren udar na tipko; ta ne sme biti ne prelahek ne premočan, ne sme igrati, kot bi imel med prsti smolo, niti kot bi bile tipke žareče. Ce to velja predvsem za pianiste (in v našem primeru gre predvsem za dva velika klavirska zvezdnika), pa velja lahko na sploh za glasbenega interpreta. Mera je povsod potrebna, tudi v dirigiranju, kar morda pianist-dirigent še bolj občuti.
Prvi večer je prej omenjeni londonski Filharmonični orkester pod vodstvom Ash-kenazyja izvajal Beethovnovo uverturo Eg-mont, E. Elgarja Koncert v h-molu za violino in orkester ter Rahmaninova Simfonične plese. Kot solist v Elgarjevem kon-1 certu bi morala nastopiti znana korejska violinistka, zaradi nenadne nesreče pa jo je zamenjal mlad angleški solist. Nedvomno je dirigent Vladimir Ashkenazy pokazal veliko smisla za taktirko, veliko navdušenost in muzikalno prožnost. Menimo pa, da je Askenazy-pianist vsekakor mnogo večji in globlji, pa tudi silnejši.
V	soboto zvečer se je spet prepolni dvorani predstavil Georges Cziffra, blesteč pianist svetovnega formata, izrazit interpret romantične klavirske glasbe, zlasti Chopina in Liszta. S svojo prepričljivo in povsem osebno 'igro je hitro navdušil publiko. Tu velja posebej omeniti Lisztovo polonezo II v E-duru ali pa Chopinovo Fantasie-Impromptu ter dve etudi. Vidi se, da madžarsko-francoski umetnik notranje silovito podoživlja muziko in jo nato kot deročo reko preliva na druge.
Letošnji festival v Stresi je še enkrat potrdi! že veljavne sheme iz prejšnjih let. Mirno moremo reči, da predstavlja zelo dostojno in prefinjeno umetniško tribuno, ki verno prikazuje današnjo evropsko in svetovno glasbeno reprodukcijo.
ab
★
■ V maroškem mestu Fes se je končalo 12. arabsko vrhunsko zasedanje, ki se ga je udeležilo 20 držav. Odsotna sta bila le Egipt, ki so ga izključili iz Arabske lige leta 1979 zaradi pomiritve z Izraelom 'in Libija, ki se ni udeležila vrha iz protesta, ker so arabske države pristale na umik palestinskih borcev iz Bejruta. V sklepnem poročilu je rečeno, naj bi Varnostni svet OZN jamčil za mir in varnost vseh držav (v tem vidijo politični krogi posredno priznanje izraelske države) na Bližnjem vzhodu vključno s palestinsko državo, katere glavno mesto naj bi bil Jeruzalem. Židovska naselja, ki so jih Izraelci zgradili na zasedenih arabskih ozemljih po letu 1967, bi moral Izrael porušiti. Kot je bilo pričakovati, je vlada v Jeruzalemu ta arabski mirovni načrt v celoti zavrnila.
■ Takoj po vzletu je blizu španskega obmorskega letovišča Malage strmoglavilo špansko potniško letalo, na katerem je bilo 380 potnikov in 13 članov posadke. Namenjeno ie bilo v Ne\v York. V nesreči je izgubilo življenje 78 oseb, približno 50 jih je bilo ranjenih. Ostali so se rešili brez poškodb in že naslednji dan nadaljevali pot v ZDA.
Manjšinsko srečanje v Aosti
Pred dnevi ie bil v Aosti sestanek manjšinskih strank in gibanj v Italiji. Gostitelj, domača stranka Union Valdotaine, je s tem hotela podčrtati pomen in vlogo večje povezave med manjšinami in posebej v iskanju novih oblik dela.
Na srečanju so bile prisotne poleg gostitelja slovenske, furlanske in okcitanske narodne skupnosti. Udeležili so se ga še nekateri nepolitični predstavniki narodnih skupnosti srednje oz. južne Italije, tako molizanskih Hrvatov in puljskih ter kalabrijskih Grkov.
Udeleženci sestanka so se dogovorili o konkretnih pobudah za nove in večje medsebojne stike. To je vsekakor zelo pozitivno, saj se prav s tem lepo nadaljuje že pred leti začeto skupno delo pri prvih evropskih volitvah.
Udeleženci enotedenskega tečaja mlajšega mladinskega pevskega zbora z Opčin, ki je letos potekal v Bohinju na Gorenjskem
Srečanje s slov. misijonarji
V	nedeljo 29. avgusta popoldne je bilo v župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah srečanje z misijonarji, ki so bili v domovini na dopustu. Prisotni so bili naslednji misijonarji: Milan Kadunc in Evgen Ketiš iz Toga, Rok Gajšek in Marjeta Mrhar iz Madagaskarja, Ernest Saksida iz Brazilije, brata Ivan in Pavel Bajc iz Slonokoščene obale ter Andrej Majcen, bivši misijonar na Kitajskem in v Vietnamu. Prisoten je bil tudi nadškof Moretti, ki je po materi Slovenec, je pa apostolski nuncij v Sudanu.
Slovensko romanje ob1400-letnici svetišča na Barbani
OKNO V DANAŠNJI SUET
Letošnje leto je za Marijino svetišče na Barbani jubilejno, saj poteka 1400 let odkar se omenja v zgodovini oglejske Cerkve. Od vseh krajev naše dežele se zgrinjajo zato letos romarji na ta od Matere božje izbrani kraj, da jo počastijo in se poklonijo njenemu Sinu.
Dolgoletna tradicija je že, da v sredi septembra poromamo na Barbano tudi go-riški in tržaški Slovenci. Včasih je to bil 15. september, praznik Žalostne Matere božje, sedaj pa se je ustalila navada, da je to ponedeljek po drugi nedelji v septembru, ker je ponedeljek za mnoge zlasti v trgovinah dan počitka.
Vreme za letošnje romanje 13. septembra je bilo kot naročeno: jasno nebo in toplo ozračje. Udeležba je bila izredno velika: 1100 Slovencev je ta dan pohitelo na Barbano. En avtobus pod vodstvom župnika g. Stepana je prišel tudi iz Sežane. Duhovnikov je bilo 24. Od njih jih je 18 somaševalo s koprskim škofom Janezom Jenkom.
V	pridigi je g. škof najprej omenil 1400-letnico tega Marijinega svetišča, ki priča, da je krščanstvo v teh krajih starodavno, močno zakoreninjeno in da 'ima Marija tu važno mesto. Da bi tako le vedno ostalo!
Nato se je g. škof zadržal pri berilu iz knjige Modrosti, ki ga je prebrala Alenka Cernic iz Števerjana. Božja Modrost je vodila vsa božja dela in bila nad njimi kot oblak. Cerkev besede Modrosti nanaša tudi na Kristusa in njegovo Mater. V litanijah jo imenujemo Sedež modrosti. Saj se je dala od Modrosti voditi vse trenutke svojega življenja. Modrosti potrebujemo tudi mi. Moder pa je tisti, ki ve za svoj cilj, hodi stanovitno proti njemu in uporablja za to primerna sredstva. Zgledujmo se po Mariji!
Naslednjo misel je g. škof razvil iz evangelija po Luku, kjer Kristus blagruje tiste, ki božjo besedo poslušajo in v srcu ohranijo. Žena, ki je izrekla pohvalne besede na račun Kristusove Matere: »Blagor telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile!« je imela gotovo prav. Marijino božje materinstvo je za njo največja odlika in vir za druge odlike kot je njena brezmadežnost, svetost življenja in obilje milosti, ki jih je prejela. Danes pa je zlasti v zahodni Evropi vrednota materinstva zelo nizko cenjena. Naši zakonci se bojijo otrok. In rezultat? Narodi hirajo, tudi slovenski. In s tem hirajo tudi duhovni poklici.
če je Kristus besedam neznane žene dodal še svojo misel, da še bolj blagor tistim, k'i božjo besedo poslušajo in v srcu ohranijo, je tudi imel prav. Š svojo pripombo Marije ni nekako porinil vstran, temveč ji je dal priznanje, saj je prav ona vedno tako ravnala.
Sprejeti božjo besedo pomeni ceniti jo, poslušati jo, ravnati se po njej. Božja beseda je opora naše vere. Pri tem ni dovolj, da jo poznamo, ampak po njej tudi živimo, kajti živeti po veri je mnogo težje kot verovati. Življenje po veri namreč zahteva odpoved, je življenje križa. In tudi v tem nam je Marija naš najlepši vzor. Bila je vedno božja dekla, nikdar ni zavrnila božje volje. Zlasti velika se je pokazala na Golgoti pod križem. Tedaj je postala duhovna mati vsega človeštva. Od tedaj misli na nas, nas tolaži, spremlja v tegobah, posreduje za nas.
Te drii se v Italiji spet odpirajo šolska vrata. Mladina potrebuje vzgoje, a ne le strokovne. Kot protiutež laicistični in brezverski vzgoji je potrebna krščanska vzgoja. Ta naj odkrije laž in plehkost današnjih ideologij ter opozarja na sodobne zmote. Molitev v družinah vsak dan, nedeljska maša vsak teden so del, zelo pomemben take krščanske vzgoje. Naj Marija pomaga, da šola otrokom ne bo vzela vere!
Kot običajno je bilo pri sv. maši mogočno ljudsko petje. Veliko romarjev je prejelo sv. obhajilo. Cas do popoldanske pobožnosti so ljudje preživeli v pogovoru, zakuski in zasebni molitvi. Ob treh popoldne se je bazilika še enkrat napolnila za litanije Matere božje, pri katerih so prišli do izraza odpevi, tako dragi našemu ljudstvu. Nato se je začel počasen razhod z ugotovitvijo: »Res je bilo lepo!« in s sklepom: »Vrnemo se prihodnje leto!« - jk
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v torek 7. septembra. Na začetku je župan Primožič izrazil v imenu občinskega sveta sožalje geometru Kocjančiču ob izgubi soproge Nežice. Sledil je pregled sklepov. Župan je poročal, da so bila na dražbi oddana dela za dograditev občinske telovadnice podjetju Protto iz Gorice. Z deli naj bi se pričelo v najkrajšem času. Podžupan Klemše je
izrazil prepričanje, da bo objekt izročen svojemu namenu prihodnje leto ob občinskem prazniku.
Sledil je razgovor o uporabi šolskega avtobusa. Letos bo voznik imel še dodatno vožnjo za otroški vrtec, zato je potrebna tudi oseba, ki bo spremljala otroke. Večina svetovalcev se je oglasila k besedi zlasti o tem, kako urediti to vožnjo, da ne bi bila potrebna spremljevalka. Župan je poudaril, da bi morala usluge, k'i jih sedaj občinska uprava nudi za prevoz otrok prevzeti država oz. starši otrok, ikajti otroški vrtci so postali državni.
Razgovor je nato prešel na ureditev cest iz leta 1967. Gre namreč za potrditev izplačila lastnikom zemljišč, ki so bila te-raj zasežena. Nadalje je svet odobril najemnino jusarskega zemljišča na Peči društvu »Vipava«. Pogodba ima dveletno veljavo in se obnavlja, pri čemer si občinska uprava pridržuje pravico, da pogodbo prekliče, ko je šest mesecev prej društvo o tem obvestila, če pride do potrebe po zemljišču. Društvo se nadalje obvezuje, da ne bo spreminjalo obstoječe športne in druge infrastrukture. Svetovalec SSk se je pri tem pozanimal, če so se vaščani s Peči, ki so imeli pravico do tega zemljišča temu odpovedali. Župan je odgovoril, da je tudi zadnji vaščan, ki je še imel pomisleke, privolil v odstop tega zemljišča.
Nadalje je svet odobril prispevek društvu »Vipava« za kritje stroškov ob zadnjem občinskem prazniku. Nekdo je predlagal, naj se te vrste prispevki črpajo iz postavke, ki je za to namenjena. Vilko Fajt je svetoval, naj bi v prihodnje občinska uprava dodelila društvu, ki si prevzame odgovornost za izvedbo občinskega praznika, primerno vsoto.
Sledila je razprava o dveh resolucijah. Prva se je nanašala na prevoze, druga pa na nameščanje občinskih tajnikov. Slednja je bila protestnega značaja. Obe resoluciji naj bi bili poslani na pristojna mesta, pri čemer je svetovalec SSk Branko Čemic izrazil misel, naj bosta poslani tudi v slovenščini.
V	točki prazno« je župan seznanil svetovalce o delih, ki so bila izvršena pri razširitvi ceste Rubije-Vrh in o dodatnih delih, ki jih je poverjeno podjetje opravilo na območju občine. Kar se tiče ceste Rubije-Vrh bodo dela končana, ko se postavijo še cestni znaki in ograja na nevarnih mestih. Občinska uprava bo tudi postavila znamenja za omejevanje hitrosti. Zupan je še naštel vsa dodatna dela, ki jih je podjetje opravilo: na Vrhu je razširilo in asfaltiralo ovinek pri pokopališču ter odseka cest na Briščih in pri Črncih, v So-vodnjah cesto v Škrljah in odsek nasproti gostilne Devetak, v Gabrjah je izravnalo cesto v Klancu in popravilo podporni zid pri rupenskem pokopališču. Svetovalec SSk Remo Devetak z Vrha je vprašal, kdo je dolžan zakrpati in ponovno asfaltirati cesto ob priključku na vodovodno omrežje podjetja CAFO, kajti prosilec priključka plača zadevne stroške pri napeljavi vode omenjenemu konzorciju. Dodal je, da se mu zdi čudno, zakaj na Vrhu razen pri cerkvi niso bila opravljena slična dela še drugod po vasi, ki so še starejšega datuma kot pri cerkvi.
Popravni izpili na slov. šolah v Gorici
Gimnazija-licej »P. Trubar«: 4. gimnazija: Andrej Bolčina, Marko Corsi, Sabina Fabbro; 5. gimnazija: Aleš Cej, Myriam Klanjšček, Igor Lakovič, Simon Spazza-pan, ena dijakinja je bila zavrnjena. 1. licej: Sara Hoban, Kristina Knez; 2. licej: izdelal je Karel Bolčina, en dijak je bil zavrnjen.
Učiteljišče »S. Gregorčič«. Izdelali so:
1.	razred Sonja Volk, en dijak je bil zavrnjen; 2. razred: Marko Temon, ena dijakinja je bila zavrnjena; 3. razred: Pavla Bertolini, Elizabeta Maraž in Patricija Ra-detti, ena dijakinja je bila zavrnjena.
Trgovski tehnični zavod »Z. Zois«: izdelali so: 1. razred Barbara Červ, David Gri-novero, Elena Humar, Loreta Jarc, Danila Petejan, Matjaž Terčič; 2. razred: Laura Brajnik, Vida Doktorič, Cinzia Olivo, Elena Šuligoj.
Trgovski zavod »I. Cankar«. Izdelali so:
l.a razred Janez Contin, Mitja Frandolič, Sara Komjanc, Herman Košič, Noemi Lakovič; l.b rezred: Mariza Florenin, Livij Mucci, dva dijaka se nista javila; 2. razred: Lorenca Burgnich, Ladi Devetak, Robert Juren, Vasilij Korošec, Patricija Šte-kar, Nadja Šuligoj, en dijak je bil zavrnjen.
Širite „Katoliški glas"
> Šolski uspehi <1
Popravni izpiti na slov. šolah v Trstu
Učiteljišče »A. M. Slomšek«. 1. razred Majda Bordon, Thea Carli, Emanuela Grdina, Mirjam Klemse, Erika Možina, Martina Sardo, Annamaria Scabar, Dunja Sosič, Nadja Stocca, Annamaria Tauzzi, Sara Zobec; 2. razred Elena Danieli, Hrovatin Mira Helen, Katja Legiša, Aleksandra Milič, Elena Škabar, Tatjana Skerlavaj; 3. razred Mara Bertocchi, Katarina Rebula, Marta Sabadin, Melita Tenze, Silvia Unus-si, ena dijakinja ni izdelala.
Vzgojiteljska šola. 1. razr. Marija Beuk;
2.	razr. Silvia Zobec, dve dijakinji nista izdelali.
Trgovski tehnični zavod »2. Zois«, l.a razred Pavel Busan, Damjan Glavina, Viljem Lorenzi, Albert Zenic; 2.b razr. Elizabeta Cesar, Nataša Daneu, Magdalena Grgič, David Pregare, Danijela Stranščak, Boris Žerjal; 2.a razred Fabiana Leuz, Nives Stocca, Dimitri Žbogar, en dijak in ena dijakinja nista izdelala. 2,b razrad Dario Antoni, Tatjana Ciacchi, Elena Del Gobbo, Barbara Ferluga, Andrej Gruden, Vesna Klemse, Vasilij Pečar, Pavel Počkaj, Alenka Starz, Aleš Tavčar; 3.a razred Veronika Logar, Franko Lovriha, David Peric, ena dijakinja ni izdelala; 3.b razred Tatjana Andlovich, Danijela Bartaloth, Livij Emili, Irena Grgič, Aleksander Gruden, Alida Lorenzi, Igor Meden, Julijan Pelizon, Sonja Rupelli, Barbara Sedmak, Sergio Zettin, en dijak ni izdelal, eden se ni javil; 4.a razred Annamaria Suber, Pavel Vi-dali; 4.b razred Danijel Bembi, Damjana Bencina, Danijela Cok Pettirosso, Branko Crovatin, Dejan Gregori, Aleksander Rau-ber, Mauro Sgubin, Franko Taučer, Pavel Tognetti, ena dijakinja se ni javila.
Poklicni zavod »J. Stefan:
Oddelek kemijskih operaterjev: 1. r. Martina Briščak, ena dijakinja ni izdelala; 2. razred Tatjana Malalan, Nadja Smotlak, Maja Zonta, ena dijakinja se ni predstavila; 4. razred Marko Della Schiava, Igor Pertot, en dijak je bil odklonjen.
Oddelek orodnih mehanikov: 1. razred Ivo Kafol, Pavel Pisani, Mauro Renar, Gianni Stain, Moreno Vertovec, en dijak ni izdelal, trije se niso predstavili; 2. razred Robert Ciacchi, Mitja Devetak, Marjan Gojča, Ivan Leghissa; 4. razred Mario Ianezic, David Zahar.
Oddelek monterjev RTV: l.a razred David Busan, Elio lori, Aleksander Kalc, Igor Primožič, Massimo Purini, Zdenko Vidau, dva dijaka nista izdelala, eden se ni predstavil; l.b razred Marko Civardi, Pavel Debeliš, Dario Mosetti, Andrej Raini, Robert Leghissa; 2. razred Mauro Delise, El-vino Martinis, Boris Paoli, Karlo Puric.
Znanstveni licej, l.a razred Irina Antoni, Aleksander Centazzo, Aleš Cossutta, Vanja Jogan, Borut Pahor, Tea Volk; l.b razred Danijela Guglielmi, Štefan Hrovatin, Barbara Logar, Klavdija Marušič, Luka Vuga, en dijak se ni javil, en dijak je bil odklonjen; 2.a razred Matija Betocchi, Tanja Cossutta, Irena Crovatini, Elizabeta Fischer, Andrej Sirk, Dimitri Vecchiet, Pavel Volk; 2.b razred Jan Bitežnik, Sonja Hrovatin, Kristina Mauri, Erika Škabar, dva dijaka se nista javila, trije odklonjeni; 3.a razred Štefan Brecelli, Tamara Pahor, Bojana Spacali, Edvard Starc-Albi, Danijela Zetko; 3.b razred Peter Furlan, Martina Pertot, Rosana Pertot, Elena Počkaj, Mirjam Rebula, Aleksandra Skerk, Massimo Vecchiet; 4.a rezred Uroš Cossutta, Martina Kafol, Jadranka Košuta, Pavel Magnani, Neva Obersnel, Evgen Sancin, Štefan Schillani, Aleksander Tomsic, Peter Volk, Peter Zupančič; 4.b razred Lo-redana Celea, Gorazd Pučnik, Andrej Škrinjar, Pavel Vidoni, Franka Žerjal.
Klasični licej. 4. gimnazija Viviana Per-si, Dunja Pertot, Mitja Petaros, Nadja Švara, Marija Zlobec, en dijak se ni javil;
5.	gimnazija en dijak odklonjen, dva se nista javila; 1. licej Kristina Guštin, Pavla Mojca Mljac, Tanja Starc, Tatjana Zacca-ria; 2. licej Egon Stefančič, Eva Tinta.
Farra ob Soči
V	soboto 3. septembra so v Farri pokopali 47-letnega trgovca s kmetijskimi stroji Marina Brumata. Smrtno se je ponesrečil v bližini Vidma, ko se je z osebnim avtomobilom vračal s potovanja. Izhajal je iz verne kmečke družine ter si v zadnjih dvajsetih letih skupaj z brati postavil podjetje, kjer je zaposlenih tudi nekaj Slovencev. Pogreba se je udeležilo več duhovnikov, veliko vaščanov ter tudi naših slovenskih kmetovalcev.
■
Švedi se vračajo v katol. Cerkev
Okrog 800 Švedov namerava letošnjo jesen prestopiti v katoliško vero. Med njimi bodo tudi nekateri pastorji švedske državne Cerkve.
500 Slovencev v Rim
Slovesne razglasitve p. Kolbeja za svetnika se bo 10. oktobra udeležilo okrog 500 slovenskih romarjev. Največ jih je iz Slovenije, ostali so s Tržaškega in s Koroške. Naši Korošci imajo kar devetdnevno potovanje, rojaki iz Slovenije petdnevno, Tržačani pa štiridnevno. Vsi bodo obiskali Assisi in Padovo, velika večina tudi Lore-to, Montecassino pa isamo Tržačani. V načrtu je, da bo za vse slovenske romarje v ponedeljek 11. oktobra skupna sv. maša v čast velikega novega svetnika v baziliki sv. Janeza Bosca v Cinecitta blizu Slove-nika. - F. Š.
Zaskrbljujoč padec duhovnih poklicev
Študijsko središče za vprašanja apostolata nadškofije Washington je ugotovilo, da je prvikrat število študentov teologije padlo pod 4.000. Leta 1968 jih je bilo 8.150.
Statistični center v Chicagu napoveduje, da se bo število ameriških katoliških duhovnikov do leta 2000 zmanjšalo od sedanjih 58.085 na 25.000. Mnogi izvedenci pa ne gledajo tako črno v prihodnost ameriške duhovščine. Trdijo, da bo prišlo le do 25-odstotnega padca.
Katoliški shod nemških vernikov
V	Diisseldorfu v Zah. Nemčiji so priredili katoliški shod, ki se vrši vsako drugo leto in mu pravijo Katholikentag. Na kongresu so razpravljali o razorožitvi in o miru. Kongres je trajal pet dni in se ga je udeležilo okoli 200.000 ljudi. Na raznih zborovanjih je sodelovalo 800 govornikov. Nekaterih predavanj so se udeležili najvišji predstavniki oblasti kot kancler H. Schmidt in predsednik krščansko demokratske stranke H. Kohl.
Na katoliški shod je prišel tudi poljski primas Jožef Glemp. Zahvalil se je Nemcem za pomoč, ki jo nudijo v tem času Poljski ter prosil, naj s pošiljanjem pomoči še nadaljujejo. Obsodil je zadnje nemire na Poljskem. Probleme je možno reževati z dialogom, ne pa z nasilnimi mel odami.
S TRŽAŠKEGA
Sv. Ivan
Prav na praznik Marijinega rojstva je umrla pri Sv. Ivanu njena zvesta častilka, učiteljica Lojzika Brana. Učakala je 90. leto življenja. Njeno življenje in delo je bilo tako tesno združeno z usodo slovenskega življa v tem kotičku Trsta, da se zdi, da se je z njeno smrtjo odkrhnil od naše župnije košček Sv. Ivana.
Hvaležni smo ji predvsem za njeno delo v šoli in pri Marijini družbi. Sola je bila njena ljubezen 'in njena bridkost, posebno ko je fašizem zatrl slovensko šolo. Med zadnjo vojno je celo na svojem domu zbirala in poučevala slovenske otroke.
V	Marijini družbi je bila od nežne mladosti ena najbolj aktivnih članic. Slovenskim dušnim pastirjem je bila v veliko oporo, pogosto je pripravljala otroke na prvo sveto obhajilo in birmo. Veliko je premolila in storila, in to ne brez uspeha, za duhovniške poklice. Prav v tem se vidi veliki pomen laičnega prizadevanja za duhovne poklice.
Težko je zajeti v kratkem dopisu tako bogato vsebino njenega življenja. Lahko bi rekli, da je bilo geslo njenega življenja izraženo v znanih besedah, ki so jih nekoč radi uporabljali: »Bog in narod!«
Naj bi njen zgled vplival zlasti mladim ljudem vedno večjo ljubezen do Cerkve in do slovenskega naroda. - P. š.
Tržaška SSk o krajevnem političnem položaju
Pokrajinski izvršni odbor je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o zapletanju krajevnih razmer po- 'izvolitvi manjšinskih odborov na tržaški občini in pokrajini, sestavljenih iz predstavnikov Liste
Stoletnica rojstva norveške pisateljice
Ob stoletnici rojstva svetovno znane norveške pisateljice Nobelove nagrajenke za književnost Sigrit Undsetove je 5. septembra nadškof iz Osla John Gran daroval sv. mašo. Undsetova je leta 1925 postala katoličanka. V svojih delih se je ukvarjala tudi z verskimi in nravnimi vprašanji rter opisovala posledice protestantske reformacije.
Pregrešil se je zoper partijo
Pekinški dnevnik Renmin Ribau je pred kratkim pisal o škandalu, ki ga je zagrešil 58-letni Jang Zhongfu, član komunistične partije od leta 1954. Šel je v budistični samostan. Časnikar se jezi in pravi, da je Jang Zhongfu do kraja izdal marksi-zem-leninizem in Maocetungovo misel, zato je bil izključen iz partije.
Obsodba kapitalizma in komunizma
Katoliški škofje Karibskega otočja so v pastirskem pismu obsodili kapitalistični in komunistični družbeni sistem, češ da sta zlorabila človekovo dostojanstvo, ker človeka vrednotita le kot proizvajalni stroj. Cerkev odločno nasprotuje takšnemu gledanju na dostojanstvo človekove osebe, ker je prepričana, da za človeka nista pomembna le gospodarski razvoj in kopičenje gmotnih dobrin, temveč tudi njegov osebni in nravni razvoj.
Hrvatje se zbirajo v Marijinih svetiščih
Hrvatski list »Glas koncila« poroča o veliki udeležbi romarjev za praznik Marijinega vnebovzetja po raznih Marijinih svetiščih. Pri Mariji Bistriški se je zbralo
70.000 vernikov. Slovesnost je vodil predstavnik sv. očeta v Jugoslaviji nadškof M. Cecchmi. Na Trsatu se je zbralo okoli
35.000 romarjev. Slovesnost je vodil reški nadškof Josip Pavlišič. Medjugorje pa je za Marijin praznik obiskalo do 40.000 romarjev. Veliko ljudi se je zbralo tudi pri drugih Marijinih svetiščih.
za Trst in strank tako imenovanega laič-no-socialist'ičnega pola. Kot znano je SSk avtonomno odklonila sodelovanje v tej ozki koaliciji, ki ne odraža pričakovanj prebivalstva glede na izredni krajevni položaj in še toliko manj Slovencev kar zadeva konkretno uveljavljanje njihovih osnovnih pravic. Zavzemala se je za čim širšo povezavo demokratičnih strank na osnovi deželne večine ter za morebiten doprinos še drugih sil ustavnega loka. V takšno večino je bila in je še vedno pripravljena stopiti, seveda na osnovi primernega programa.
Prav na kriteriju sporazumevanja na osnovi programov so se predstavniki SSk v krajevnih konzultah zavzemali za odložitev volitev novih predsednikov krajevnih sosvetov v tržaški občini. To stališče je zagovarjal zlasti PCI pa tudi DC. Tako so bile z glasovi predstavnikov teh dveh strank in SSk dosledno odložene volitve predsednikov v sosvetih Kolonkovec-Sveta Ana, Vzhodni Kras, Rojan-Greta-Barkov-lje in Sv. Ivan. Dosledno s tem stališčem je SSk zahtevala odložitev volitev tudi v konzulti za Zahodni Kras, toda predstavniki PCI in DC so v tem primeru ravnali drugače ter šli na volitve predsednika brez vsakega predhodnega sporazuma o programu. Ta nepričakovani preokret v zadržanju predstavnikov PCI in DC je povzročil zmedo v poteku volilnega postopka.
Predstavniki SSk v krajevnih konzultah bodo še naprej vztrajali na stališču, da je treba pred izvolitvijo predsednikov in podpredsednikov konzult izdelati vsaj minimalen program in okviren sporazum o dodelitvi predsedniških mest. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni izvajati posledice v tistih konzultah, kjer je njihov glas odločilen, kakor je že bil odločilen za odložitev volitev v tem prvem krogu sklicanja krajevnih sosvetov.
SLOV. SKUPNOST - SEKCIJA ROJAN - GRETA - BARKOVLJE
vabi na
Naš praznik
ki bo v soboto 18. in v nedeljo 19. septembra v Barkovljah na sedežu SSk v ul. de] Cerreto 12.
V soboto ob 16. uri začetek Našega praznika. Ob 20. uri ples.
V nedeljo ob 16. uri pričetek kulturnega sporeda. Govorila
bosta tajnik sekcije Elvij Miklavec in občinski svetovalec Aleš Lokar. Sledi koncert barkovljanske godbe na pihala. Ob 20. uri ples.
V primeru slabega vremena bo praznik v društvenih prostorih.
■M
Umrl je duhovnik Albin Martinčič
Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je v sredo 15. septembra nepričakovano umrl upokojeni župnik Albin Martinčič. Star je bil 82 let. Več o pokojnem objavimo v prihodnji številki.
Duhovna obnova v Zavodu sv. Družine
Šolske sestre v Zavodu sv. Družine so v nedeljo 12. septembra že deveto leto sprejele goriške žene in dekleta za celodnevno duhovno obnovo. Zbiranje se je pričelo že pred deveto uro. Dvorana je bila pri vseh treh predavanjih polno zasedena. Udeleženk je bilo približno 70.
Z lepo, domačo in prisrčno besedo nas je misijonar g. Janez Štaver z Mirenskega Grada dvignil v svet duhovne lepote. V prvem predavanju nam je govoril o presveti Evharistiji in še posebej o sv. maši. Drugo predavanje je bilo posvečeno molitvi, v tretjem pa nam je g. misijonar govoril o Mariji, o njenih odlikah in veličini, ki jo ima v katoliški Cerkvi.
Ob 18. uri je bila sklepna sv. maša. Prav gotovo, da se je je udeležilo okrog 100 deklet in žena.
Ko smo pred petnajstimi leti opustili tridnevne zaprte duhovne vaje in začeli z enodnevno duhovno obnovo, nismo pričakovali tolikega odziva goriških deklet in žena. Iz leta v leto se njihovo število veča. Večina udeleženk je ostala v Zavodu na kosilu. Vsa hvala redovnim sestram za prijazni sprejem in dobro postrežbo. Hvala tudi dr. Humarju, pobudniku teh duhovnih obnov in pa seveda g. misijonarju za koristna predavanja.
Podgora
Podgora se pripravlja na slovesni praznik Rožnovenske Matere božje, ki bo v nedeljo 3. oktobra. Svete maše bodo ob 8. in 10. uri. Popoldne ob 14.30 je procesija z Marijinim kipom po ulicah Sv. Justa, Kalvarije ter nazaj ob spremstvu godbe na pihala iz Nabrežine ter petjem lavre-tanskih litanij.
Procesijo bo vodil in imel slavnostni govor letošnji novomašnik dr. Anton Rustja, 'ki bo tudi maševal v župnijski cerkvi ob
8.	uri ter podelil novomašniški blagoslov.
Po procesiji in evharističnem blagoslovu bo Praznik štrukljev ob domači kapljici in srečolov za misijone. Prisrčno vabljeni k temu vsakoletnemu srečanju!
V soboto 18. in nedeljo 19. septembra
bo na Mirenskem Gradu
KVATRNICA
V soboto ob 19. uri (po jugosl. času) bo
koncert Marijinih pesmi in ponovitev nove maše.
V nedeljo bodo svete maše ob 7., 8.30 in
10. uri (ta bo slovesna), ob 16. uri pa bo sklep in somaševanje misijonarjev.
Štandrež
Tragična smrt učiteljice. Polna novih moči je učiteljica Ivana Nanut v četrtek
9.	septembra vozila s kolesom iz Štandre-ža v Sovodnje, da se tam udeleži učiteljske seje pred začetkom novega šolskega leta. Prišla je že do mesta, kjer se z glavne ceste odcepi pot proti šoli. Toda tu jo je podrla vojaška kamioneta, ki jo je vozil orožnik iz Koprivnega. Udarec je bil tako hud, da je Ivana udarila z glavo ob vetrobran in ga razbila, nakar jo je vrglo na levo stran ceste ob pločnik. Takoj so jo prepeljali v goriško bolnišnico, toda ni ji bilo več pomoči. Udarec z glavo ob pločnik je bil smrten.
Pok. Ivana Nanut je dokončala učiteljišče v Gorici, nakar je učila na raznih slovenskih osnovnih šolah. Nazadnje je dobila službo v Sovodnjah. Poročila se je in imela sina in hčer. Toda pred 13 leti je v podobni cestni nesreči izgubila moža. Kot vdova je še bolj skrbetla za svoja otroka in za otroke v šoli. Vendar je izguba moža pustila trajne posledice v njenem značaju, tako da je bila še bolj vase zaprta. Ko sem se to poletje peljal z avtom na Sv. goro, sem jo srečal, kako se je peš sama vračala od Marijinega svetišča. Svetogorska Mati božja je gotovo ni zapustila ob njenem nenadnem odhodu s tega sveta, kakor ne bo zapustila njenih otrok. Bilo ji je 50 let.
Pogreb je bil v Štandrežu v torek 14. septembra. Otrokoma naše sožalje.
Sovodnje
Umrl je Franc češčut. V soboto 11. septembra so v Sovodnjah pokopali Franca
češčuta. Pogreb je vodil domači župnik g. Marjan Komjanc ob somaševanju štirih drugih duhovnikov. Ti so s svojo udeležbo želeli izraziti tudi spoštovanje do pokojnika, ki je vzgojil številno družino, otrokom preskrbel srednješolsko izobrazbo ter jim dal tudi krščansko usmerjenost v življenju.
Pri nagovoru med mašo je g. Komjanc posebej poudaril pokojnikovo krščansko zavest, ki se je kazala tudi v zvestem izpolnjevanju verskih dolžnosti.
Pok. Franc češčut je bil domačin iz Sovodenj in se je rodil v tej vasi pred 83 (leti. Po prvi svetovni vojni je iskal delo tudi drugod po svetu. Ko se je vrnil, je dobil zaposlitev v tržiških ladjedelnicah, kjer je ostal do upokojitve. Z ženo Ano sta imela pet otrok, enega fanta in štiri dekleta. Kljub nemajhnim gospodarskim težavam sta z ženo vse poslala v goriške srednje šole. Kot upokojenec si Franc ni dal miru; še naprej je kmetoval, čebelaril, se lotil vsakršnega dela. čeprav v letih, je bil še čvrst in delaven do zadnjega. Upal je, da bo učakal zlato poroko, a mu je smrt pretrgala to upanje.
Med mašo v župnijski cerkvi so peli pevci zbora »L. Bratuž«, saj je hčerka Marija članica tega zbora.
Pokojnemu Francu naj bo Bog bogat plačnik za njegovo zvesto življenje. Ženi Ani, sinu Ivotu in hčeram Mariji, Metodi, Ani in Veri naše sožalje.
*	* *
Ob smrti Franca češčuta, zvestega člana krajevne sekcije SSk v Sovodnjah izraža Slovenska skupnost globoko občuteno sožalje družim in ostalim svojcem z željo, da bi pokojni prejel v onstranstvu plačilo za vso zvestobo Bogu, narodu in svoji družini.
Vesti iz Števerjana
V	sredo 1. septembra se je sestal šte-verjanski občinski svet. Poročilo župana je v glavnem vsebovalo kritiko našim vinogradnikom, da na več krajih ne dovoljujejo odtoka vode na njihova zemljišča in tako povzročajo veliko škodo na cestišču. Nato je svet potrdil sklepe ožjega odbora, med temi asfaltiranje križišča na Va-lerišču (dela so se začela) v vrednosti 15 milijonov lir; dela bo opraivilo podjetje Buffon iz Pordenona. Nadalje je svet odobril 500.000 lir kot občinski prispevek za Festival domače glasbe. Svet je tudi sklenil najeti posojilo pri državnem denarnem zavodu v Rimu v višini 275 milijonov lir za izgradnjo občinskega vodovoda.
Po poročilu geometra Fattoreja je svet po izčrpni diskusiji sprejel predlog odbornika za finance C. Terpina o novih pristojbinah na gradnje. Določil je, da bodo za gradnjo novih stanovanj zainteresirani plačali za prvo stanovanjsko hišo najnižjo pristojbino, ki jo predvideva zakon Buca-lossi, za drugo ali tretjo hišo pa najvišjo. Na ta način se hoče preprečiti izkoriščanje naše zemlje tistim, ki niso domačini, drugim, ki {hišo rabijo za potrebe lastne družine, pa čimbolj omogočiti gradnjo.
Razprava je nadalje tekla o odobritvi stroškov arh. Codellija za prilagoditev občinskega zazidalnega načrta deželnemu in o odobritvi zaključnih računov prvega dela gradnje osnovne šole s celodnevnim poukom. Svet je potrdil še obračun za leto 1981. Imenoval je ocenjevalno komisijo za natečaj za mesto občinskega obhodni-ka ter plačilo raznih računov.
Na predlog župana Klanjščka je svet sprejel letni program in prošnjo na deželno tajništvo za potresna področja v Vidmu za nadaljnje finansiranje javnih ter zasebnih del. Kot zadnjo točko je svet sprejel resolucijo glede podgorske predilnice ter opozoril na odgovornost deželnega odbornika za industrijo socialista De Car-lija, da se ta položaj začne takoj dejansko reševati v korist delavcev, ki so tam zaposleni.
Romanje na Trsat. Trgatev v Brdih je v polnem teku. Pridelek bo obilen in tudi kvalitetno dober, posebno ker je vreme kakor nalašč za trgatev. Zaradi dela v vinogradih najdejo Brici le malo časa za kaj drugega, tudi za mašo. Kljub temu so Šte-verjanci šli v nedeljo 5. septembra na romanje na Trsat. Poleg tega so obiskali še otok Krk in imeli mašo na malem otoku Košljunu, kjer je frančiškanski samostan. Vreme so imeli odlično in so z romanjem-izletom bili vsi zadovoljni. Na koncu so rekli: Prihodnjič bi radi šli po svetu za dva dni in ne samo za en dan.
Strah je edina stvar, ki se množi hitreje kot zajci (Robert Boyle).
OBVESTILA
Skupno romanje goriških mestnih župnij na Sv. goro bo v nedeljo 19. septembra. Ob 15.30 (po ital. času) sv. maša v slovenskem in italijanskem jeziku.
Seja ZCPZ (Združenja cerkvenih pevskih zborov) - Gorica bo v ponedeljek 20. septembra v Katoliškem domu. Vabimo voditelje farnih in mladinskih zborov. Začetek ob 20.30.
Tržaški skavti in skavtinje se bodo v soboto 18. septembra v molitvi spomnili rajnega prof. Ivana Theuerschuha, prvega tržaškega skavtskega starešine. Ob 18. uri bodo obiskali njegov grob na Colu. Ob
18.30	pa bo sv. maša na Repentabru, kjer bo omenem priložnost za misel na vse rajne skavte in skavtinje.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
obvešča, da bo začela svoje delovanje s sv. mašo in duhovno obnovo ter obenem počastila svojega zavetnika sv. Vincencija Pavelskega. Sv. maša bo v četrtek 23. septembra ob 16.30 pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. delle Docce 34. Vabimo vse člane, sotrudnike in sodelavce v koloniji
v	Comegliansu s Tržaškega in Goriškega.
Vseslovensko srečanje mladih v Stični
bo v soboto 18. septembra. Ob 10. uri bo nadškof Alojzij Šuštar vodil somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov. Po maši bodo govorili vsi škofje in stiški opat. Tema srečanja: Vesoljno bratstvo.
Slomškova proslava ob 120-letnici njegove smrti bo v mariborski stolnici od 16. do 19. septembra. V četrtek, petek in soboto bodo v stolnici Slomškovi večeri s predavanji, recitacijami in petjem. V soboto 18. septembra ob 19. uri bo pisatelj Alojz Rebula predaval o Slomškovi duhovnosti. Glavne slovesnosti bodo v nedeljo 19. septembra popoldne. Slovesno somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil mariborski škof Franc Kramberger.
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N., Moša 5.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: Franka Žgavec 20.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: žena ob
6.	obletnici smrti moža Alfonza Grudina
15.000 lir.
Ob osmi obletnici smrti Ivana Perat:
žena Viktorija in hči Mariza za Katol. glas, Zavod sv. Družine, Alojzijevišče in cerkev sv. Ivana v Gorici po 25.000 lir (skupaj 100.000).
V spomin pok. Franca češčuta: žena Anica za Katoliški glas 100.000; hčere Marija, Vera, Ani in Metoda z družinama za Alojzijevišče 50.000, za Zavod sv. Družine
50.000, za Goriško Mohorjevo družbo 50.000, za zbor »L. Bratuž« 50.000, za cerkev v No-
vi	Gorici 50.000, za sindikat slovenske šole
100.000, za PD Sovodnje 100.000, za društvo krvodajalcev, sekcija Sovodnje 50.000; sin Ivo z ženo za cerkev v Štandrežu, za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 50.000; brat Ciril za Katol. glas 20.000, za Našo pot 20.000, za ŠZ »Soča« 20.000; družina Žerjal in Kozman za slov. tržaške skavte 50.000 in za slov. goriške skavte 50,000; družina Korošec za Zavod sv. Družine 20.000; Ana Gorjan 15.000 in družina Tommasi 20.000 za društvo so-vodenjskih krvodajalcev; družina Kerše-van za cerkev v Sovodnjah 20.000; D. R., Vrh za ŠZ »Soča« 25.000, za tiskovni sklad SSk in za Našo pot po 20.000, za cerkev na Vrhu sv. Mihaela 15.000, za Katol. glas in za sovodenjsko društvo krvodajalcev po 10.000 (skupaj 100.000) lir.
Za kapelico v Cerovljah: namesto cvetja na grob Gizele Škof : družina Legiša iz Niimberga 15.000; družina Igo Legiša 20.000; družina Legiša (Mavhinje 15) 10.000; družina Terčelj 10.000; Norma Okretič 10.000; Ana Okretič 10.000; N. N., Trst 50.000; N. N. 20.0000 lir.
V spomin na Gizelo Škof: družina Legiša, Ntirnberg za Katoliški glas 10.000 in za lačne po svetu 10.000; Ana Okretič za lačne po svetu 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Emilija, Mirjam in Danijel Luksa v spomin na Luigija Adal-gherija 30.000; Mario Vitta ob krstit Franca Petra Gabrijela 50.000; Magda in Klavdij ob obletnici poroke 100.000; Vinko Mahne-Kalin ob pripravi na poroko 20.000; N. N. 15.000; N. N. italijanskega jezika za potrebne farane 10.000; razni 31.000 lir.
Za Skupnost Družina - Opčine: Justa Možina (Trebče 132) v spomin na Romana Možina 10.000; Viktorija Možina (Trebče 27) ob zlati poroki Ane in Mičeta Kralj
10.000 lir.
Za cerkveni zbor Opčine: Marija Sosič 10.000; Zdenka Sosič 20.000; Magda in Klavdij ob obletnici poroke 20.000 lir.
Za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana:
Alberta in Oskar Milkovič, Bani 20.000; Francka Kralj, (Trebče 94) 10.000; Carli Slava (Trebče 14) 10.000; Carli Rosa (Treb-
če 21) 10.000; Dorina in Mirko Kralj namesto cvetja na grob pok. Viljema Kralja in Ivana Vidau 30.000; Marija Carli (Trebče 22) v spomin na pok. Viljema Kralj 20.000; Ana in Miče Kralj ob zlati poroki 10.000; Dora Grizon, Trst namesto cvetja na grob pokojnega Romana Možina 10.000; Gigia Kralj v spomin na Ivana Vidau, Marčelo Kralj in Ladota Husu 15.000; Mila in Rafaela Štok v spomin na Romana Možina 10.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: Justina Kralj namesto cvetja na grob Ane Čuk 10.000; Justa Možina (Trebče 132) v spomin na Romana Možina 10.000; Stanislava Kralj (Trebče 149) v spomin na Možina Ivanko (Nino) 5.000; Ana in Miče Kralj ob zlati poroki 5.000; Karmela Don v spomin na Marčelo Kralj (Pavlin) za popravilo tre-benskega župnišča 5.000 lir.
Za obletnico smrti sina Stelia: Dora Gio-vannini za Marijin dom v Rojanu 50.000 in za kapelico na Katinari 30.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Silva Vidrih in Jožefa Gropajc-Hrovatin 10.000; družina Zupančič 20.000; N. M. 50.000; Justina Negode v spomin pok. Lojzike Brana 10.000 lir.
V	spomin pok. strica Josipa Čurmana (Gorenjca) iz Boljunca: nečak Mirko iz Zabrežca za glasilo »Skupnost« 30.000 in za cerkveni zbor iz Boršta 10.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. namesto cvetja na grob Ivice Nanut 10.000 lir.
Za misijone: Marta Marušič v spomin moža Andreja 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 10.000; Silva Vidrih in Jožefa Gropajc-Hrovatin 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Sožalje
Ob težki izgubi očeta Jožefa Cotiča izrekajo slovenski goriški skavti iskreno sožalje bratu skavtu Amedeju.
V	Nabrežini prodam novo trisobno stanovanje z garažo. Informacije po tel. (040) 200764 v ponedeljek od 15. do 20. ure.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
f MM
Spored od 19. do 25. septembra 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Nedeljska matineja.
11.00 F. Milčinski: »Ptički brez gnezda«.
11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.300 Narodna glasba. 13.10 Nedeljski radijski zbornik. 17.30 Šport in glasba.
Ponedeljek: ■ 8.10 Na obisku pri... 9.30 Lermontov: »Junak našega časa«. 10.10 Leo Delibes: Lakme, opera. 11.20 Literarni listi.
12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.10 Na obisku pri... 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu.
Torek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Lermontov: »Junak našega časa«. 10.10 Leo Delibes: Lakme. 11.25 Literarni listi; segajmo po zvezdah! 14.10 Karel May: »Winnetou«.
15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 18.00 A. Poppe: »Nadomestna glava«.
Sreda: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Lermontov: »Junak našega časa«. 10.10 Baletna glasba. 11.30 Literarni listi. 12.00 Epigram - odraz časa in razmer. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri...
18.00 Slovenski umetniki na Montmartru. Četrtek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 Ivan
Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 10.10 Simfonični koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na počitnice. 14.10 K. May: »Winnetou«. 15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 3.10 Na obisku pri... 9.30 I. Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 10.10 Komorni koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Roža mo-gota. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture. 9.30 I. Tavčar: »Cvetje v jeseni«. 10.10 Komorni ansambel trž. Verdija. 11.35 Literarni listi. 12.00 Magična ura. 14.10 K. May: »Winnetou«. 14.55 Diskoteka. 15.30 Gremo v kino. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Poslušali boste.
18.00 G. Pistilli: »Naloga je opravljena«. 18.45 Vera in naš čas.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Franca Češčuta
se iz srca zahvaljujemo čč. duhovščini, domačemu župniku Komjancu, msgr. Močniku, dr. Humarju, prof. Butkoviču, prof. Rijavcu in prof. Jericiju, organistoma g. Pavletiču in prof. Bratuževi, pevcem zbora »L. Bratuž«, družini Petejan, Rencu češčutu ter vsem vaščanom in tistim, ki so se na tako lep način oddolžili njegovemu spominu. Na koncu se zahvaljujemo še vsem, ki se želijo spomniti pokojnika z dobrodelnostjo.
Vsi njegovi
Sovodnje, 13. septembra 1982
ZAHVALA
Dne 8. septembra se je preselila v večnost naša ljubljena teta
Lojzika Brana
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v teh dneh ob strani in so počastili pokojnico na njeni zadnji poti.
Trst, 13. septembra 1982
Nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI