• ·.' '• : · . izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia 4) , letnik 25, ljubljana, 1981 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia fAl . ~., letnik 25 ,str.209-274, lju bljana, december 1981, udk528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik , Prevod v angleščino: Boris Bregant Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna naročnina za nečlane Zveze gebdetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Naklada: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 850 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN f:TROKE Stran 211 14. geodetski dan - slavnostni del 212 - Od orientacije do informacije (Peter Svetik) 218 - Izdelava kart občin in njihova uporaba (Branko Rojc) 234 - Topografska karta v merilu l : 50.000 (Vili Kos) 238 - Inventarizacija prostora in tematska kartografija (Jure Beseničar) 244 - Računalniška nastavitev kazalcev prostorskih planov (Miroslav Logar) 246 - Karte v prostorskem planiranju (Danila Turnšek) 248 - Razvoj in vloga kartografije v občini Domžale (Zmago Čermelj) 249 - Karta in uspešnost javnih obravnav planskih dokumentov (Franc Jenič) 255 - Kartografija v občini Velenje (Ivan Gaber) 258 - Nekaj praktičnih spoznanj pri uveljavljanju kartografije v koroških občinah (Vinko Pušnik) 260 - Kartografske grafične baze podatkov in njihovi problemi v mariborskih občinah (Janez Kobilica) 262 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1981 PO AVTORJIH 266 IZVLEČKI 269 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 211 FROM SCIENCE ANO PROFESSION 14 th geodetic day - ceremonial part 212 - From orientation to information (Peter Svetik) 218 - Compilation of commune maps and their usage (Branko Rojc) 234 - Topographic map at the scale of 1 : 50.000 (Vili Kos) 238 - Spatial inventory and thematic cartography (Jure Beseničar) 244 - Computerized setting up of indexes for physical planning (Miroslav Logar) 246 - Maps and physical planning (Danila Turnšek) 248 - Development and role of cartography in the commune of Domžale (Zmago Čermelj) 249 - A map and success of public discussions on planning documents (Franc Jenič) 255 - Cartography in the commune of Velenje (Ivan Gaber) 258 - Some practical views concerning the advancement of cartography in carinthian communes (Vinko Pušnik) 260 - Cartographic grafphic data-bases and problems in connection with them in Maribor communes (Janez Kobilica) 262 THE OVERVIEW OF MATERIALS PUBLISHED IN THE YEAR 1981 (AUTHOR'S INDEX) 266 ABSTRACTS 269 URCDNIŠTVO BRALCCM Praznik geodetov - 14. geodetski ~an - je tokrat že tretjič organizira- lo Celjsko geodetsko društvo. Potekal je v Narodnem domu v petek in ·so- boto 16. in 17. oktobra 1981. Udeležilo se ga je zopet prek 200 geode- tov, kar priča o izjemnem·z~nimanju za to že tradicionalno strokovno ma- nifestacijo slovenskih geodetov. Letošnji geodetski dan je bil v celoti posvečen kartografiji s prepro- stim naslovom KARTOGRAFIJA V SR SLOVENIJI - stanje in razvoj. Vrsta kva- litetnih referatov in zelo izčrpna in zavzeta razprava v soboto so potr- dili dober izbor teme, ki je aktualna praktično v vsaki družbenopolitič­ ni skupnosti. Zelo kvaliteten je bil tudi organiziran razgovor v Razvojnem centru Ce- lje (petek popoldne), kjer je razprava zadevala širšo vlogo geodetske službe s posebnim poudarkom na računalništvu. Na tem razgovoru so pred- stavniki RRC najprej predstavili del svoje dejavnosti, povezane z geo- detsko službo. Razprava pa je osvetlila mnoge probleme, ki jim posvečamo premalo pozornosti ali pa imamo o njih neenotna stališča. Strokovno dobro pripravljen je bil tudi organiziran izlet na grad. Ve- černo tovariško srečanje pa je premnogim omogočilo po daljšem časuspro­ ščen razgovor. V sredstvih javnega obveščanja tudi 14.geodetski dan ni ostal neopažen. Obširen prispevek je objavil Dnevnik, pa tudi Delo je objavilo članek na kulturni strani o vlogi in pomenu kartografije in še posebno novico med dnevnimi vestmi. Na valu 202 ljubljanskega radia pa je bila v sobo- to posebna oddaja, posvečena kartografiji. O njem sta poročala tudi ra- dio Celje in celjski vestnik. Vse pa kaže, da je bil 14.geodetski dan zadnji, ki je bil posvečen le eni tematiki. V prihodnje naj bi obravnavali dve ali več tem, za katere bi vnaprej pripravili referate, da bi se udeleženci lahko pripravili na razprave, kar naj bi postalo jedro geodetskih dnevov. Upamo, da bo spre- memba uresničljiva in, kar je poglavitno, tudi koristna. GV 25(1981)4 P. Svetik urednik za splošne pri- spevke, informacije in zanimivosti 211 ZNANOSTI IN STROKC 14. GEODETSKI DAN - CELJE 16. IN 17.OKTOBRA 1981 A - SLAVNOSTNI DEL Letošnji geodetski dan, že štirinajsti po vrsti, je bil v celoti posve- čen kartografiji. Začel se je v petek 16.oktobra 1981 dopoldan v Narod- nem domu v Celju. Geodetskemu dnevu je predsedoval Peter Svetik, člani delovnega predsedstva pa so bili še Marjan Nečimer, Gojmir Mlakar, Bran- ko Rojc in Jože Rotar. Udeležence geodetskega dneva, bilo jih je preko 200, so pozdravili: - v imenu Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije ter v imenu Zveze geodetov Slovenije Peter Šivic; - v imenu Skupščine občine Celje, član Izvršnega sveta občine, predsed- nik komiteja za urbanizem in varstvo okolja tovariš Rasti Žnuderl,ki je v pozdravnem govoru dejal: 212 Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gostje Vesel in zadovoljen sem, da vas lahko v imenu skupščine in Iz- vršnega sveta občine Celje pozdravim ob 14.geodetskem dnevu. Program, ki je pred vami za ta dneva, je strokovno dovolj bogat, vseeno pa bi poudaril pomen dejavnosti, s katero se ukvarjate neposredno in tudi posredno. Vsekakor je razvoj geodetske dejavnosti, njene tehnike in tehno- logije, gospodarsko in družbeno zelo pomemben. Geografija, kar- tografija in zemljemerstvo so osnove za spoznavanje in osvaja- nje prostora z okoljem, v katerem živimo, da si ga začrtamo in ustrezno uredimo. Ne bi nayajal, da je zgodovina slovenskega naroda - nekdaj vsiljena fevdalno-upravna razdelitev našega oze- mlja v preteklosti - cepila tudi gospodarsko in kulturno življe- nje Slovencev in ga podrejala razvoju tujih dežel. Posledica te- ga pa je bila zaostalost na vseh področjih. CAPODELMONTSKA "KATASTRSKA" mapa kot nekakšno najstarejše takš- no delo v Evropi, odkritje načina, kako v pomanjšanem merilu in določenem razmerju označiti določene komplekse, da bo to razum- ljivo tudi drugim, štejemo za "veleodkritje" človekovega razuma. Časovno, vzporedno in deloma že prej izdelane "karte" v Mezopo- tamiji (leta 2500 pred našim štetjem), razni papirusni zemlje- vidi (npr. rudnik zlata v Nubiji iz leta 1300 pred našim štetjem), Eratostenova karta sveta okoli leta 250 pred našim štetjem in še nešteto podobnih del so nedvomno tisti začetki, brez katerih da- nes kartografija kot tudi matematika in geografija ne bi dosegle takšnih uspehov. Naj preskočim preostali razvoj in omenim, da pomeni začetek de- javnosti geodetske službe v SR Sloveniji ustanovitev geodetske - sekcije med NOB 20.1.1944 z odredbo Glavnega štaba NOV. Pri tem pa ne smemo zanemariti, da začetek geodezije na Slovenskem posega nazaj, saj je bila že pred letom 1944 opravljena vrsta geodetskih del (na primer triangulacijska mreža, zemljiški kataster in po- dobno - že v letih 1817-1825). Po 1945. letu so postajale potre- be po geodetskih storitvah vedno večje in zahtevnejše. Tako se ( GV 25(1981)4 je iz dveh takšnih organizacijskih enot razvila ta dejavnost v danes široko organizirano geodetsko službo (Geodetski zavod SRS, Geodetski zavod Celje, Maribor, Inštitut za geodezijo in foto- jo, Invest-biro Koper - Geodetski oddelek, Ljubljanski geodetski biro, Projekt Nova Gorica). V povojnem obdobju so organi, organizacije in posamezniki dosegli velike rezultate na vseh področjih geodetske dejavnosti izmere zemljišča, kartogra- fije, obnove katastra, znanstvenoraziskovalnega dela do avtoma- tizacije geodetskih del in drugega. Vemo, da je prostorsko planiranje nujna potreba kontinuiranega družbenega planiranja. Z zemljišči kot našim temeljnim družbe- nim bogastvom je treba smotrno gospodariti. To seveda terja,da v samo·.1pravnem socialističnem gospodarjenju in razvoju storimo vse, da bi usmerjali zemljiško, urbanistično in prostorsko poli- tiko tako, da bo zagotovljena celovita skladnost družbenega raz- voja. Kar zadeva geodetsko službo, menim, da mora biti njeno de- lovanje primerno in funkcionalno zajeto v usklajevanje interesov v okviru obstoječih in nastajajočih interesnih skupnosti, to je zemljiške,komunalne, stanovanjske skupnosti, skupnosti za varst- vo okolja in drugih. Njeni izdelki so osnova za vse prostorske plane, za potrebe SLO in DS kot tudi za turizem. Stanje glede geodetskih osnov v Celju ni zaskrbljujoče. Pri tem moramo poudariti, da ima skupščina občine že lep čas posluh za to dejavnost in potrebe. Tako je bilo že za srednjeročno obdob- je 1976-1980 planiranih 1,200.000,- din na leto in za obdobje 1981-1985 2,400.000,- din na leto iz proračuna občine. Vseeno pa se moramo še dosti bolj potruditi za ažuriranje obstoječih geodetskih podlog kot tudi za pravočasno usklajeno programira- ~je še potrebnih del vzporedno z Zavodom občine Celje za plani- ranje in izgradnjo, ki je nosilec in koordinator programov za razvoj občine. V kratkem sestavku ni bilo mogoče prikazati vseh problemov, niti vseh dosežkov. Naj vam na koncu iskreno želim, da bi bila delo in razvoj geodet- ske službe ne le v Celju, temveč v vsej Sloveniji, še v prihod- nje uspešna in plodna, ter da bi bili takšni "geodetski dnevi" še dalje strokovno ustvarjalni. Želim vsem, da bi se počutili v Celju čimbolj prijetno in ohranili lepe vtise. - v imenu Medobčinskega geodetskega društva Celje je pozdravil goste in udeležence Marjan Nečimer: Spoštovani kolegice, kolegi in gostje! Dovolite mi, da v imenu Medobčinskega geodetskega društva Celje pozdravim vse navzoče na našem tradicionalnem 14. geodetskem dne- vu v Celju. V celjski regiji smo imeli že dva geodetska dneva,in sicer v Dobrni ~n v Velenju. Letošnji geodetski dan pa je prvič v sam~m Celju. · Medobčinsko geodetsko društvo Celje je delovalo od vsega začet­ ka, od leta 1947, v sklopu Društva inženirjev in tehnikov. Po letu 1951, ko je bilo ustanovljeno Društvo geodetskih inženir- jev in geometrov Slovenije, je bila dana pobuda za ustanovitev podružnic v Mariboru in Celju. V Celju je bila podružnica v sklo- pu društva gradbenikov in arhitektov. Po letu 1958 pa smo bili organizirani samostojno kot Društvo geodetskih inženirjev in tehnikov in nato kot Medobčinsko geodetsko društvo vse do danes. Medobčinsko geodetsko društvo Celje šteje danes 121 članov, ki so zaposleni v geodetskih upravah (50), v delovnih organizacijah in Geodetskem zavodu Celje (64), 7 pa je upokojencev. GV 25(1981)4 213 Kot vemo iz programa-vabila, je današnji 14.geodetski dan pos- večen kartografiji v SR Sloveniji in v okviru te teme naj bi pregledali prehojeno pot in se ozrli naprej v razvoj kartogra- fije. Kartografija je v zadnjih letih doživela tak razvoj, da smo pri sestavljanju programa uvideli, da je nujno, da ji pos- vetimo oba dneva. Danes bomo poslušali o dosedanjem stanju in uspehih, jutri pa se bomo ozrli v prihodnost in pa seveda na praktično uporabnost kartografskih izdelkov v geodetski službi kakor tudi izven nje. Zaradi številnih referatov, bomo morali biti zelo aktivni, da bomo vse poslušali in se potem še pogo- vorili o posameznih temah. Zavedati se moramo, da kartografske izdelke izdelujemo za različne namene in v različnih merilih, za potrebe republike, občin in krajevnih skupnosti kakor tudi za različne druge uporabnike; urbaniste, planerje, gozdarje, planince, avtokarte in tako dalje. Zato moramo prisluhniti tem uporabnikom naših izdelkov, tako da bodo res vse publikacije koristno izdelane. Sedanji čas stabilizacije nas bo prisilil, da bomo tudi v kar- tografiji dosegali optimalno uporabnost in izkoriščanje vseh že izdelanih publikacij, načrtovali na samo tiste, ki jih bomo- goče v čim krajšem času in najceneje izdelati in uporabljati. Želim vsem, da bi se v Celju ta dva dneva čim bolje počutili, si ogledali tudi Celje in njegov razvoj in odnesli iz njega po- leg strokovnih spoznanj tudi najlepše vtise o mestu samem. udeležence je v imenu Statističnega društva in Zavoda SRS za statisti- ko pozdravila Božena Mauri: V imenu Zavoda SRS za statistiko in Statističnega društva SR Slovenije pozdravljam vse udeležence 14. geodetskega dne. Naše dosedanje skupno delo pri nastavitvi ROTE je pokazalo, da je to uspešna oblika strokovnega dela, in se zahvaljujem vsem, ki so pri tem prispevali svoj trud in delo. Prvo preizkušnjo sta ROTE in EHIŠ uspešno prestala pri popisu prebivalstva, gos- podinjstev in stanovanj 1981. V imenu zavoda sem se dolžna zah- valiti vsem občinskim geodetskim upravam in Republiški geodet- ski upravi, ki so zelo uspešno in odgovorno opravile svoje de- lo pri izdelavi grafično-:-tehnične dokumentacije za popis. Zave- dati se moramo, da je geodetska služba v Jugoslaviji prvič so- delovala v tako široki akciji, kot je popis, in s tem dokazala, da je strokovno in organizacijsko sposobna dobro opraviti take naloge. Tudi v prihodnje nas čaka še veliko skupnega dela. Vzdrževati in dograjevati bo treba ROTE in EHIŠ, zavod bo sodeloval v me- šanem timu pri avtomatski kartografiji, prav tako pa tudi pri drugih delovnih nalogah, ki nam jih skupno nalaga graditev druž- benega sistema informiranja. Tov. direktor Banovec se opravičuje, ker se zaradi službene za- držanosti ne more udeležiti tega srečanja, in želi vsem veliko uspeha pri delu. - v imenu Društva informatikov SRS je pozdravil udeležence mag.Marjan Krisper, ki je poudaril tesno povezanost med geodeti in informatiki. Izpostavil je predvsem problematiko lociranja podatkov, saj geodetska služba nudi osnove za obravnavo podatkov tako po področjih kot tudi območjih - centroidi, mejah teritorialnih enot itd. Zaželel je uspeš- no delo na kartografskem dnevu in nadaljnje še bolj uspešno sodelova- nje. Udeleženci 14.geodetskega dneva so z enominutnim molkom počastili spo- min na l.oktobra 1981 umrlega slovenskega kartografa Ivana Selana. 214 GV 25(1981) 4 Profesorju kartografije dr. Alojzu Podpečanu, ki se geodetskega dneva osebno ni mogel udeležiti je bilo posano pismo: Spoštovani tov. profesor! Ob 14.geodetskem dnevu, ki je bil posvečen kartografiji smo se Vas spomnili tudi vsi udeleženci. Večina udeležencev geodetskega dneva smo bili Vaši učenci. Bili ste med prvimi, ki ste nas seznanili s skrivnostmi, težavami in lepotami kartografije. Zato se Vam vsi udeleženci zahvaljujemo in Vam izrekamo priznanje za Vaše napore, ki ste jih vložili v vzgojnoizobraževalni proces. Ker se osebno niste mogli udeležiti našega posveta Vam po skle- pu vseh udeležencev 14.geodetskega dneva pošiljamo to pismo z naš.im skromnim: Hvala za vse kar ste storili za razvoj sloven- ske kartografije! Ob koncu slavnostnega dela 14.geodetskega dneva je predsednik ZGS Peter Šivic predal Ivanu GOLOREJU Borisu KRENU in Petru SVETIKU plakete o imenovanju Zveze GIG Jugoslavije za zaslužne člane, Milanu NAPRUDNIKU pa plaketo o imenovanju Zveze GIG Jugoslavije za častnega člana. V času geodetskega dneva je bila v stranski dvorani Narodnega doma tudi priložnostna razstava kartografskih izdelkov. Bila je dobro obiskana. Obenem pa je bil to prostor za sproščene razgovore med odmori. Razstav- ljen je bil tudi prototip fotointerpretacijskega instrumenta Geodetske- ga zavoda SRS z demonstracijo delovanja. Tov. Rasti Žnuderl med pozdravnim govorom udeležencem 14. geodetskega dneva GV 25(1981)4 J. Rotar 215 ODMEVI V ČASOPISIH Delo; 17, 11klobr11 . Spregledano Snmo v dveh st11vklh je bila v Delu 2 7. 10. 1981 t11pis11n11 kritika oddaje o knr- togrflfiji nn valu 20~: »bilo Je neknj nez- mmsko dolgill fn mu,'nih minut, stvari pod milim nebom ljudi prav 11/č ne z11nim11jo.« · Pn1 stavek:. vsak posameznik ima prc1vir:o ocene, ,'e so mu bile minute, posv~č,me k11r1ogr11fiji dolgt• In mučne. Vzrokov ji, /11hko wč: neprimeren medij,· slabo po- s1uvljc111J vpn1~11nj11, slnbl odgovori, Interes · in osve~,'enosl posl11l11/cn in podol:mo. To vscknkor sprcg/ednmo In razumemo, Drugi sfllvck: 11/i lahko posnmezn/k pos• ploiuje in trdi, d11 »stl'11ri«, v dnmJm pri• m<.'ru k11rtogr.1fijll, nikog11r nič ne iwnim11- jo? C,• je t11ko (pr11ks11 k11i!e drugnče!), potem je nn.~11 kulturna raven zelo nlzk11. Tcg11 pa ne bi smeli sproglcdntil T11ko smo rn:mmeli ocene> oddaje o karto• graf/ji. Ccprnv smo Jo morda razumeli nn- pučno, velja vseeno o k11r10$r11f/ji Zllpisntl nekaj misli. f'ovrjno r11zmWJnnjc res n11vu- j11 na ro, da karto9rilfij11 le malokoga .zani- mn. V srcdstl'ih ji1vneg11 obvef~a11j11 skornj ni prispevko1• o prob!CJmih izdelave in upo• · rabe knrt, o 11•:l.11v11h in uspehih slovenskih k11rrogrnfov, o pomenu in vplivu kartogra- fije, o k11rtogrnfskf. kultur/ Itd. O tem, da je k11rtogrnfij11 s svojimi izddki kulturrw dobrina, ne kaie izgubljati besed. O tem so dovolj zapisu/s svetovno inam, imenu tako politikov kot, strokovnjakov r11znih podnx'ij. Da je knm1grafij11 zn11nost 111 ,,ruh11. d11 J~• kaJ1n u~lnJwvlto orlcntn• dj,~k, ,, inform11dj,dk1.wnl dc/nvc:/ kot novinarji, Drobna pub/Jk1wl}a 0/'fimtlrnnjc .v 1111r11vl1 ki jo je Delo l&tcgn clnc 111 n•d:<1tl 11tr111il i,godrw occmllo, a11Jc o.movno. '11npmkc, <1 k11rt11h II pregledom lz,"1/11nlh: kllff, \l. SR S. lovc.n/Jl., Mur 1.opct nc.~wm1z11m .•. oiznnlr l'l'li!nJ1i ln nci1111/msnj11 'I Judi legi/ }1<(1rnlif :spregledati, · GV 25 ( 1981 )4 Soditr:t(i, d11 knrtogn,f/jo in kartografske /zcfo/kc w/w,: vidiku itnano.~rl In prnkst1 kot z 1'idik11 ku/nimc do/Jlrtw /11 drugih vfcli• kov, nt!11pr11vlb:110 z111wm111jw110. (kc:1111, du kwtogr11flj11 in k11rtc 11/kn~mr 111: 1.1111/- nwjo, p11 jiJ obmwm m·em, nizki: kulturne rnvnf, knr p11 ,!!Otovo ne dr)i, .Z(lto ji: pruv, du 111ko poscm11Jt.nlk kot d1w!b11 prfwclcv11- nj11 pos11mcznlk11 111 clcluwr.N N poc/rol!ju kt1rtogr11flji: vrc:clnot/ bolj pog/obljcnCl in prcud11rno In z j11snlm d/jem 11nd11/jnjcg11 ru1.vojn kttrlograflje v SH Slawniji /11 SFR J11go~lnv/.fl, Hr111llw RoJc, Jn:;tltut zn geodezijo In fotogrnmetrijo, Ocmlctskl oddelek FAGG Jože Rot11r, Rcpuhli~kll gcoctctsk11 uprava Vili Ko§, Geodetski zavod SRS * Preseneča me, d11 strokovn/0«1 s podrol!ja, kjer je potrebna izjemna natanl!nost,' niso tol!no prepisni] stavkov, objavljenih v ru• brikl Spregledano (s črno piko), Ola111/a sta tnkole: » • , • nismo prezrli NINB ZAOORTCNTK, ker je (r11vno tako prcj§njo soboto) poslulalcem vala 202 pri- redila nekaj nc:u111nsko dolgih in pustih minut, ki so jih nnpove;d11ll ko't prlspcveik h knrtogrnfljl (kot znanosti). Zakaj ljudje spralujejo ljudi o stvsrEih, ki jih pod ml!Jm nebom nU! ntJ zanima.jo?«· Ocena »slabo«, rorcj kririKa, je b/111 name- nji:1111 novinarki, ne pa kartografiji otiro- m11 strokovnjllkom, ki se z njo ukvarjajo. To je razvldnotudl h drugega stavka, kajti če bi bilo narobe, bi se vpra§anje glas/Jo: Zakaj ljudje sprnlujejo ljudi o stvareh,.kl 1111., pod milim nebom nič ne zamlmajo? Vesna Marinči~, :za RTV rubriko Dela· v un lnf i riš jo k. rt Večle!m1 prizadevcmja slovenske geodezije so privedla do uved~e avtomatičnega risanja zemijevidov Kartografija kulturni Na zbor~ slovenskih geo- detov bodo govorili o kar• tograflji In njeni vlogi Letošnji, fo 14. geodetski dan, ki bo danes iri jutr, v Ceiju, bo v celoti posvečen kartografiji. . Kartografija je v neposredni odvisnosti s stopnjo kulturnega razvoja posameznega naroda, Sodobniki celo trdi jo, da karto- gi;afija pogojuje kulturni razvoj. Karta je vizualno zelo učinkovito 'in dokaj hitro razumljivo orien- tacijsko, informacijsko in komu- nikacijsko sredstvo in tak6 odli- čen pripomoček za širjenje sploš- ne kulturne ravni. Citanje kart sodi danes že v splošna znanja. Karta nudi. množico informacij, možnost spoznavanja ožjih ali širših območij, pospešuje izlet- ništvo in s tem spoznavanje no- vih kulturnih in naravnih vre.- dno!, omogoča spoznavanje pro- stora brez fizične prisotnosti, spoznavanja dosežkov družbene- ga razvoja in podobno. Vidiki naše spl9šne ljudske obrambe in družbene samozaščite ji dajejo še dodatno vrednost. Vsi ti in še drugi dejavniki so Zvezi geodetov Slovenije in ce- lotni slovenski geodetski službi naravnost i,siljevali odločitev, da 14. geodetski dan posveti karto- grafiji. Razvoj kartografije na Slovenskem je vse hitrejši. Karta se je že uveljavila tako v krajevni skupnosti/ občini kot republiki. Ni ga več planskega dokumenta, ki ne bi vseboval tudi kartograf- skih prikiizov; knrta je neločljiva sestavina družbenega sistema in- formiranja; kartografijo uvaja- mo v proces splošnega:· izobraže- vanja; ni ga več avtomobilista, ki ne bi imel avtokarte in ne planin- ca brez planinske karte; vse več uporabljamo turistične karte, na- črte mest 'in podobne kartograf- ske izdelke: . P. S. 8 14. GEODETSKI DAN V ZNAMENJU KARTOGRAFIJE LJUBLJANA - Prizadern- nja slovenskih geodetov po mo- dernem pristopu k osnovni na- logi evidence vseh pojavov na zemeljski P?Vl"Šini, rojevajo prav v najnovejšem času bistveno no- vost: a,1omatsko kartografijo. Podatke snemajo pretežno z le- tala, letalske fotografske po- snetke s· pomočjo najmodernej- šin optično-elektronskih miprav prevajajo v jezik kartografskih ma!wv, istočasno pa tudi vraču­ nalniški jezik. Iz račmmlniškega spomina je potem mogoče te po- datke selektivno priklicati, tako da računalniki dobesedno lahko izrišejo različne tematske zem- ljevide Slovenije. Če 1111 primer iz nčunalnika zahtevajo karto, Id bi prikazala gostoto prebivalstva po posameznih občimi! ali pil vsa naselja, v katerih živi več kot 500 prebivalcev, to za ničuna.lnik ni pretežka naloga. Tako opremljene in usposob- i jene kartoira fi je se vse bolj po- služuje jo različne strokovne službe tako v fazi načrtovanja, kot nadzora nad spremembami, ki jih povzroča človeška dejav- nost na površini nak republike, GV 2 5 (19 81 ) 4 bodisi da gre za pozitivne spre- membe (novogradnje, kultivira- nje površin) ali pa za negativne (povečana ogroženost ali celo ekološko propadanje okolja) Tovrstna uporaba kartografije pa ni vse bolj le'praksa v republi- ške:n okviru. marveč tudi v man3~10 območjih, zlasti občin­ skem obsegu. Sistema ROTE in EHIŠ (register teritorialnih enot ter evidenca hišnih številk) sta prav tako že računalniško zajeta in ju je mogoče prikazati z avto- matično računalniško kartografi- jo. Na tej osnovi je mogoče pri- praviti cele občinske tematske atlase, ki omogočajo strokoven pristop -raznim strokovnim služ- bam: vodne111u gospodarstvu, gozdarstvu, prometu, varstvu na- rave in kulturne dediščine, tud- zmu in podobno. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos zbrali slovenski geodeti na Geodetskem dnevu: letošnji, že 14. geodetski pan. bo 16. in 17. oktobra v Celju in bD posvecen prav kartografiji v Slo,eniji. SANDI SITAR 217 B - STROKOVNI DEL Peter Svetik OD ORIENTACIJE DO INF'ORMACIJE Ob današnjem trenutku kartografije v SR Sloveniji l. UVODNA RAZMIŠLJANJA Šest let je minilo in zopet je naš tradicionalni geodetski dan že 14.po vrsti, namenjen problematiki kartografije.l)Morda-se kdo sprašuje, če ni to pregosto, ali je kartografija res tako pomembna in ali ne zapo- stavljamo drugih dejavnosti geodetske službe in podobno. Odgovori,na taka vprašanja niso težki. Kartografija se kot znanost in stroka s svojimi izdelki2) velike uporabne vrednosti - kartami - in pomembno družbeno vlogo tako v svetu kot tudi pri nas vse bolj uveljav- lja. Izredna dinamika razvoja potreb vsakega družbenopolitičnega siste- ma in še posebej našega samoupravnega, temelječega na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in planiranju kot pomembnemu instrumentu ekonom- ske politike, zahteva, da karti kot učinkovitemu informacijskemu in ko- munikacijskemu sredstvu posvečamo stalno pozornost in stalno proučuje­ mo njene teoretične in praktične vidike, povezujemo v družbeni delitvi dela, iščemo sinergijske učinke in zlasti - čemur povsod posvečajo pre- malo pozornosti - skrbimo za odpravo kartografskega analfabetizma,3) ali drugače povedano, večamo kartografsko kulturo. Odveč je ponavljati mnenja Marxa, Lenina ter drugih klasičnih in sodob- nih politikov ali strokovnjakov o vlogi in pomenu karte. Dejstvo je in bo, da se je kartografija razvijala sočasno z razvojem kulture posamez- nega naroda, da je celo "predpogoj" za njegov kulturni razvoj."1) Tu- di ugotovitev, da je kartografija ogledalo kulturnega razvoja posamez- nega naroda, ni naša.S) In vendar premnogi ugotavljajo, da politiki še danes vse premalo vedo o kartah.6) l)Osmi geodetski dan v Kranju 1975. leta je bil posvečen kartografski dejavnosti za potrebe občin 2 )čeprav politična ekonomija definira blago kot proizvod dela, namenjen menjavi (ne za lastne potrebe!), bom v tem prispevku uporabljal bese- do izdelek. 3 >A.Heupel zelo poudarja pomen učenja branja kart in ugotavlja "kaznivo" zanemarjanje tega problema (Pomen kartografije za današnjo družbo, 28.dan nemških geodetov, 1979). 4 >ugotovitev je povzeta iz prispevka pod op.št. 3! S)Povzeto iz prispevka pod op.št. 3! 6)Bahtiar je o Hemeiniju dejal:"Konec 20.stoletja ne morete vladati,če ne znate brati zemljevida" (iz Dela). Podobno ugotavlja avtor pod op. št. 3: " ••. današnji politiki strahotno malo vedo očitanju kart". * 61000,YU,Ljubljana Republiška geodetska uprava Dipl.oec, vodja Skupine za geodetsko prostorsko dokumentacijo, statistiko in kartografijo Prispelo za objavo 1981-10-07 218 GV 25(1981)4 Kartografija se izredno hitro razviJa. Karte so dragoceni dokumenti do- ločenega časa, ki kmalu postanejo zgodovinska vrednost. Iz njih lahko razberemo vse pomembne družbene pojave določenega časa. Planiranja si danes brez kart ne moremo več predstavljati. Karta omogoča človeku ne- odvisnost od bivanja v nekem prostoru, omogoča mu biti v njem, čeprav je dejansko v pisarni. Dobro izdelana karta izloči vse nepomembne po- datke in je za proučevanje boljša kot realni prostor. Iz kombinacij mno- žice podatkov lahko izluščimo nove informacije. Karta je tudi pomembno komunikacijsko sredstvo. Z enim samim pogledom obvladujemo informacije velikega območja, jih primerjamo, analiziramo, sklepamo. Skratka: kar- ta je udeležena v vsem našem delovanju in snovanju. Ne glede na nadaljnji razvoj, načine prikazov, tehnologije, vsebino bo karta, taka ali drugač- na, verjetno vedno potrebna. • Širjenje kartografske kulture, uvajanje kartografije v sistem usmerjene- ga izobraževanja, vse večji razvoj avtomatizacije, zakonodajno gradivo, zlasti nastajanje Zakona o družbenem sistemu informiranja pa so dodat- ni, za ·nas specifični motivi za to, da se problematike kartografije lo- tevamo na .tako široki frontL Čim večji so naši operativni uspehi, čim več izdelkov kartografije naredimo, tem večja je odgovornost našega raz- mišljanja o prihodnosti, o strategiji razvoja, vključevanja v družbeno delitev dela, povezovanja z uporabniki itd.itd. Namen tega prispevka je predvsem razvijati globalna razmišljanja tako o aktualni problematiki kot o perspektivah. Vsi prispevki tega dneva pa bodo kartografsko problematiko zaokrožili v smiselno celoto. 2. OD ORIENTACIJE DO INFORMACIJE Verjetno je v tem prispevku odveč posegati daleč v preteklost ter pou- darjati dejstvo, da so prve karte nastajale zaradi potrebe človeka po orientaciji, da se je kartografija razvijala sočasno z razvojem kulture in podobno. Dolga stoletja je bila orientacija osnovni namen in•motiv izdelave karte. Informacija se je najprej uveljavila na načrtih, saj je dajala osnovne podatke za obdavčitev zemljišč, in se prenašala postopo- ma tudi na karte, če sploh lahko postavimo to ločnico za preteklost. Odločilni pomen informacije je dalo karti šele zadnje stoletje. Pri tem pa osnovna funkcija - orientacija - ostaja in je celo poudarjena, zlasti na turističnih kartah. Kakšno bogastvo informacij vsebuje danes dobra karta, se marsikdaj niti strokovnjaki ne zavedajo popolnoma. Verjetno to sploh še ni dodobra proučeno. Direktne informacije, tiste, ki so na karti prikazane (narisane), običajno hitro spoznamo, zanemarjamo pa in- direktne, tiste, ki jih lahko dobimo s kombinacijo, posredno. Funkciji orientacije in informacije se danes na kartah pogosto združuje- ta, n~jvečkrat pa prepletata: včasih prevladuje ena, drugič druga. Z vi- dika komunikologije pa je karta"tudi pomembno komunikacijsko sredstvo, saj z natisom karte komuniciramo z vsemi uporabniki. Žal pa je karta, kot jo danes poznamo, le enostransko komunikacijsko sredstvo med oddajnikom - kartografom in sprejemnikom - uporabnikom. Povratna informacija pa se uveljavlja prepočasi. Informacija in komunikacija zlasti stopa v ospredje pri tematski karto- grafiji. Pojem orientacije pa zamenjuje nov pojem - lokacija podatkov. Zadnji čas pa sta se uveljavila še izraza teritorializacija7)in vizuali- .zacija podatkov. Oba sta povezana z razvojem avtomatizirane kartografi- je. V funkciji informacije postaja karta vse bolj pomembna v delegatskem sistemu. Združena vloga orientacije in informacije, zlasti vnaprejšnje, je značilna za planiranje, pri splošni rabi pa v turistični kartografi- ji (planinske karte, avtokarte, načrti mest). Vse večji pomen dobiva 7 >v delu je poseben projekt Teritorializacija podatkov medinstitucional- nega pomena. GV 25(1981)4 219 karta tudi v funkciji analize in sinteze. Skoraj vedno pa se ji pridru- žuje še funkcija komunikacijskega sredstva. še ob koncu šestdesetih let je pri nas prevladalo mnenje, da je kar- ta namenjena predvsem prikazu naravnih danosti in zgrajenih objektov; torej tistega, kar vidimo v prostoru ali na zemljiščih. "Kartiranje di- narja" je bilo takrat za geodeta še nesprejemljiva vizija.S) Danes pa tematska kartografija praktično že temelji na prikazih procesov, struk- tur in dogajanj s področja standarda, ekonomskih kazalcev, demografije, socialne problematike, kulture, športa in podobno - torej elementov, ki v prostoru fizično ne obstojijo. Za lokacije pa služijo naselja in te- ritorialne enote.9) · Kljub velikemu razvoju tehničnih sredstev še vedno uporabljajo pomorske in letalske karte za orientacijo, mord.a zaradi tradicije, morda pa se bodo kot dodaten pripomoček v taki ali drugačni 'obliki sploh obdržale. Ko že poudarjamo informacijo,lO) tudi ne smemo pozabiti, da mora biti informacija točna, hitra in uporabna, pa še druge zahteve mora izpolnje- vati. Od nje pričakujemo povratni učinek, ponuditi nam mora možnosti raz- mišljanja o razvoju, možnosti sklepanja in podobno. Vse to pa tudi kar- tografiji postavlja nove in nove zahteve, terja iskanje novih hitrejših, ažurnejših rešitev •.•• 3 • ČAS JE ~ATO "Kdor hitro da, dvakrat da","čas je zlato" in podobno so stari pregovo- ri, ki so še vedno aktualni, tudi_(in morda še posebej) za kartografijo. Razvoj je vse hitrejši in vse večjo hitrost bo zahteval tudi od karto- grafov. Dogaja se, da včasih razvoju miselno komajt sledimo ali celo zao- stajamo. Kako šele v operativnem delu! Zakon o negaciji negacije postaja vse bolj oster, stvari se vse hitreje spreminjajo, Kdor ne sledi. je kaj hitro na stranskem tiru. Letošnja strokovna ekskurzija geodetov v Švico11)je tistemu, ki se je ni udeležil, ponudila dve popolnoma različni mnenji: prvo - "nič nove- ga", in drugo - "ogromno novega"! Kako različno dojemamo, kako različno ocenjujemo! Vprašati se moramo, ali smo nekateri že kar na stranskem ti- ru. Starejši kolegi so morda z olajšanjem ugotavljali, da bodo kmalu šli v zasluženi pokoj. Vsi mlajši pa se moramo stalno prilagajati, stal- no obvladovati nova spoznanja. Nekaj je jasno: reakcijski čas za miselno -prilagoditev je vse krajši. Nič ne pomaga: dobro iz preteklosti moramo obdržati in se prilagajati novostim. Ob vseh uspehih na področju kartografije moramo ugotoviti, da je čas v tej tipični posamični proizvodnji od naročila do izdelka zelo dolg. Če upoštevamo še relativno zastarelost virov, je gotov izdelek - tiskana karta - star dve, tri leta: torej je karta zastarela. To je v kartogra- fiji prihodnosti pomembno, morda ključno vprašanje. S)Živo mi je v spominu, ko nam je takratni sekretar za urbanizem E.Kržič­ nik rekel: "Vi geodeti bi lahko začeli kartirati dinar!" saj si nisem predstavljal, kako to narediti. 9 )Izraz je že znan: statistični okoliši, krajevne skupnosti, katastrske občine itd. lO) Za informacijo je prof.S.Han zbral že nad sto definicij. Menimo, da nam je vsaj razlika med podatkom in informacijo jasna. ll)Ekskurzijo je organizirala ZGS septembra 1981 ob kongresu FIG v Mon- treuxu. 220 GV 25 (1981)'4 Ogromno bogastvo, ki ga imamo v TTN, danes že v mnogih primerih vsebuje veliko količino dezinformacij - prav zaradi zastarelosti. Lepi so, na- tančni, a manjka jim tisto, kar je najbolj pomembno - družbeno prizna- na uporabna vrednost. Imajo pa zelo veliko arhivsko in tudi zgodovinsko vrednost. Pa o tem kasneje. Aerofotoposnetki so pomemben vir pri izdelavi in vzdrževanju kart. Ima- mo svojo službo za aerosnemanje, izurjene delavce, vendar tudi mnogo težav, od vremena prek odobritev do reprodukcijskega materiala. Zaradi tega potrebujemo za izvedbo ciklusa aerosnemanja v merilu 1:30.000 za celotno območje Slovenije kar dve leti. Uporabniki pa od te službe pri- čakujejo izdelek - kontaktno kopijo ali povečavo - takoj. Fotointerpre- tacijska kultura pa je sploh šele v povojih.12) Problemom strokovne in s tem povezane miselne razmejitve med pomenom met- ričnosti in ažurnosti ali informativnosti karte bomo morali tudi posve- titi več pozornosti in tudi narediti kompromis med geodetsko-strokovnimi in uporabniškimi zahtevami, med geodetsko stroko in družbeno geodezijo. Strokovna načela bo včasih treba prilagoditi družbenim zahtevam. Boljša je slabša karta ob pravem času na pravem mestu kot nikakršna karta, je bilo že večkrat poudarjeno.13) Podobna ugotovitev velja tudi za načelo kompatibilhosti, ki se bo vse bolj uveljavljalo. Kompatibilnost mora biti zagotovljena do take mere, da bo možna čim hitrejša in enostavnejša transformacija vsebine iz ene- ga merila v drugo. Kompatibilnost ali primerljivost podatkov je ena iz- med pomembnih zahtev tudi v informatiki. · 4. OD ROKOMATIKE DO AVTOMATIKE Nakazanim zahtevam po skrajšanju časa izdelave ne bomo mogli zadostiti s povečevanjem števila zaposlenih, temveč le s pospešeno modernizacijo dela, večjo mehanizacijo in čimbolj popolno avtomatizacijo. Hiter razvoj kartografije v·sedemdesetih letih na Slovenskem tako glede na kvantiteto kot kvaliteto nas obvezuje, naj se na zač~tku osemdesetih let ozremo tudi v prihodnost, tako z vidika vloge kartografije kot vse- bine in tehnologije. V preteklosti smo se veliko pogovarjali in prepričevali o vsebinah, teh- nologiji, kvaliteti, uporabnosti in podobnem. Zelo hitro smo osvajali elemente mehanizacije, od reprografije, gravure, fotostavka, rastrov in letrasetov ter podobno. Prav tako smo že dodobra obvladali umetnost sen- čenja; Trdimo lahko, da smo kartografsko tehnologijo dodobra razvili. Dileme sicer še ostajajo (načini prikazov, merila, vsebina in podobno), ·vendar to razvojnih uspehov ne more zmanjševati. Kaj si torej lahko obetamo za tekoče desetletje? Popolno uveljavitev kartografije? Večjo kartografsko kulturo? Množico kart, takih, kot jih poznamo danes? Vse to, pa gotovo še kaj več. Brez dvoma bo kart vse več. Uporabljal jih bo učenec, študent, izletnik, raziskovalec, planer, informatik, delegat, skratka - vsak občan. Zavedam se, da je vsako napovedovanje razvoja izredno težavno in kočlji­ vo. To ugotovitev smo lahko slišali ali prebrali že večkrat. Razvoj vsa- ke stroke ali panoge je povezan z endogenimi in eksogenimi dejavniki. Tudi kartografija ni izjema. 12 >z ustanovitvijo oddelka za fotointerpretacijo - fotointerpretacij- skega centra (FIC) na GZ SRS je pričakovati napredek. 13 >To med drugim poudarja tudi A.Heupel,- vir pod op.št. 3. GV 25(1981)4 221 Po vsej verjetnosti pa bodo osemdeseta leta predvsem utemeljila in raz- vila avtomatizirano kartografijo. Morda bodo možnosti razvila tako, da bodo danes zbrani podatki že jutri vsem na voljo, pri tem pa ni pomemb- no, ali bodo ti podatki predstavljeni na tiskani karti ali na televizij- skem zaslonu ali drugem mediju. Zahteva po ažurnosti in večnamernbnosti bo tehtnico po vsej verjetnosti nagnila v škodo lepoti, estetiki izde- lave kart, vsaj tistih tematskih, namenjenih za delegatsko odločanje, planiranje, informiranje. Gotovo bo ob koncu osemdesetih let že mogoče na vrsti terminalov z ekrana proučevati karto ali izdelati z njega ko~ pijo. Verjetno bo tudi mogoče kombinirati, zahtevati od računalnika sintezne karte, zahtevati neke razvojne kazalce in podobno. Gotovo bo karta na papirju, ekranu ali drugem mediju omogočala delegatom in obča­ nom bolj ustvarjalno vlogo, zavestno odločanje .... 14) Na vse to pa se moramo pripravljati že danes. Menim, da ni nobenega stra- hu, da bi avtomatizacija v kartografiji povzročila zmanjšanje kadra na tem področju. Le prilagoditi se bo treba, preusmeriti in izpopolnjevati svoja znanja. Ta bodo vse hitreje zastarevala. Za razvoj kartografije srno pot dobro trasirali. Skladno z družbenim raz- vojem jo bomo morali le prilagajati potrebam. Toda živeti na lovorikah ne borno mogli, niti smeli. Le majhen predah je že lahko usoden. Pot v avtomatizirano kartografijo namreč ni težka. če se je ne borno takoj z vsemi silami in zavestno lotili geodeti, se je bodo drugi profili. če smo doslej delovali na eni fronti, se v prihodnje odpirata dve: nadalj- nji razvoj klasične in uveljavitev avtomatizirane kartografije. Računal­ nik bo z osnovnimi podatki x, y, z hitro in učinkovito obvladoval tridi- menzionalni prostor in vse'bolj nadomeščal takšno ročno delo. Sinergij- ski učinki računalnika, povezani z znanjem in pedantnostjo človeka, bo- do dosedanje metode vse bolj izpodrivali. Ob teh razglabljanjih pa je treba vsaj omeniti tudi rnedinstitucionalni projekt "teritorializacija podatkov,15) ki v okviru posebej za te namene ustanovljenega projektnega sveta pravkar poteka. V tem prispevku seveda ne bo mogoče dovolj plastično in razumljivo pri~ kazati tega projekta. V grobem gre v našem izrazoslovju za avtomatizira- no tematsko kartografijo, za prikaze vseh vrst podatkov v realnem prosto- ru, bodisi na podlagi centroidov ali digitaliziranih mej teritorialnih enot. Opredeljeni sta dve ravni - republiška in občinska, ki se ločita po natančnosti geometrij in stopnji generalizacije in s tem prikazov podatkov ter se povezujeta in dopolnjujeta po vsebini in namenu. Gre tudi za stan- dardizacijo vsebine, oznak, kategorij, meril, opisov in podobno. Prvi testi, ki jih je v okviru projekta izvedel IKPIR (Inštitut zakon- strukcije, potresno inženirstvo in računalništvo), so že ponudili odlič­ ne možnosti rešitve, čeprav je bil pristop v večji meri pragmatičen. Iz- delani so katalogi znakov, toniranj in šrafiranj in testni primeri pri- kazov po centroidih in teritorialnih enotah ter opisani programi izvedbe. Nekaj tega si lahko ogledate tudi na improvizirani razstavi. Ko smo na nedavni proslavi 25-letnice Kartografskega zavoda pri zagrebš- ki univerzi lahko primerjali te rezultate z dosežki drugih domačih in tujih prizadevanj, srno lahko zadovoljstvo nad opravljenim delom le potr- dili. Več o tem projektu pa bomo napisali v eni izmed prihodnjih številk Geodetskega vestnika. 14 >v tej funkciji kartografijo neposredno primerjam z informatiko: pri- čakovanje in zahteve od obeh so si močno podobne. lS)za izvajanje projekta je bil osnovan odbor podpisnikov in projektni svet. Sodelujejo: Zavod SRS za statistiko, Republiška geodetska upra- va, Geodetski zavod SRS, Zavod SRS za družbeno planiranje, IKPIR. 222 GV 25(1981) 4 • V poplavi informacij 16 ) današnjega čas~ in še tudi v prihodnje lahko kar- tografija, zlasti tematska, precej prispeva k izboljšanju stanja. Karto- grafska informacija je celovita, zvesta, kratka, učinkovita, pregledna in vsakomur razumljiva. 5. POGOJI RAZVOJA Ko razglabljamo o nadaljnjem razvoju kartografije, moramo upoštevati čim več dejavnikov, ki bodo njen razvoj pogojevali, od tehnologije, naše mi- selnosti in sposobnosti prilagajanja pa vse do družbenoekonomskega razvo- ja. Odprava analfabetizma v kartografiji pa je - večina danes tega še ne dojema tako - po mojem prepričanju najpomembnejše vprašanje v celotni verigi dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kartografije. Večkrat sem že slišal izjavo: kartografija se bo razvijala toliko, koli- kor bo Republiška geodetska uprava zagotovila sredstev. Če bi taka misel- nost prevladovala - prepričan sem, da ni tako - potem je škoda razprav o kartografiji, sploh. Zamisliti pa se je vseeno treba! če je napačna poli- tika ali strategija razvoja na področju kartografije RGU, si moramo za njeno spremembo prizadevati vsi člani ZGS, zlasti tisti, ki se neposred- no ali posredno ukvarjamo s kartografijo. Pri tem ne smemo izbirati sred- stev. če je tako gledanje proizvodne sfere, pa je problem težji, saj zrcali zahtevo po zagotovitvi sredstev brez utemeljitev uporabnosti in potrebnosti. Sodim, da ne sme biti razhajanja med upravno službo in zdru- ženim delom, temveč si moramo v slovenskem prostoru enotno prizadevati za družbeno priznano uporabno vrednost kartografije in s tem za finančna sredstva. Brez dvoma se bodo zakonitosti sposobnejšega v prihodnje vse bolj drastič­ no kazale tudi ,v kartografiji. S cepitvijo sil ne bo uspeha! Združiti bomo morali moči in pametno razdeliti delo. Menim, da je prav organizi- ranost od makro- do mikro ravni naša velika slabost, od odgovornosti posameznika, timskega dela do medsebojnega povezovanja. Zakonitosti sposobnejših so 'najbolj očitne - tudi na področju kartografi- je - v naših upravnih službah v občinah. Kaj pa smo napravili, da bi vse naše delavce, zlasti vodstvene, bolje usposobili? Premalo! In vendar bo tudi razvoj kartografije v veliki meri odvisen od delovanja naših občin­ skih geodetskih uprav. Kartografija zahteva splošna in specializirana znanja. Slednjih je za njen nadaljnji razvoj kar precej, p~vih pa izrazito premalo. Če karte ne znamo predstaviti, utemeljiti njene uporabne vrednosti, če ne znamo pri- sluhniti potrebam, če se v družbi nismo uveljavili s svojim delom in ši- rino, je to izrazito pomanjkanje splošnih znanj. Tudi psihološki aspekti karte so že dodobra proučeni. Pa jih le malo po- znamo, čeprav so pomembni. Lingvistika, semiotika, informatika, komuniko- logija, teorija sistemov, teorija organizacije in podobne znanstvene di- scipline so prav tako povezane s kartografijo. Pa mi bo kdo rekel, da "filozofiram". Da, tudi s filozofijo kartografije se premalo ubadamo, čeprav nekateri kolegi menijo, da je filozofov kmalu dovolj. Vsega tega pa moramo vsaj malo poznati, če hočemo, da bo naše kartografsko delo družbeno koristno. Vse bolj in v vseh pogledih pa se bomo morali poglabljati v razmejitev in povezavo splošne in tematske kartografije. 6. SPLOŠNA IN TEMATSKA KARTOGRAFIJA Prav gotovo ne bo odveč še nekaj razmišljanj o relacijah med splošno in tematsko kartografijo. Praviloma so pogoji za tematsko kartografijo dani 16 )P.Novosel to problematiko obširneje utemeljuje v knjigi: Delegatsko informiranje, Biblioteka komun, Zagreb 1977. GV 25(1981) 4 223 šele, ko je razvita splošna kartografija. Naša domača praksa pa je po- kazala tudi drugo možnost: tematska kartografija se je razvijala sočas­ no s splošno ali pa jo je celo prehitevala.17) S predpostavko, da bo realiziran sistem zastavljenih splošnih .,kart, bo v tekočem desetletju na področju splošne kartografije glavni·poudarek na vzdrževanju in avtomatizaciji. S tem seveda niso zanikane možnosti izdelave drugih splošnih kart, gre le za glavni poudarek. Neprimerno bolj dinamično bo področje tematske kartografije~8) K tej trditvi nas navaja praksa zadnjih let, pa tudi številni tuji avtorji so takega mnenja. Tudi avtomatizacija prodira, .vsaj pri nas, predvsem na področje tematske kartografije. · Splošna kartografija - trditev se nanaša na domače razmere - je v celo- ti v pristojnosti geodetske službe in s tem geodetov - kartografov. Pri tem sem zanemaril vpliv uporabnikov, sodelovanja pri imenoslovju in po- dobno. V pristojnosti geodetske službe lahko rečemo zaradi tega, ker je splošno karto sposobna izdelati v celoti sama, od zbiranja podatkov do tiskanja·. Zato geodetska služba tudi v celoti skrbi zanje, usmerja njen razvoj, usklajuje želje z možnostmi in podobno. Izdelava splošne karte zahteva veliko znanja in izurjenosti, vrsto delovnih pripomočkov, veliko natančnost in'podobno, vsaj po dosedanjih kriterijih in gledanjih na splošno karto. Nekoliko drugačna je tamatsaka kartografija. Prikazuje predvsem stanje in pojave netopografske vsebine. Primerno prirejena splošna karta služi le za orientacijo in lociranje prikazanega pojava. Pomembno pa je, da je za tematsko kartografijo nujen interdisciplinarni pristop, običajno vsaj dveh profilov strokovnjakov: avtorja vsebine, ki zasnuje avtorski origi- nal, in kartografa, ki karto izdela. Običajno pri tematski kartografiji sodelujeta tudi vsaj dve instituciji, še mnogo več pa pri atlasih temat- skih kart. Tudi za razvoj tematske kartografije pri nas je značilen pragmatičen, spontan pristop z vso raznoličnostjo tehnologije in vsebine, z vsemi značilnostmi zakona prehoda iz kvantitete v kvaliteto. Z vsakim novim primerkom smo bili bogatejši za eno karto, ob vsakem primerku smo se učili, čeravno včasih na osnovi kar hude kritike posameznikom ali orga- nizacijam. Od zrna do zrna smo si nabirali izkušenj in spoznanj v vseh pogledih. Pri tem pa je treba poudariti, da je IGF s svojimi aplikativ- nimi raziskavami s področja kartografske tehnologije od fotografije do barv opravil izredno koristno delo. Tudi tematska kartografija se je začela razvijati in uveljavljati v se- demdesetih letih. Le nekaj poskusov je znanih izpred teh let; razvoj tu- rizma na Dolenjskem, urbanski atlas Jesenic. Prav gotovo pa ~e prvi at- las tematskih kart pripravil leta 1970 ZRPP še na osnovi provizorne kar- te v merilu 1:750.000.19) Dalje lahko ugotovimo, da so razvoj tematske kartografije vzpodbujali problemi prostorskega planiranja, da so jo go- jili geodeti izven geodetske službe. Sredi sedemdesetih let je tematska kartografija že postala nekaj vsakdanjega v geodetski službi in mnogih službah, ki se ukvarjajo s posegi v prostor. Šele proti koncu sedemde- setih in v začetku osemdesetih let pa smo se začeli resneje ukvarjati z usmerjanjem tematske kartografije, s standardizacijo znakov in vsebine. l?)Primer: Stanje in razvojne težnje SRS, prvi atlas tematskih kart, ZRPP, 1970. lS)R.Ogrisek pravi: "V težišče razpraveprihaja tematska kartografija." Referat, podan na Zavodu za kartografijo v Zagrebu, 1978. 19 )P.Svetik, urednik tematskih kart tega atlasa, je že takrat uvedel iz- raz "publikacijsko merilo". 224 GV 25(1981)4 1 Morda ne bo odveč tudi pripomba, da je tematsko kartografijo praktično uzakonil Odlok o obvezni začasni enotni metodologiji in minimumu kazal- cev,20) torej predpis, izdan izven geodetske službe. Podobna ugotovitev velja tudi za standardizacijo oznak.21) In na koncu z načinom prikazov in osnovnim namenom tematske kartografije še nismo razjasnili stališč niti v geodetskih krogih. Pogosto ostajamo preveč ge2~Ttski, pedantni, metrični in podobno v škodo učinkovitosti prikazov. Strokovne dileme, tako praktične kot teoretične, so bile in so še. 7. STROKOVNE DILEME Za razvoj kartografije v sedemdesetih letih so bile značilne velike stro- kovne dileme, boj nasprotij, marsikdaj že .na meji st'rpnosti ali akadem- skih razprav.23)To je vsekakor pozitivno vse dotlej, dokler ne zavira operativnega dela. Brez protislovij, brez konfrontacije mnenj pa napred- ka ni. Pri tem pa je treba. že vnaprej izključi ti osebna nasprotja ali celo zamere, kar s strokovnostjo nima nobene povezave. Sodbo o tem, ko- liko je tega bilo, pa smo si ustvarili vsak zase. Popolne strokovne enotnosti pri kreativnih, razmišljujočih delavcih ni mogoče doseči - in tudi to je prav. Doseči pa je mogoče optimalni kom- promis, ki mora biti uravnovešen med strokovnimi zahtevami, željami upo- rabnikov, ekonomiko in podobnim. Ena izmed pomembnih strokovnih dilem je tudi: "lepa in natančna ali ažur~ na karta". Ti dve zahtevi sta težko združljivi. Nikoli pa ne smemo poza- biti, da mora karta kot najpomembnejši končni izdelek kartografije vedno imeti svojo uporabno vrednost. Vanjo je običajno vloženega veliko ab- straktnega dela, ki ga lahko materializiramo le, če to delo dobi tudi ustrezno družbeno priznanje. Na površini pa v družbi in v družbenem vrednotenju še vedno obstaja predstava, da karta ni nujno potreben pro- izvod.24) Zato moramo glede utemeljevanja družbene vloge kartografije seči v globino, v bistvo problematike, obvladati njene korenine. To pa je proces osvobajanja, spoznavanja družbenih in naravnih zakonitosti, proces prilagajanja, spoznavanja vse širine in vloge kartografije,pro- ces konkretnega dokazovanja, čemur pa marsikdaj nismo kos. Menim celo,da moramo razmisliti, ali ni pri nas razvoj kartografije hitrejši kot raz- voj splošne kulture. Da sta kartografska kultura in splošna ukultura v neposredni korelaciji, pa smo že zapisali. O sistemu kart (včasih ga napačno imenujemo tudi kartografski sistem) smo postavili že vrsto tez in antitez. Sistem pa se je v praksi sponta- no razvijal. Morda je bil stihijski razvoj celo boljši od vnaprej začr­ tanega ali celo zakonsko opredeljenega. Samo primer: kaj bi bilo, če bi se odločili za TK v merilu 1:20.0001 Verjetno bo zanimivo v širšem krogu načeti nekaj dilem, postavljenih v začetku leta 1978 na sestanku25) geodetov, ki so se ukvar-jali s karto- grafijo: 20) ' Uradni list SRS št. 27/79. 21 )RKDPIS je leta 1978 imenoval posebno komisijo za standardizacijo oz- nak za minimalne kazalce (vodil jo je P.Svetik) ,ki je prvo fazo dela opravila s sistemizacijo znakov in izdelavo v tehniki lithoset. 22 )Primerjava izdelkov tematskih kart to trditev zgovorno dokazuje. 23 )B.Letica je v Startu z dne 26.9.1981 napisal zanimiv komentar o pole~ mikah, ki so se razvile po intervjuju dr.S.Šuvarja v Delu. Ugotavlja nestrpnost, osebnost, žolčnost, škodljivost,saj se take polemike pre- našajo na druge ravni. 24)Politična ekonomija utemeljuje blago eksistenčnega pomena(živila,oble- ka itd,) in blago družbenega pomena(kulturne dobrine,avto,televizor in GV 25 (198).) 4 225 - če bi nas bilo 100, bi imeli tudi 100 konceptov; - Republiška geodetska uprava je zapravila nacionalno neodvisnost slo- venske kartografije; - o razvoju kartografije že vrsto let impotentno razpravljamo; - takega vzpona kartografije ni dosegel noben drug narod; z višinami je že pravi kaos, z njimi se geodeti že smešimo; - bitko s časom smo že izgubili; - TK 25 je zlata vredna; - nakup TK 25 je bil popolnoma zgrešen ..• Samo nekaj dilem je navedenih, vendar dovolj, da si osvezimo spomin in razmislimo o potrebnosti kompromisa, strpnosti, odrekanja, prilagajanja pri iskanju skupne poti in sinergijskih učinkov. V veliko zadovoljstvo in vsemu navkljub je operativno delo potekalo do- volj intenzivno, čeprav ne tako organizirano, kot bi lahko. Ob vsakem novem izdelku pa smo zopet imeli mnogo povedati: ta je imel slabo sen- čenje, drugi premajhne znake, tretji zastarele podatke, četrti je bil površno narejen in podobno. Žal je vsak posameznik zmotljiv. Dejansko nas napake spremljajo pri vsa- kem delu. Več ko delamo, več jih naredimo. Kako katastrofalen bi bil ze- lo preprost zaključek: brez napak bomo v kartografiji, če ne bomo nič delali! V sedemdesetih letih pa smo veliko naredili in - tudi veliko grešili. Sodim pa, da je največ dilem v ~vezi z vzdrževanjem TTN (temeljnih topo- grafskih načrtov) , namenom, vsebino, _n~tančnostjo, tehnologij o in podob- nim. Nekaj v-zvezi z nJimi sem že omenil. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da so TTN zelo zastareli. Gotovo bo o tem na 14.geodetskem dnevu še govora. Poudariti pa je treba, da dobiva TTN vsaj 4 pomembne funkcije, da zahte- va ogromno vzdrževalnih naporov, da so zastareli ,TTN nekoristni •••• Sodim, da je za ta sklop vprašanj potreben poseben timski posvet. Pogledi so zelo različni, pogosto protislovni. Vprašanje centralnega vz- drževanja je zelo kočljivo - zaradi sredstev, časa, podvajanja ..• ,. Prob- lem vzdrževanja v občinah je predvsem povezan s pomanjkanjem kadrov. Tu- di dilema glede virov ni še razrešena: aerofotoposnetki ali domeritve iz rednega vzdrževanja katastrskih načrtov. Tudi njihova natančnost je vred- na vse pozornosti. 8. REZULTATI SEDEMDESETIH LET Izdelkov s področja kartografije v sedemdesetih letih v takem prispevku taksativno ni več mogoče našteti.26)zato je namen tega poglavja le čim­ bolj nazorno predočiti to prelomnico, jo globalno čim celoviteje osvet- liti glede vseh najpomembnejših aktivnosti. 1) Kartografiji sta bili posvečeni dve jugoslovanski posvetovanji: v Ljubljani 1973 (kartografija v prostorskem planiranju) in v Dubrovni- ku 1978 (kartografija za potrebe družbenopolitičnih skupnosti). 2) Kartografski dejavnosti za potrebe občin je bil posvečen 8.geodetski dan v Kranju leta 1975 in večji del tehnične konference, ki je bila prav tako v Kranju istega leta. O kartografiji pa so govorili še ne- kateri prispevki na posvetih drugih strokovnih zvez. podobno),razvoj pa informatiko in s tem tudi kartografijo vse bolj • dvigal med eksistenčne dobrine. 25) Sestanek je sklicala RGU dne 22.2.1978. 26 ) M.Smrekar jih je obdelal v P.Svetik na posvetovanju v pa Geodetski vestnik redno grafije. referatu na 8.geodetskem dnevu(GV 4/75), Dubrovniku 1978 (GV 3/78), po letu 1978 objavlja pregled novosti s področja karto- 226 GV 25(1981) 4 \ L \ 3) Publicistiko kaže preastaviti vsaj malo razčlenjeno: a) Naše strokovno glasilo je v tem času objavilo vrsto prispevkov s področja kartografije. Med njimi je bil najbolj celovit prispevek Quo vadis, kartografija.27) b) V dnevnem časopi~ju in še posebej v lokalnih glasilih je izšla vrsta člankov ob posameznih kartah in kartografskih publikacijah. c) V poljudnoznanstveni reviji Pionir je v letniku 1979/80 izšla se- rija 8 prispevkov, ki so mlade obširno seznanili s kartografijo.28) Ta Ta serija se v naslednjih letnikih nadaljuje z aplikacijami. d) Posebej je treba poudariti knjigo Naš prostor v času in projekci- ji,29) ki je v veliki meri posvečena kartografiji. Tudi Geodezije v Sloveniji30) ne moremo prezreti in ne izdaj ob 35-letnici geo- detske službe v Sloveniji.31) 4) Raziskovalna dejavnost je prav tako uspešno potekala, zlasti na IGF in IGZ, ·tako glede vsebine, sistema, tehnologije, standardizacije in podobno. 32 ) Pri tem pa ne smemo pozabiti- kar se redno dogaja- razi- skovalnih dosežkov ob neposrednem delu. 5) Kar zadeva predpise, vsaj v republiki nismo dobili neposrednih aktov, več pa smo jih v zveznem merilu.33) To se sklada z že zapisano ugo- tovitvijo o spontanem razvoju kartografije. Poudariti pa moram, da je večji del kartografije'p".tedpisal Odlok o začasni obvezni enotni metodologiji in minimumu kazalcev34) .•• , ki ga je izdal ZDP. 6) Na področju standardizacije je bil prav tako napravljen pomemben ko- rak. V okviru posebne komisije RKDPis35) so bili pripravljeni znaki za minimalne kazalce in prvič smiselno kategorizirani po dejavnostih. Znaki so bili tudi izdelani z lithosetom in tako vsem dosegljivi. , 7) Tudi v izobraževalnem procesu smo napravili pomembne korake. Izšola- li smo skupino kartografov na l.stopnji FAGG, uvedli predmet karto- grafije v srednjo šolo, izobraževanje kadrov pa je potekalo tudi zno- traj delovnih organizacij~ 8) RGU je področje konec sedemdesetih let institucionalizirala, v sred- njeročnih programih geodetskih del pa ima kartografija stalno finanč­ no postavko. 9) Med operativnimi rezultati je prav tako treba posebej naglasiti ne- kaj skupin, čeprav ne po nekem prioritetnem vrstnem redu: - izdelana je TK 25 v štirih variantah za celotno SRS(odkup od VGI)1 - steklo je delo pri TK 50, najprej po občina,h (otočne karte), nato pa v sistemu po listih (dookvirne karte); - dokončuje se PK 250, ki bo zapolnila veliko vrzel; - izdelanih je vrsta kart v publikacij~kih merilih po občinah; - občine so pripravile impozantno število tematskih kart v publika- cijskih merilih in nekaj tematskih atlasov,bodisi samostojnih, bo- disi v okviru družbenih planov; 27 )objavljen v GV št. 1/78, avtor P.Svetik. 28 )J.Rotar,P.Svetik: O načrtih,kartah in zemljevidih, Pionir 1979/80. Ista avtorja: Zemlja,prostor in ljudje,serija 10 prispevkov,Pionir 1980/81 Ista avtorja: Statistika na kartah, serija 5 prispevkov,Pionir 1981/82. 29 )Avtor B.Korošec, izdal GZ SRS 1978. 3o)Izdala RGU 1978. 31 )odbor za proslavo 35-letnice geodetske službe je v letih 1978 in 1979 izdal dve priložnostni publikaciji, ki obravnavata tudi kartografijo. 32 )Pregled raziskovalnih nalog je podal v prispevku na posvetovanju v Jajcu 1979 M.Črnivec (GV 4/79). 33 )Gre za predpise, ki določajo tajnost oziroma javnost podatkov na kar- tah. GV 25(1981)4 227 več tematskih atlasov je že tudi na ravni republike, zlasti pa je na tej ravni veliko število tematskih kart od merila 1:250.000 do 1:000.000; - izdelana je prva faza izredno pomembne evidence ROTE za nadaljnji razvoj tematske kartografije, saj odpira nove možnosti in bistveno širi uporabno vrednost tematske kartografije; - izdelane so bile PK 400 in PK 750 za območje SRS; - izdelan~h je bila vrsta turističnih in planinskih kart in načrtov mest; - vse bolj se uveljavlja tudi avtomatizirana kartografija. 10) Zapisati pa je treba ~ekaj ugotovitev: ob kvantiteti vzporedno narašča tudi kvaliteta izdelave in reproduk- cije kart; - vse večji je razvoj občinske kartografije; - v vseh strukturah našega življenja se karta vse bolj uveljavlja; - hitro si utira pot tudi tematska kartografija; - vse hi~reje se med geodeti spreminja tudi miselnost - vse bolj zavest- no se lotevamo aktivnosti na področju kartografije. Uspehi - v tem pregledu še zdaleč niso navedeni vsi - na področju kar- tografije v sedemdesetih letih so prav gotovo ohrabrujoči. Zapišemo lahko, da je - vse več izkušenj, - vse širše zaledje, vse sprejemljivejšB okolje, - vse večja uporaba kart, kar je veliko bogastvo, ki ga prenašamo v naslednje desetletje. Morda si v nadaljevanju ne bo odveč še na kratko ogledati realizacijo bist- venih sprejetih sklepov. 9. REALIZACIJA SKLEPOV Neuresničevanje sklepov, sprejetih z demokratičnim dogovarjanjem, je v naši družbi slabost, ki se primerno zrcali tudi v geodetski službi. Tu je treba ponovno poudariti, da nismo razjasnili razmerij: demokra- cija - svoboda - odgovornost. Popolno .demokracijo in "svobodo", kot jo običajno pojmujemo, moramo zagotoviti pri dogovarjanju in sporazu- mevanju. Pri realizaciji pa mora dogovorjeno postati obveznost brez iz- jeme za vse. Tu moramo svobodo tolmačiti v njenem pravem pomenu, kot spoznanj~ zakonitosti družbe in narave, in se tem zakonitostim podre- jati vse dotlej, dokler jih ne realiziramo ali se dogovorimo za dolo- čene spremembe. Tu izjeme ne sme biti. V nadaljevanju bomo v kratkem pregledali realizacijo sklepov S.geodet- skega dne36) in ugotovitev iz prispevka Quo vadis kartografija.37) l. Razvoj kartografije je treba usmerjati na osnovi analize družbenih potreb in v ta namen vzpostaviti sistem temeljnih kart SRS in sistem občinskih kart. Za to je bilo vloženega veliko truda, zlasti zadnja leta. Tudi operativno oba sistema zadovoljivo potekata. Če sta opti- malna, bo povedala bližnja prihodnost. Najnovejša raziskava38)ponu- 34 )UL SRS št. 27/79 35 >Komisija v sestavi Svetik, Kos, Rotar, Lesar, Podobnikar je bila us- tanovljena z odločbo RKDPIS leta 1978. 36 )Sklepi so bili objavljeni v GV št. 1/76. 37 )Prispevek je bil objavljen v GV št. 2/78. 38 )Kartografski sistem v SR Sloveniji, nosilec raziskave A.Bil"c, IGZ 1980. 228 GV 25(1981) 4 ja nekoliko drugačen model, vendar pa je strokovne in raziskovalne rešitve v praksi vedno treba prilagajati tako ekonomiki kot drugim zahtevam uporabnikov.39) Z izrabo ROTE in EHIŠ, s prvo celovito upo- rabo TTN, pa smo zagotovili tudi vse možnosti kartografije v krajev- nih skupnostih. Danes smo na ravni krajevnih skupnosti že na stopnji razvoja, kot smo bili 1975. na ravni občine.4°) 2. RGU naj skrbi za razvoj obeh sistemov kart. Z institucionalizacijo področja kartografije RGU zadnja leta to tudi izvaja. Predvidenega dogovora o sistemu, vsebini, merilih in standardnih znakih sicer še ni, vendar so izdelana priporočila, poteka neposredno usklajevanje in dogovarjanje, zlasti pa so pomembni osebni stiki, ki dajejo najboljše rezultate ob neposredni pomoči posameznikom. Tudi vrsta. znakov za te- matsko in splošno kartografijo je standardiziranih. Posebna komisija pri RGU za kartografijo pa še vedno živqtari, kar je slabost, ki jo bo treba čimprej odpraviti. 3. TK 25 in TK 20 sta izhod v sili: prva naj se vključi v sistem temelj- nih kart SRS, druga po potrebi v sistem občinskih kart. Razvoj teh meril je znan. TK 25 je zaradi velike uporabnosti povsem upravičila vložena sredstva, TK 20 pa je zamrla. Zaradi znanih težav s TK 25 (uradna tajnost, naglo zastarevanje, komplicirano in drago vzdrževa- nje) ter drugačnih potreb občin se je vse bolj širila izdelava otoč­ nih kart občin v merilu 1:50.000. Ima mnoge prednosti: senčen relief, prikazane teritorialne enote, popolno javnost, poenostavljeno in ce- neno vzdrževanje, je osnova za karte publikacijskih meril občine. Ne- posredna praksa oziroma potrebe so narekovale odločitev za izdelavo TK 50 tudi po listih v sistemu razdelitve topografskih kart VGI.41) 4 Glede koncepta TK 50 in popolne odprtosti te karte je komentar et že v tč. 3 in posebnem prispevku. 42) - 5. Za merilo 1:100.000 je treba proučiti možnosti predelave iz TK 50 ali iz PK 250. Prva možnost je bila medtem že dodobra proučena s testnimi primeri, ki so realnost potrdili, drugo pa bo treba testirati po do- končanju PK 250. 6. Prizadevati si je treba za večjo dosegljivost kart čim širšemu krogu uporabnikov. Zasnova tako TK 50 kot PK 250 to zagotavlja. TK 25 pa ima v tem pogledu največjo slabost. Gotovo pa gre pri tem sklepu tu- di za načrtno popularizacijo, za načrtno širjenje kartografske kultu- re. V tem pogledu pa so prizadevanja omejena le na redke navdušene posameznike, ki celo med kartografi še nimajo popolne podpore. Na tem področju vlada neverjetna miselna zaostalost. 7. Nadalje je treba razvijati raziskovalno delo, upoštevaje cilje druž- benega ststema informiranja. V tem pogledu smo zlasti glede standar- dizacije in avtomatizirane kartografije naredili premalo. 8. Pospešiti je treba izdelavo predpisov, zlasti za TTN in GPD. Poudarek tega sklepa je bil na dejanskih potrebah. Velik del tega smo opravili, sklep pa je stalno aktualen. 39 )M.Mulej ugotavlja, "da so dejstva brez teorije slepa, teorija brez dej- stev pa prazna" (Ustvarjalno delo ni dialektična teorija sistemov,Celje 1979, str. 26). 40 >verjetno je kart krajevnih skupnosti danes še celo več: nekaj ljubljan- skih, novogoriških, domžalskih, celjskih, mariborskih krajevnih skup- nosti in drugih. 41 >od 8.geodetskega dneva do danes je bila izdelanih že več kot polovica otočnih kart občin v merilu 1:50.000. To je izreden uspeh Geodetskega zavoda SRS ob spoštovanja vrednem prizadevanju načelnikov občinskih geodetskih uprav. 42 )Vili Kos in tudi drugi avtorji. GV 25(1981) 4 229 9. študiju kartografije je treba posvetiti vecJo pozornost. O tem je bilo v tem prispevku že govora. Ozko vzeto, smo sklep izvedli. To nas pa lahko hitro zavede: kartografija še ni postala del splošne iz- obrazbe in tu nas čaka še veliko dela. Danes že drugi strokovnjaki ugotavljajo, "da sodi branje zemljevida k temeljnim znanjem vsakega človeka".43)še vedno smo priča naravnost nevzdržnim definicijam kar- tografije v nekaterih učbenikih.44) 10. Geodetski vestnik naj bolj obvešča o kartografiji. Za to si je vsa leta prizadeval, toda uredništvo, ki opravlja svojo nalogo ljubitelj- sko, brez sodelovanja nas vseh tega ne bo zmogel. Poleg tega GV ne more (zaradi svoje naklade in razširjenosti) obveščati drugih profi- lov.,,,, Drugi celovit prispevek s tezami kompleksne analize45 ) podrobneje ob- ravnava ključno problematiko s področja kartografije. V prvem delu obrav- nava sistem kart, ki temelji na treh ravneh ali treh podsistemih. Ta je danes praktično usvojen, če zanemarimo modifikacijo med merili 50 in 100.000. V zaključkih so obravnavani dinamičnost in prilagodljivost sis- tema (ta se tudi prilagaja), vzdrževanje sistema, povezave z uporabniki, dilema optimalne rešitve in optimalnega kompromisa, kompatibilnost, so- časnost izdelave in publikacijska merila. V drugem delu so v zasnovi kompleksne analize obdelani ključni prob- lemi s področja kartografije, ki se nanašajo na: organizacijo, zakonoda- jo, programiranje, izobraževanje in publiciranje, vzdrževanje, standar- dizacijo, banko podatkov, teritorialne enote, višine, ortofotokarte, po- licentrični razvoj, projekcije/ začasne rešitve, tematske karte, senčen­ je reliefa in prilagajanje. Nekaj te problematike smo že reševali, nekaj jo rešujemo sproti, večina pa ostaja še naprej aktualna. Ugotoviti pa moramo, da sklepov praktično nikoli ne institucionalizira- mo. Ostajajo na ravni strokovne zveze. Zadnji primer je geodetski dan v Novi Gorici. V zvezi s tem pa bi kazalo posebej zapisati še nekaj mis- li o korektnosti. 10. KOREKTNOST V KARTOGRAFIJI Spoštovati vsak prispevek posameznika ali institucije, pa naj bo s krea- tivnega ali praktičnega področja, sodi v moralne norme pa tudi v področ­ je zakonodajne materije. V naši samoupravni socialistični družbi bi ta načela morali še posebej spoštovati. Naj se najprej dotaknemo pisnih prispevkov: študij, referatov, skript in drugih del. Zelo redko zasledimo dosledno korektnost avtorjev, ko povzemajo misli, stavke ali še večje dele že napisanih besedil. Pri tem še zdaleč ni dovolj navedba literature ob koncu (če sploh je), kajti pov- zete misli je treba citirati vsako posebej po straneh ali na koncu pris- pevka! Navedba uporabe, denimo Geodetskega vestnika pa je naravnost smeij- na in nevzdržna! In take navedbe zasledimo celo v raziskovalnih nalogah.46) Soočamo se z referati, v katerih je mirno prepisan neki program, redak- cijski načrt in podobno. 'Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj • Če ho- čemo gojiti prijateljsko strokovno s0delovanje in dobro vzdušje, potem moramo biti do svojih kolegov in drugih avtorjev korektni: priznajmo jim vedno tisto, kar so naredili, in branimo to kar je naše. Tako se zaklad- nica znanja in izkušenj bogati. 43)J.Bergant: Z zemljevidom in kompasom na pot, Lj. 1975. 44)Rus-Zgornik: Zemljepis za 6.razred osnovne šole, Lj. 1981 45 )Quo vadis kartografija, GV 2/78. 46 >Primer: kartografski sistem v SR Sloveniji. 230 GV 25(1981) 4 V kartografiji pa je še bolj kočljivo vprašanje avtorstva47 >ali korekt- nosti pri izrabi kartografskih izdelkov v. druge namene. Pri tem gre v manjši meri za razmerja znotraj geodetske službe, v mnogo večji meri pa za razmerje izven nje. Spomnimo se, kako brezvestno in naravnost ponižu- joče so včasih delali arhitekti z geodetskimi podlogami. To se še vedno dogaja pri tematskih prikazih prostorskih delov družbenih planov, pri objavah v časopisih in drugje. Uporabe kartografskih virov nikakor ne smerno zavirati. Izhajati moramo iz že utemeljenih izho~išč, da je: - kartografija zrcalo kulturnega razvoja neke nacije; - kartografija pomembno informacijsko in komunikacijsko sredstvo; - v kartografijo vlagala sredstva celotna družba; - da je razvoj kartografije v našem in širšem družbenem interesu. Vendar pa moramo vztrajati, da se pri vsaki obdelavi, predelavi ali či­ sto preprosti "izposoji" celote ali elementov posamezne karte upoštevajo napori izdelovalca in založnika, da se v kolofonu to ustrezno napiše. To je med dr~gim lahko tudi pomembna informacija za uporabnika takega izdel- ka. Tudi v zvezi s korektnostjo in avtorstvom, zlasti za področje uporabe in izrabe izdelkov kartografije, bomo morali še razmišljati. , Ugotovimo pa lahko, da so bile kartografske hiše zelo korektne 48 ) pri distribuciji znanja in tehnologije, pri dajanju napotkov in strokovnih mnenj vsem, ki so želeli sami razvijati neko dejavnost s področja karto- grafije. Bolj pa bomo morali razviti skupinsko delo, ne samo v kartogra- fiji, in še poglabljati medsebojne tovariške odnose, ki naj uspešnost še povečajo. Tudi odgovornost posameznikov in skupin bomo morali povečati in nagrajevati po kvaliteti in kvantiteti opravljenih del. Zlasti bomo morali razvijati racionalnost pri delu, saj imamo mnogo nepotrebnega" "kala" zaradi slabe organiziranosti, ko se prevečkrat vsi v vse mešamo. To je povezano s specializacijo dela, ki pa mora biti zopet smiselna. Tako pojmovana korektnost pa je povezana tudi z doseganjem sinergijskih učinkov, Odnosi, povezovanje, delitev dela in podobno morajo biti taki, da bodo zagotavljali največjo možno sinergijo, največje možne učinke. Brez dvoma so tu še velike rezerve, ki jih bomo morali v prihodnje ~~y~stno in energično iskati, če hočemo biti učinkoviti, hitri in za druž- bo tudi finančno sprejemljivi. 11. POVEZAVE V KARTOGRAFIJI O povezavah z uporabniki smo že veliko zapisali. Nismo pa se še dotakni- li povezav in sodelovanja izven republike. Bolj ali manj stalno in tudi dobro sodelovanje je le z VGI. Z ostalimi republikami in pokrajinami pa so te vezi zelo rahle in gotovo preslabe. Tudi na ravni zveze ni praktično nobenega sodelovanja, nobenih izmenjav dosežkov, mnenj in podobnega. Ta slabost se zlasti izrazito pokaže v med- narodnem sodelovanju, v aktivnostih, ko bi morali predstavljati jugoslo- vansko kartografijo, ki je praktično ni. 47 )zakon o avtorskih pravicah imamo, pri njegovem oblikovanju pa nismo sodelovali. 48 >Menim, da sta bila GZ SRS in IGF vedno pripravljena strokovno poma- gati občinski upravam in drugim strokam. Tudi to je veliko prispeva- lo k hitremu razvoju tematske kartografije. GV 25(1981) 4 231 Verjetno kaže razviti tesnejše sodelovanje z zagrebškim Zavodom za kar- tografijo pri njihovi Univerzi, predvsem iz dveh razlogov: - oni se veliko ukvarjajo s teorijo, z raziskovalnim delom, pri nas pa je bolj izrazita operativa; povezava je naravnost potrebna; zagrebški kartografski zavod ima veliko stikov z institucijami in priz- nanimi kartografi v Evropi. Morali bi usklajevati obiske in tudi v Slo- veniji izmenjati poglede z njimi. Veliko teže pa bo v današnjih razmerah usklajevati prizadevanja na ravni federacije. Komisija za kartografijo se je pokazala za zelo neučinkovi­ to rešitev. Obliko sestankovanja v raznih krajih Jugoslavije, povezano z nadihom turizma, je res mogoče takoj uveljaviti. Toda ko smo sestavili program dela, ki je nujno povezan s potrebnimi finančnimi sredstvi., je zadeva kaj hitro zamrla, ker sredstev ni bilo mogoče zagotoviti. Vsem pa je jasno, da s sestankovanjem zapravljamo le družbena sredstva in topov- sem neupravičeno. Veliko več bi naredili že, če bi vzpostavili kakršenko- li, še tako preprost način pisne izmenjave informacij, ki bi bile vsem dostopne. Pa tudi tega doslej še ni bilo mogoče uresničiti. Načrtovanje izdelkov na ravni federacije pa nujno zahteva tudi finančna sredstva. Naj to ne izzveni kot kritika. To so dejstva objektivne stvarnosti; takš- ni pač smo. Morda je začasna rešitev pristojni zvezni organ, trajna pa je le v dozorelosti, v spremembi miselnosti. Kaj lahko storimo za večje sodelovanje in povezovanje na ravni federa- cije kot republiška strokovna zveza, kot posamezniki, kot organizacije, katerih delavci smo? Verjetno je v tem trenutku edini recept: stalno prizadevanje, stalno utemeljevanje potreb, stalen vpliv na preobrazbo miselnosti in najpomembnejše stalni praktični zgledi. Pri tem se moramo zavedati vsaj ene zakonitosti teorije sistemov: celoten sistem je le to- liko močan, kolikor je močan njegov najšibkejši člen! Tudi naše osred- nje strokovno glasilo Geodetski vestnik bi moralo biti med drugim name- njeno tudi obveščanju. Morda ne bo odveč zapisati še razmišljanja o vlogi kartografske sekcije naše zveze.in fakultete za geodezijo. Kaj sta napravili v slovenskem in kaj v jugoslovanskem merilu? Sekcija za kartografijo je premalo učinko­ vita celo v slovenskih razmerah. Zato je odveč pričakovati, da bi imela kaj vpliva na zvezni ravni. Od fakultete pa smo tudi pričakovali več. Vsaj tesno povezavo z zagrebško, ki se zelo organizirano ukvarja z raz- iskavami in pedagoškim delom na področju kartografije. Pa tudi večjo ak- tivnost v slovenskem prostoru. V tujini predstavljamo jugoslovansko kartografijo posamezniki, ki pogo- stokrat niti sami ~e poznamo razmer. Stanje je res nevzdržno in na pod- ročju kartografijein geodetskih mrež posebej izpostavljeno zahtevam mednarodnega povezovanja. 12. ZA SKLEP "Kar more, to mož je storiti dolžan", je zapisal poet, naš goriški slav- ček. Prepričan sem, da smo jih mnogi hote ali nehote spoštovali, in želel bi da bi jih v prihodnje zavestno uresničevali vsi. Želim namreč, da bi pri razvoju kartografske kulture sodelovali v službi in v družbi, ker se za- vedam, da je le v slogi moč, da le z medsebojnim sodelovanjem lahko ve- liko naredimo. V geodetskih krogih so se ne glede na pripadnost organizac1J1, pogledi na kartografijo bistveno spremenili. Morda še nismo povsem dojeli pomena in hitrega razvoja avtomatizirane kartografije, toda miselnost je narav- nan~ pravilno. Moramo jo pospešeno širiti na druge stroke, v delegatski" 232 GV 25(1981) 4 sistem, šolstvo - rned·vse občane. Dosedanji - poudaril sem spontani - razvoj kartografije je bil vseskozi povezan tudi z veliko mero navdušenja. Naj bo tako še v prihodnje. Ne- mogoče je naglasiti vlogo vseh posameznikov, treba pa je podčrtati vlogo IGF na področju J;E;Orije in-kvalitete. in GZ SRS na področju iskanja novih rešitev in velike kolfčine izdelkov ter vseh tistih občinskih geodetskih uprav, ki so na področju kartografije aktivno delovale. Pomembno je čimp,rej začrtati dolgoročno strategijo razvoja s postopnim reševanjem vseh navedenih problemov z neposrednim operativnim delom. Sklepov ne bi posebej naglašal, saj so iz gradiva jasno razvidni. Le iz- luščiti jih je treba, se zanje dogovoriti in jih spoštovati. Kljub prizadevanju se zavedam, da mi do kompleksne obravnave aktualnega trenutka kartografije še marsikaj manjka. Te pomanjkljivosti pa bomo do- polnili z združe_nimi močmi, saj zato smo se tudi zbrali. GV 25(1981)4 233 Mag. Branko ROJC* IZDELAVA KART OBČIN IN NJIHOVA UPORABA l. Uvod v zadnjih šestih letih je tako imenovana občinska kartografija dožive- la izreden in presenetljiv razmah. Pojav, imenovan "karta občine", pa nas ne preseneča več; če ga pogledamo širše skozi prizmo našega dele- gatskega sistema odločanja, prizadevanja po boljšem informiranju in našega družbenega in gospodarskega razvoja. 2. Karta kot informativno sredstvo Potrebq po informaciji narašča hkrati z razvojem družbe. Sodoben človek, delavec, samoupravljavec, delegat želi biti čedalje bolje informiran. Zaradi čedalje hitrejšega tempa življenja pa ostaja malo časa zapre- biranje obsežnih gradiv in študij o dogajanju, stanju in načrtovanju v prostoru. Zato mora biti informacija kratka, jasna, čimbolje dojemlji- va in zapomnljiva ter večplastna. Bistvena lastnost dobre informacije pa je tudi nedvoumna prostorska determiniranost. Eden najboljših medijev vizualne komunikacije je prav gotovo karta.Kar- ga nam najbolj neposredno, vsestransko in večplastno ter objektivno po- daja sliko in predstavo sveta, v katerem živimo. 3. Karakteristike karte Karta je grafični prikaz; ponuja nam informacije v obliki grafičnih zna- kov, ki jim damo neki pomen. Karta se razlikuje od ostalih prikazov zemlje po naslednjih karakteri- stikah: - merilo, - kartografska projekcija, - pogojno prikazovanje in - kartografska generalizacija. Pogojno prikazovanje nam omogoča, da z abstrakcijo, to je s kartograf- skimi pogojnimi znaki, kljub zmanjšanju merila lahko prikažemo na karti vse potrebne elemente, njihove kvantitativne in kvalitativne lastnosti, pa tudi pojave, ki jih neposredno ne zaznamo. Po načelih kartografske generalizacije objekte in pojave vrednotimo, iz- biramo in oblikovno poenostavljamo; nadalje jih po potrebi premikamo, združujemo in povečujemo. S tem poudarimo skupne, splošne in bistvene karakteristike elementov vsebine karte. Vsebino tako preoblikujemo in prevrednotimo, da dobimo nazorno, selektivno - večnivojsko, čisto in čitljivo sliko. Tako dobi kartografski prikaz novo kvaliteto, ki je po- gojena z merilom in namenom karte. * 61000, YU, Ljubljana,Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, Jamova 2. Magister kartografije, vodja kartografskega oddelka IGF. Docent kartografije Geodetskega oddelka VTOZD GG. Prispelo za objavo 1981-10-06. 234 GV 25(1981) 4 r 4. Problem metričnosti karte Zaradi nepoznavanja lastnosti karte in njene zgradbe je bilo izrečenih že precej kritik, predvsem na račun tako imenovane metričnosti oziroma možnosti zajema~ja podatkov s karte z neposrednim merjenjem. Na mersko točnost karte vpliva več faktorjev, od katerih sta najpomemb- nejša - in tudi med seboj povezana - merilo in stopnja generalizacije. Omenili smo že, da se število informacij z zmanjševanjem merila zmanjšu- je. S tem ni mišljeno samo zmanjševanje števila prikazanih objektov in pojavov, ampak tudi zmanjšanje informacij o posameznem objektu in poja- vu. Ugotovljeno je bilo, da je tako imenovani prag metričnosti nekje okoli merila 1:7000. To pomeni, da do tega merila lahko na karti še pričaku­ jemo relativno mersko točnost linearnih dimenzij objektov na karti, na primer: sirine cest, izmere hiš in podobno. Z z~anjševanjem merila pa se zaradi generaliziranja ta točnost izgublja. Ohranjamo.samo Čim pravilnejše relativne odnose elementov. Tako se, na primer, z zmanjševanjem merila zelo skrajšajo razdalje med kraji, mer- jene po cestah. Iz tega sledi, da moramo za pravilno uporabo karte in tudi za izvajanje merjenj na karti poznati njeno zgradbo in zakonitosti. 5. Geografska in tematska karta Splošna geografska karta prikazuje povrsino zemlje z vsemi fizično­ geografskimi elementi ali naravnimi danostmi in družbenoekonomskimi objekti ali antropogenimi elementi. Vse te elemente prikazuje geografska oziroma topografska karta v ena- kem obsegu, brez poudarjanja določenih elementov vsebine na račun dru- gih. - Tematska karta pa prikazuje določeni element vsebine podrobneje in po- polneja ali bolj poudarjeno od drugih. Lahko pa prikazuje tudi naravne ali antropogene pojave, ki niso na geografski karti. Vsebino tematske karte navadno prikazujemo v več, najmanj pa v dveh ni- vojih vidnega zaznavanja. Specialni elementi tematike so poudarjeni z grafičnimi sredstvi, navad- no z različnimi barvnimi kontrasti, in jih zaznavamo v prvem, oziroma višjem nivoju, elementi geografske osnove pa so potisnjeni v ozadje in jih zaznavamo v nižjih nivojih. 6. Karte občin 6. l. Ko smo v Sloveniji pred leti začeli oblikovati svoj kartografski sistem, je sčasoma nastala očitna vrzel v merilih 1:50.000 in 1:100.000. To vr- zel je kmalu začelo zapolnjevati vedno večje število - sicer ne nomen- klaturnih -.kart občin, ki.jih obe največji kartografski hiši pri nas - Geodetski zavod SRS in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo - izdelu- jeta kot osnovne in pregledne karte občin v merilu 1:50.000 in v forma- tih, ki ustrezajo velikostim občin. 6.2. Karte občin v tem merilu so bile na Inštitutu izdelane kot topografske karte, kar pomeni, da gre za enakovreden prikaz vseh elementov naravnih in antropogenih danosti, brez poudarjanja enega ali več elementov na ra~ čun drugih. • Relief je na kartah prikazan z izohipsami, kotami in senčenjem. GV 25(1981)4 235 Od hidrografije so prikazani vodni tokovi in stoječe vode; gozdovi pa so prikazani z enotno zeleno obarvano ploskvijo, brez ločitve na posa- mezne kategorije oziroma vrste vegetacije. Značilnost kart občin Inštituta je.podroben, a seveda po vseh načelih kartografske generalizacije generaliziran prikaz naselij z znaki za po- samezne objekte. Ta znak ne pomeni vedno natančne projekcije in tlorisa določene hiše, ker imajo v merilu 1:50.000 znaki za hiše že značaj po- gojnega znaka, katerega minimalne dimenzije so prilagojene pragu čitlji­ vosti in oblikovno usklajene z likovno kompozicijo vseh elementov karte. Prednost tega - topografskega - prikaza naselij pred ostalimi načini, npr. tlorisi naselij ali pogojnimi znaki, je predvsem v tem, da se da na karti brez težav razpoznati tip naselja, strukturo zazidave in celo - namembnost zazidane površine (industrijska, stanovanjska in podobno). S tem je informativna vrednost karte obogatena za nekaj pomembnih in- formacij, ki koristijo širokemu krogu uporabnikov karte. 6.3. Oblikovanje kart je zasnovano po sodobnih načelih vizualne komunikacije: - intraparalelizem elementov karte; - kar se da dosledna horizontalna postavitev elementov notranjega opisa: toponimi, hidronimi stoječih voda, oronimi in celo horonimi, s čimer se izboljša in olajša vizualna komunikacija; izjemoma so nehorizontal- no postavljena imena, ki nakazujejo potek pojavov: gorske verige, po- krajine, tekoče vode; - uporaba barv z upoštevanjem njihovih psiholoških funkcij pri barvni kompoziciji kart; to so predvsem razni barvni kontrasti, katerih pra- vilna uporaba odločilno prispeva k harmoničnemu in privlačnemu vtisu, posledica nepravilne uporabe pa je neuravnotežen in nemiren učinek karte. 6.4. Karte so izdelane s sodobno kartografsko tehnologijo izdelave reproduk- cijskih originalov: precizna gravura linijskih elementov, fotostavek, rastrska tehnika. Vsebina karte je izdelana na dimenzijsko stabilnih plastičnih folijah in razčlenjena po elementih vsebine oziroma po barvah. Vsak element vsebine je na posebni foliji, kar omogoča najrazličnejše kombinacije, izpuščanja in združevanja teh elementov. 6. 5. Karte občin služijo ne samo kot topografske osnovne karte, ampak pred- vsem kot osnova za prikaz raznih tematik, tako geodetskih evidenc in prostorskih delitev kot tudi prikazov stanja v prostoru. Pomembna je uporaba tematskih kart za prikaz prostorskih komponent druž- benih planov občin, za kar se je odločilo za srednjeročno plansko ob- dobje 1981-85 že večje število občin kot v prejšnjem obdobju. Zelo priljubljena oblika publiciranja teh kart so postali atlasi. Za ta namen je bilo treba izdelati karte občin v manjšem, tako imenova- nem publikacijskem formatu. Ta je navadno A3, pri čemer merilo ni stal- no, temveč je funkcija formata in velikosti kartiranega območja. Te kar- te v atlasih so izdelane v merilih 1:75.000, 1:100.000, 1:120,000 in 1:130.000. V večini primerov gre za fotografsko pomanJsavo nekaterih elementov kar- te in za ponovno izvedbo ploskovnih elementov ter opisa karte (toponimi, hidronimi, oronimi, višine). Primeri: atlasi občin Maribor, Žalec, Kranj, Murska Sobota, Tržič. 236 GV 25(1981)4 r Poleg teh pa so bili izdelani tudi atlasi, pri-katerih je šlo za pred- stavitev občine, na primer: Občina Velenje v prostoru, Občina Dravograd v prostoru, Občina Celje v prostoru, Nova Gorica v prostoru in času. Taki atlasi ali pa same karte so zelo primerno delegatsko gradivo, ki je lahko tiskano tudi v večjih nakladah in z nazornim prikazom obravnavane tematike bistveno pripomore k tehtnejšemu odločanju. V atlasih so obdelane v glavnem naslednje skupine tematik: prostorske enote, prebivalstvo, infrastruktura, namenska raba prostora, kmetijstvo, gozdarstvo, ureditev prostora, zaščita prostora, geodetske evidence in drugo. Taka tematska karta je zelo pomemben in močan izrazni dokument, ki pra- viloma prikaže več in nazorneje kot tekstualna informacija - teksti in tabele; Uporaba kart občin je postala zelo priljubljena tudi na drugih področjih. Karte so namreč vsebinsko prirejene za javno uporabo. Zato so v celoti ali pa po izsekih zelo primerne kot turistične karte (z dodelavo in do- tiskom turistične tematike), kot šolske karte (Murska Sobota) in podob- no. 7. Avtomatizirana kartografija V zadnjih letih se je po svetu, pa tudi pri nas že močno uveljavila av- tomatizirana kartografija. Največji razmah in popularizacijo imajo tako imenovane printerske karte, s katerimi se da marsikdaj z manjšimi stroš- ki in hitreje izdelati različne tematske karte. To so največkrat kartogrami in prikazi s pogojnimi površinamt, ki so po- stali sestavni del prostorskih planov že tudi pri nas. Žal pa imajo kartografski izdelki te vrste tudi slabe strani. Predvsem je to slabša izraznost, močno poenostavljena in zožena informacija brez geografske os- nove in šibkejša estetska plat. · Ugotovljeno je, da so te karte primernejše za uporabo v ožjem krogu stro- kovnjakov na določenih obravnavanih področjih in pa takrat, ko je pomemb- na hitrost izdelave karte. Na teh področjih je uporaba avtomatizirane kartografije nesporno upravičena. Veliki večini uporabnikov karte pa je še vedno ljubša harmonično in es- tetsko izdelana in barvno privlačna klasična karta. 8. Sklep Karta je odsev človekovega spoznanja, je zrcalo realnosti v obliki, ki ji jo daje človekovo spoznanje. Kot taka je pogojena s stopnjo razvoja človekovega spoznanja, je torej sestavni del njegove kulture in s tem tudi kulture vsakega naroda. Tega se morajo v celoti zavedati tako uporabniki kot izdelovalci kart, ki ne smejo dopustiti, da bi bil ta del naše kulture po nemarnosti, za- radi neznanja ali boljšega komercialnega učinka po nepotrebnem degradi- ran. GV 25(1981)4 237 Vili KOS* TOPOGRAFSKA KARTA V MERILU 1:50.000 Vsakdanja praksa nam še vedno potrjuje, da je karta v klasični obliki nenadomestljiv pripomoček za celo vrsto najrazličnejših tehničnih in splošnih informacij o prostoru. Taka karta pa je istočasno tudi nenado- mestljiva osnova za prikazovanje vseh mogočih zasnov in posegov v pros- toru, bodisi kratkoročnih ali dolgoročnih. Nikjer ni nazornost in so- odvisnost tako izrazita kakor na taki karti. Karta s tematsko vsebino pa je grafični jezik, ki nazorno govori in ki ga vsak lahko takoj ra- zume. Za različne potrebe so nastale tudi različne karte, tako po vsebini, kot po merilu.in formatu. TTN/5000 ali ODK je v naši republiki prav gotovo kapitalno geodetsko kartografsko delo, ki se v svoji prvi izda- ji zaključuje ob koncu tega leta. Ta karta postaja tako osnovna inte- gralna informacija o fizičnem prostoru Slovenije, ki že igra svojo ne- nadomestljivo vlogo v procesu urejanja našega prostora. Na to delo smo geodeti naše republike lahko upravičeno ponosni. Z zajetjem prvih večjih sklenjenih ozemelj s TTN/5000 so bile dane tu- di prve možnosti za izdelavo novih, izvedenih kartografskih publikacij. Potrebe po teh so se že pred začetkom organizirane izdelave TTN naka- zovale, saj v SR Sloveniji razen karte v merilu 1:50.000, ki jo je izdal VGI, in manjšega števila kart v merilu 1:25.000 v predvojni izdaji,dru- gih kart v teh merilih ni bilo. Obe karti, ki sta močno zastareli, pa sta bili na voljo le v tiskanih izvedbah, kar je zelo zmanjševalo širo- ke možnosti uporabe. Geodetski zavod SRS je zato na lastno pobudo izdelal že leta 1971 prvi koncept za izdelavo topografske karte za celo Slovenijo v merilu 1:20,0D.O. na osnovah TTN/5000, razdeljeno na posamezne liste z izhodiščem trigono- metrične sekcije. Prva predstavitev te nove karte je imela v strokovnih krogih ugoden od- mev, zlasti v občinah, ki so v tej karti videle osnovno podlogo za po- rajajoče se študije prostorskih urejanj. Zato ni naključje, da so prva naročila za izdelavo take karte prišla iz občin in so se zavzemala za izdelavo karte, ki bi prikazovala·območje občine na čim manjšem številu listov. Geodetski zavod SRS je temu dal prednost, in tako so se v kratkem času pojavile prve karte v merilu 1:20.000 za štiri občine: Domžale, Zagorje, Radovljico in Škofjo Loko. Ker se je Republiška geodetska uprava kmalu po izidu teh kart odločila za ponujeni nakup topografske karte VGI v merilu 1:25.000, je nadaljnja izdelava karte v merilu 1:20.000 postala nesmiselna in se ni nadaljevala. Zamisel in prve praktične izkušnje, da občina kot temeljna družbenopo- litična skupnost potrebuje karto, pa so se že močno uveljavile. Nabava tiskanih listov karte VGI v merilu 1:25.000 v nobenem primeru ni mogla izpodriniti želje in potrebe po karti, ki bi prikazovala fizični pro- stor občine brez vsakršnih omejitev. Zato je Geodetski zavod SRS ponov- no prevzel pobudo za izdelavo preglednih kart za posamezne občine v me- rilu 1:50.000. * 61000,YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS ing.vodja kartografskega oddelka. Prispelo za objavo 1981-10-06. 238 GV 25(1981)4 • Na posvetovanju, ki ga je organizirala Zveza GIG Slovenije o kartograf- ski dejavnosti za potrebe občin decembra 1975 v Kranju, je GZ SRS pred- stavil prvo karto občine na enem listu v merilu 1:50.000 za občino Novo mesto. Ta karta je p:toq pl'.'izadevanj izvajalca in naročnika Geodetske up- rave SO Novo mesto in pomeni nekakšen prototip karte v tem merilu. Na tem posvetovanju so bjli dani tudi predlogi kako priti do nove topo- grafske karte v merilu 1:50.000 za potrebe republike in občin. Med zaključki tega posvetovanja je vredno opozoriti na sprejete smerni- ce in ukrepe za nadaljnji razvoj takšne kartografske dejavnosti v SR Sloveniji: · 1) Razvoj kartografije je nujno usmerjati na osnovi analize družb~nih potreb. Zato je treba proučiti zlasti vlogo kartografije v delegat- skem sistemu, v družbenem in prostorskem planiranju, pri temeljnih gospodarskih panogah, vezanih na prostor, ter pri znanstvenorazisko- valnem delu. Za zadovoljitev navedenih družbenih potreb je treba vzpostaviti: - sistem temeljnih kart SRS in - sistem občinskih kart. 2) Geodetska uprava SRS, ki skrbi za sistem temeljnih kart, naj prevza- me tudi skrb za usmerjanje razvoja sistema občinskih kart. 3) V SR Sloveniji imamo karto v merilu 1:25.000 (nabavljeno pri VGI) in za nekatere občine tudi karto v merilu 1:20.000 in je glede na obsto- ječe stanje najbolj smotrno: - vključiti karto 1:25.000 v sistem temeljnih kart SRS, - vključiti karto 1:20.000 v sistem občinskih kart, če to terjajo potrebe posameznih občin. 4) Koncept karte v merilu 1:50.000, ki jo je izdelal GZ SRS za območje občine Novo mesto, pomeni nov način izdelave te karte in kvaliteten prispevek k razpravi o sistemu temeljnih kart za vso republiko in vse občine. Vztrajati je treba tudi pri konceptu javne karte v merilu 1:50.000, ki naj bo popolnoma "odprta", ostali elementi pa naj bodo prikazani kot tematika za uradno uporabo. 5) Na splošno si je treba prizadevati za večjo dosegljivost kar čim šir- šemu krogu uporabnikov. Zato je treba proučiti vsebino teme nih kart in jo koncipirati tako, da bo po možnosti obsegala samo podatke, ki jih je dovoljeno javno publicirati. Sprejete smernice na tem posvetovanju so bile za kartografsko dejavnost GZ SRS glavno vodilo vse do današnjih dni. Glavno osredotočenje pa je veljalo nadaljnjemu delu prav na karti občine v merilu 1:50.000, saj je to delo dobivalo tudi širšo strokovno podporo zaradi ugotovitve, da bodo karte, ki jih izdajo občine prek svojih geodetskih uprav, lahko veliko prispevale k reševanju najširših družbenih nalog in tudi k ugledu geodet- ske službe. Kmalu je tudi praksa potrdila, da se v svojih prizadevanjih nismo motili. Upravni in družbenopolitični organi v občini so hitro spoznavali vrednost karte občine in ta že postaja sestavni del vseh pomembnejših dokumentov, ki jih je mogoče grafično prikazati. 27 do danes izdanih kart občin in 6 kart občin, ki se zdaj izdelujejo na GZ SRS, zgovorno potrjuje in upravičuje izdelavo, posebno še, če upošte- vamo ne ravno majhne stroške občin za take karte. Menim, da lahko izda- jo teh kart upravičeno štejemo za drugo kapitalno kartografsko delo, pri katerem je v procesu izdelave tudi nekaj izvirnih rešitev s težnjo, da bi se tehnološka pot izdelave poenostavila in pocenila. GV 25(1981)4 239 Pregled vseh občin v SR Sloveniji je pokazal, da ni nikakršnih tehnič­ nih ovir, da take karte za vsako občino posebej 'he bi mogli izdelati. Pri tem nastopajo skoro vsi razpoložljivi formati papirjev od najmanj- šega A3 za občino Hrastnik do največjega 100 x 104 cm za pet ljubljan- skih občin skupaj. Prikaz občine se ne ustavi na občinski meji, kajti okvir karte tvorijo zaključeni listi TTN 5, in sicer tisti, ki prikazu- jejo najbolj izpostavljeni del občinske meje na eni ali drugi strani. Posebna prednost tehnološke členitve na posamezne elemente je, da omo- goča izpeljavo različnih kombinacij, čeprav je v osnovi zasnovana kot karta z osmimi barvami. Te možnosti so izredno pomembne pri pripravah posebnih predlog za različne tematske prikaze, kar je v zadnjem času izredno pomembno. · Prvo izvirno rabo karte v taki vlogi prikazuje predstavitev družbeno- prostorskega načrta petletnega razvoja občine Krško. To je istočasno dokument in javna informacija, dosež-ena z demokratično javno obravnavo, ki jo je v taki kvaliteti omogočila prav karta. Preglednost in natanč­ nost prikazanih pojavov in posegov pa močno dviga tako pripravljeno in- formacijo nad primere znane iz dosedanje prakse. i Pri izvedbi tega dela ne smemo prezreti pomembne vloge načelnika geodet- ske uprave SO Krško, ki se je na ravni občinskega odgovornega delavca zavzemal za takšno rešitev. Četudi je karta v osnovni izvedbi natisnjena z osmimi barvami, kar pome- ni dvakratni prehod skozi štiribarvni tiskarski stroj (te karte tiska- mo v tiskarni časopisno-založniškega podjetja Delo), harmoničnost iz- branih pastelnih barvnih odtenkov omogoča, da je karta tudi kot taka spo- sobna sprejeti še najrazličnejše tematske prikaze. Nekaj takih primerov to trditev potrjuje, zato predlagam, da bi podobne rešitve v prihodnje še bolj uporabljali. Izredno vlogo pri nastanku take tematske karte ima sitotiskarska tehnika, ki omogoča izredno kvaliteten in intenziven barv- ni nanos in je posebno primerna za tisk manjših naklad, kar je pri te- matskih kartah skoraj pravilo. · Karta občine omogoča enoten in celovit pregled nad prostorom občine z vsem naravnim in umetnim inventarjem. Njena uporaba skoraj ne pozna meja. Karta se je znašla kot neposredni pripomoček v oddelkih za gospo- darstvo, za urbanizem, v inšpektoratih, pri ljudski obrambi pri od- delkih za notranje zadeve, za splošne zadeve, pri davčnih upravah, pri političnih organizacijah ZK, SZDL,- sindikatih, ZMS, na postajah milice, zašla je tudi med novinarje in po podatkih iz občine Postojna celo v JLA. V_ treh primerih je karta občine postala priloga zbornikom v nakla- dah 5000, 3000 in 1000 izvodov. Je tudi izreden praktičen pripomoček,pri najrazličnejših službah in strokovnih pogovorih in je ob takih prilož- nostih samoumevno na konferenčni mizi. ' Karta pa ni ostala samo v mejah službenih potreb. Skoraj nepričakovano se je pojavilo zanimanje tudi pri občanu, kar priča o želji po spozna- vanju širšega prostora, v katerem občan živi in okrog katerega se sple- tajo njegovi življenjski interesi. Nič nenavadnega pa tudi ni, da so se zanjo navdušili pedagoški delavci v občini, ki jim postaja osnovni pripomoček za popolno delo na področju spoznavanja prostora, v katerem se začenja življenje mladih. To spoznanje je narekovalo še poseben pri- stop k praktični pripravi karte za tako rabo. številne karte občin so izdelane tako, da je karta v določenem številu izvodov zgibana s pri- merno naslovno stranjo in tekstom, ki obravnava občinski prostor z raz- ličnih vidikov, zgodovinskih, gospodarskih, kulturnih in drugih. Naj- večkrat je za te podatke uporabljena hrbtna stran karte, naslovne moti- ve pa pogosto predlagajo sami. Tako lahko rečemo, da je karta občine postala tudi osnovni pripomoček za gibanje po terenu, za kar se Slovenci prav v zadnjem času vedno bolj navdušujemo. 240 GV 25(1981)4 Izredno ugodnemu odzivu za izdelavo občinskih kart je prisluhnila tudi Republiška geodetska uprava, ki je bila med drugim z zaključki posve- tovanja v Kranju tudi zadolžena, naj prevzame kot upravni organ skrb za usmerjanje nadaljnjega razvoja sistema občinskih kart. Vsebinsko, tehnič­ no in likovno kvaliteto občinske karte v merilu 1:50.000 je ocenila kot zadovoljivo, zato se je odločila, da tako izvedena karta lahko postane tudi sistemska karta v tem merilu, ki je med postavljeno hierarhijo meril še nezapolnjeno. GZ SRS je izdelal prvi projekt razdelitve na liste in celotne opreme no- ve karte. Ta projekt je bil obojestransko večkrat korigiran, dokler ni dobil oblike, v kateri je stekla izdelava. Osnovna značilnost karte v merilu 1:50.000 izdelane v sistemu listov, je, da je enaka vsem doseda- njim in prihodnjim kartam občin. Tako obstaja popolna kompatibilnost, kar je za obe ra~ni, republiško in občinsko, neprecenljivega pomena. Ker pa je karta VGI v merilu 1:25.000 tudi že sestavni del hierarhije meril, je njena povezava s to karto postavljena prek okvira lista tako, 'da en list'sistemske karte v merilu 1:50.000 vsebuje površino osmih listov karte v merilu 1:25.000. Do konca leta 1981 bodo izdelani založ- niški originali prvih dvanajstih listov zahodne polovice Slovenije, pri- hodnje leto pa nadaljnjih enajst listov vzhodne polovice Slovenije. Prepričani smo, da bo tudi ta karta v prihodnosti odigrala svojo vlogo najmanj tako dobro, kot jo sedanje karte občin, čeprav so nekateri ime- li ali pa še imajo pomisleke o upravičenosti take izdelave, glede na to, da VGI v zadnjem času zelo vztrajno ponuja v odkup tudi svojo karto v me- rilu 1:50.000, seveda pod znanimi pogoji uporabe. Četudi bi si bili karti vsebinsko popolnoma enaki, je vrednost filmov s posameznimi kartnimi elementi, s katerimi lahko izvajamo poljubne_ kombinacije in naštete odtise, tako velika, da v vsakem pogledu odtehta navidezno nekoliko manjši strošek nabave v primeri s stroškom izdelave. Imeti založniške originale celotnega kompleta pomeni imeti v rokah ključ za neomejeno rabo v vsakem času in za vsakršne primere. Primerjava vsebine med TK 50 VGI in TK 50, verzija GZ SRS, je pokazala, da imata karti v glavnem skupno le merilo in osnovno topografijo, ki se pri dobri interpretaciji sploh ne bi smela razlikovati. R,azlike nastopa- jo v večjem obsegu le pri nadmorskih višinah, kar je že tnan pojav, od- kar imamo dve med seboj neodvisni izmeri, to je TTN 5000 in TK 25.000. V vsem ostalem pa se karti med seboj močno razlikujet -1 in že na prvi po- gled izražata namen svojega nastanka in uporabnosti. TK 50 VGI je v pr- vi vrsti odlična topografska karta, pripravljena za orientacijo na tere- nu in za načrtovanje terenskih akcij, zato je tudi celotna razvrstitev vsebine na osem založniških originalov v prvi vrsti podrejena vizualni komponenti in ne tematski razporeditvi. TK 50 GZ SRS ima svojo vsebinsko zasnovo podrejeno upravnim in splošno orientacijskim ciljem. Zato je na primer cestna mreža prikazana glede na administrativno razdelitev, naselja so _2_značena tlorisno in kategori- zirana po številu prebivalcev po podatkih statističnih popisov, imena krajev so zapisana s polnimi uradnimi imeni in podobno. Podatek o meji katastrske občine in njeni lokaciji v prostoru je pomem- ben pri raznih prostorskih ureditvah in je usklajen s sistemom ROTE. Ravno tako je danes pomembna označba meje krajevne skupnosti in seveda tudi občine, ki je na tej karti prikazana. Posebno privlačnost pa tudi nazornost daje karti tudi osenčen relief in na koncu tudi harmonične pastelne barve, v katerih je karta natisnjena. Te prednosti, ki so za površnega ocenjevalca manj opazne, pa dobijo svoj pomen, kadar jih rabimo, če so takoj pri roki. GV 25(1981)4 241 Pri obravnavi TK 50 je treba omeniti tudi že večkrat sporno vprašanje nadmorskih višin, predvsem na izpostavljenih geomorfoloških oblikah re- liefa. Lahko bi dejal, da neenotnost višinskih navedb za nekatere vrhove,sedla ali druga karakteristična mesta že kar prekaša čisto strokovno raven in dobiva širše razsežnosti. Verjamemo, da je nepoučenemu res težko razume- ti,da je na primer nadmorska višina za vrh Kališče v Julijskih Alpah na TTN 1899 m na planinski karti IGF 1901 m na novi TK 1:25.000 1872 m na stari TK 1:50.000 1904 m Vzroki, da so na kartah starejših izmer višine drugačne od današnjih, so v nekdanjem slabšem merskem instrumentariju in metodah merjenja. Razlo- gi za razlike med današnjo izmeritvijo za TTN 5000 in TK 25.000 - obe sta izdelani s fotogrametrično mersko metodo - pa so predvsem tile~ - različne višine snemanja, - neenako izbrana mesta za višine, - zaraščenost kotiranega mesta, - osebne napake pri izvrednotenju, - osebne napake v procesu izdelave. TK 50 GZ SRS je bila izdelana na osnovi TTN 5000, zato so vsi podatki o nadmorskih višinah enaki višinam na TTN 5000. Ko bodo posamezni novi li- sti sistemske topografske karte v merilu 1:50.000 izdelani, bo izvršena sistematska primerjava s topografsko karto v merilu 1:25.000 in analiza. Na ta način bodo izločene nadmorske višine z grobimi napakami, ki jih je napravila vsaka stran nekaj. Z medsebojnim dogovorom, ki se je že za- čel, bomo poiskali strokovne rešitve za odpravo tega problema, ki ta tre- nutek naši dejavnosti res ni v ponos. Na koncu moram omeniti še tako imenovano publikacijsko karto občine.Tudi ta je že postala standardni izdelek iz je skoraj logično nadaljevanje karte občine v merilu 1:50.000. Nastane kot pomanjšava karte v merilu 1:50.000 tako, da je konstanta for- mat, ki je A3, temu primerno pa se določa merilo. Praksa je izoblikovala merila 1:80.000, 1:100.000, 1:130.000 in 1:150.000, kar pa za to karto- grafsko publikacijo ni bistveno pomembno. Pomembno je, da je občina pri- kazana na formatu A3,-kar omogoča, da je lahko priloga vsakršnim dokumen- tom in gradivom v občini. Poglavitni smisel take karte se vse bolj pogosto kaže v tem, da je odlič­ na podloga za interpretacijo prostorskih zasnov. številne prostorske ob- ravnave in predlogi so že pokazani kot tematike na danih osnovah. Avtor- ske zamisli so s primernimi grafično-kartografskimi prijemi obdelane in pripravljene v založniške originale. Na GZ SRS sta se izoblikovali dve varianti take karte - dvobarvna in štiribarvna. Do merila 1:100.000 so založniški originali karte občine preprosto foto- grafsko pomanjšani. Pri tej vsebini vedno odpade prikaz reliefa s plast- nicami in gozdne površine. V celoti pa je na novo izdelan opis, saj po- manjšava tako zmanjša opise, da niso več čitljivi. Poleg tega pa je ko- ristno to in ono tudi reducirati in s tem povečati osnovno preglednost. Če pa format A3 narekuje merilo, večje kot 1:100.000, potem je na novo izrisan original situacije in original teritorialnih mej, kajti pomanj- šava sama ne da več čitljivega pregleda. Oblikovna zasnova je taka, da omogoča vpenjanje v razna gradiva in da vedno ostane prostor tudi za tematske legende. Naklade teh kart so različne, pač glede na načrtovane potrebe v občini. Gibljejo se običajno od 5000 do 10.000 izvodov. 242 GV 25(1981)4 r Tudi ta karta se že uporablja v šolah in večkrat j~ bila ilustrativna priloga v marsikateri knjigi. Za zaključek lahko še enkrat poudarim, da je naše srečanje v Kranju pred šestimi leti s svojimi zaključki vplivalo na nadaljnji razvoj kartograf- ske dejavnosti v obeh smereh - smiselni izdelavi novih osnovnih in smi- selni rabi teh osnov s poglavitnim poudarkom na urejanju prostora. Zato je povezanost med urejanjem prostora in kartografijo več kot očitna. Naj sklenem z znanimi ugotovitvami o vrednosti karte: človeku omogoča prisotnost v prostoru, ne da bi bil v njem resnično prisoten; - ne pomeni popolnoma identične slike terena, temveč že subjektivno fil- trirano informacijo, kar omogoča dojemanje večjih površin naenkrat; - je odlično komunikacijsko sredstvo; - in nazadnje po znanem Lemanovem izreku "karte so tudi ogledalo naro- da". GV 25(1981)4 243 Jure BESENIČAR* INVENTARIZACIJA PROSTORA IN TEMATSKA KARTOGRAFIJA Uvod Ob čedalje vecJem pomanjkanju idej glede delovnih vsebin na področju geodezije in službe sploh so pomembna vsakršna prizadevanja, ki lahko pripomorejo k dolgoročnejši usmeritvi. Tako je tudi na področju karto- grafije čutitt zastoj oziroma nelagodnost, ki izvira predvsem iz delo- ma nerešenih trenutnih problemov in pa iz pomanjkljive dolgoročnejše orientacije kartografije. Ta prispevek, ki sloni na praktičnih izkuš- njah, skuša predvsem pomagati pri dolgoročnejši orientaciji slovenske kartografije. Dejansko stanje Ozemlje Slovenije je, kot je že evropsko znano, razmeroma zelo dobro zajeto s topografskimi dokumenti v velikih in srednjih merilih. V nas- lednjem srednjeročnem obdobju bodo izdelane tudi karte v majhnih meri- lih, tako da bo sklenjen celoten kartografski sistem. Trenutno reše- vanje problemov v zvezi s sistemskimi rešitvami posameznih kartograf- skih elementov in problemi vzdrževanja so le manjši del problematike, ki se imenuje dolgoročnost. Predvsem je treba eksplicitno postaviti trditev, da obstoječi karto- grafski sistem, sestoječ v bistvu iz topografskih prikazov v različnih merilih, ne sme biti sam sebi namen, temveč mora služiti uporabniški sferi. Le tako bodo uveljavljena vsa načela, ki so od vsega začetka vodila izdelovalce do tega botatega materiala, ki ga imamo danes. Zaradi tega bi rad tu prikazal dolgoročni koncept, ki ga je za uporab- niško sfero prostorskega planiranja v zadnjem obdobju strokovno in ope- rativno razvil Inštitut Geodetskega zavoda SRS. Naša prizadevanja so v večini družbenopolitičnih skupnosti znana geo- detski službi ter njenim občinskim in republiškim predstavnikom kot nekakšna dodatna, kratkoročna in v druge občinske službe vtikajoča se dejavnost. V tem uvodu bi rad povegal predvsem to, da je treba naše delovanje šteti za del širokega razvojnega koncpeta, katerega končni cilj je zgraditev baze prostorskih podatkov za potrebe prostorskega, urbanističnega in krajinskega planiranja. V prid tej trditvi govori dej- stvo, da je za raven prostorskega planiranja že zgrajena baza podatkov za polovico slovenskega ozemlja, in sicer v relativno zelo kratkem tri- letnem obdobju. Celotna informacijska baza seveda potrebuje poleg drugih oblik svojo grafično predstavitev, ki naj bi bila predmet geodetske kartografije. Na podlagi izkušenj je IGZ ugotovil, da obstaja v družbenopolitičnih skupnostih prava lakota po sistematično urejenih prostorskih podatkih. Posamezni podatki oziroma podatkovne baze so in še obstojajo v različ­ nih tehnikah, različnih merilih, so različne natančnosti, različne ča­ sovne izdelave itd. Zaradi tega so med seboj nekompatibilni in so zato slaba osnova občinskim interesnim skupnostim in drugim nosilcem plani- ranja za izdelavo svojih planskih elementov. Tako smo se odločili, da na podlagi lastnih raziskovalnih izsledkov na področju fotointerpreta- cije in računalniške obdelave prostorskih podatkov izdelamo minimalno prostorsko inventarizacijo za povprečni standard slovenske občine. * . 61000, YU, Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS dr., dipl.ing., direktor Inštituta GZ SRS Prispelo za objavo 1981-10-16. 244 GV 25(1981)4 V veliki večini družbenopolitičnih skupnosti so naša prizadevanja in predlogi zadeli na pozitiven odmev ter se tako tudi operativno vklju- čili v inventarizacijo občinskega prostora, zajemanje planskih elemen- tov nosilcev planiranja, obdelave teh elementov ter njihovo usklajeva- nje in sintezo. Za minimalno inventarizacijo prostora določene družbenopolitične skup- nosti je treba grafično obdelati približno 20 tematik za raven prostor- skega plana. Po več mesecev trajajočih strokovnih pogovorih z ustreznimi institucija- mi, ki se tradicionalno ukvarjajo s prostorskimi problemi, se je izkris- taliziralo, da minimalna inventarizacija obsega naslednje tematike: analizo reliefa in obstoječe rabe površin analizo geoloških in hidro- loških danosti, kategorizacijo kmetijskih in gozdnih površin, vse ele- mente infrastrukture (komunala, promet, energetika) ustrezne demograf- ske kazalce, ter analize potencialne primernosti izrabe prostora {na- selitev, industrija, kmetijstvo, gozdarstvo) ter informacijo o večna­ menski primernosti prostora. z ozirom na specifičnosti občine se tej in- ventarizaciji lahko dodajajo tudi druge tematike (ekologija, sociologi- ja, ekonomija). Vse informacije so dolgoročne in so časovno malo spre- menljive. Tak informacijski potencial seveda pomeni relativno veliko delo za us- trezno tematsko kartografsko predstavitev. Iz teh minimalnih strokovnih osnov izhajajo podrobnejši dokumenti za izdelavo urbanističnih in kme- tijskih planov, kar povečuje delovno substanco za kartografsko obdelavo. Znano je, da je računalniška obdelava ekonomična do neke težko predvid- ljive meje. Iz tega· sledi; da lahko pomeni prostorsko-planersko orien- tirana tematska kartografija velik delež v celotnem delovanju geodetske službe. Nadaljnji logični korak bi bil, da bi tako obdelane prostorske informacije poleg ostalih obveznosti prevzela nase geodetska služba ter tako postala eden poglavitnih informacijskih stebrov v procesu •družbe- nega planiranja in informiranja. Ob postopni avtomatizaciji teh evidenc pa bi se seveda služba preobra- zila iz sedanjega fiskalno usmerjenega v moderno poslujoč prostorsko usmerjen sistem. GV 25(1981)4 245 Miroslav LOGAR* RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV KAZALCEV PROSTORSKIH PLANOV V postopku izdelave prostorskih planov za posamezne občine prikazujemo različne naravne in ustvarjene danosti, upoštevajoč planirani razvoj. Posamezne tematike (namenska raba površin, gozdovi, komunlani vodi, ge- ologija ••• ) prikazujemo v grafični obliki na kartah. če želimo določi­ ti interakcije in prostorski razpored med posameznimi tematikami, se je do sedaj največ uporabljala metoda prekrivanja oleat. Poleg predno- sti, ki jo ima ta metoda (nazorni prikaz prekrivanja posameznih tematik) pa se srečamo tudi z omejitvami, kot so: - grafične možnosti, - optične možnosti, subjektivna možnost zaznavanja in pomnjenja. Z razvojem računalništva se je tudi v kartografiji pojavila težnja po čim večji avtomatizaciji, ki se je razvijala v dveh smereh: - cilj je predvsem avtomatizacija izdelave in vzdrževanja načrtov; - avtomatsko generiranje kart, ki v osnovi služijo drugim namenom (pla- niranje, upravljanje, informacijski sistemi •.• ). Rezultati so avtomatsko izdelane karte, ki služijo kot medij za nazorno posredovanje podatkov ali rezultatov različnih analiz. Glede na velikost in razsežnost elementov, ki jih prikazujemo, ločimo: - točkovne podakte, - linijske podatke, - ploskovne elemente. V praksi prikazujemo podatke, ki se nanašajo na areale: - prek centroidov, - na podlagi rastra, - na podlagi pravih obrisov arealov. Zelo pogosto prikazujemo tematike v rastrski tehniki. V takih primerih priredimo pravim arealom rastrsko mrežo, v kateri ima vsaka celica us- trezno vsebino. Celice mejnih arealov dobe vsebino, ki v celici prevla- duje. Pri prehodu s pravega arealnega prikaza na rastrski prikaz se v celi- cah na meji dveh tematik izgubi prava meja, ki jo prevzame raster. Ob- ratni prehod pa je na meji dveh tematik nemogoč, ker pri rastrskem pri- kazu izgubimo pravi potek meje. Stopnja natančnosti prikazane meje je odvisna od velikosti rastra. Razvoj tehnik avtomatskega izrisa posameznih tematik je potekal v več smereh, ki so odvisne predvsem od zahtevane natančnosti in želene pla- stičnosti prikaza. - Plotterje uporabljamo za prikaz točkovnih, linijskih kot tudi plos- kovnih elementov. Karte so izrisane v pravem merilu in jih lahko upo- rabljamo tudi kot oleate, če jih preslikamo na folije. - Zelo veliko se v tematski kartografiji uporablja ti. SYMAP, ki zado- voljuje večino potreb po grafičnem prikazovanju prostorsko razporeje- nih informacij. Prednosti tehnike SYMAP so v ceneni izdelavi kart. * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS Dipl.ing. geod. Prispelo za objavo 1981-10-16. 246 GV 25(1981)4 l r Slabosti so v omejeni možnosti števila grafičnih znakov, dokaj veliki netočnosti in v nemožnosti izbire poljubnega merila. ' Na Inštitutu GZ SRS pri izdelavi prostorskih planov občin nastavljamo datoteke posameznih tematik s podatki, naloženimi po celicah rastra~kar, nam omogoča avtomatski izris, ki je običajno Symap ali plotterski, od- visno od želje naročnika. Prva faza dela je digitalizacija. V pripravi za digitalizacijo razdeli- mo celotno območje občine na bloke, ki jih nato ločeno računalniško ob- delamo. Digitalizacijo izvajamo po blokih, in sicer tako, da digitali- ziramo vse elemente posameznega bloka (ploskovne, linijske in točkovne). Output digitalizacije dobimo na luknjanem papirnatem traku, kjer so šif- re elementov in koordinate. Na računalniku nastavimo datoteko ploskovnih elementov. Podatki digita- lizacije nam dajo samo obrise ploskovnih elementov, nato s posebnim pro- gramom zapolnimo areale z ustreznimi znaki. Pravim arealom priredimo mre- žo, v kateri vsaka celica nosi ustrezno vsebino, Uspešen kompromis med natančnostjo in str9ški pomeni stometrski raster, ki je istočasno kompatibilen z DMR 100. Na to datoteko vnesemo še linijske elemente, ki prekrijejo prejšnje znake. Po tem postopku obdelamo vse bloke posamezne občine, nato jih združimo v eno datoteko in dobimo računalniško nastav- ljeno datoteko posamezne tematike za celo občino. Prednosti računalniških nastavitev so v možnosti prekrivanja tematik z računalniško obdelavo, kar omogoča podoben pristop kot pri prekrivanju presojnic. Ta način omogoča več variacij in bolj izpopolnjeno tehniko vrednotenja posameznih elementov. Posamezni elementi, ki nastopajo pri prikazu tematike, imajo lahko različne uteži, ki so odvisne od pomemb- nosti posameznih faktorjev (če ima npr. oddaljenost od naselja manjši vpliv kot osončenje, dobi tudi manjšo utež). Druge ugodnosti, ki jih daje računalniška nastavitev, so v tem, da ima vsaka celica površino 1 ha, kar nam omogoča določanje površine posameznih ploskovnih elemen- tov (npr. gozdov, obdelovalnih površin •.• ). GV 25(1981)4 247 Danila TURNŠEK* KARTE V PROSTORSKEM PLANIRANJU V štiriletnem obdobju, odkar smo pričeli na Inštitutu GZ SRS izdelovati strokovne osnove prostorskih planov, smo se srečali z prenekaterimi pro- blemi pri delu, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali. Po obstoječih predpisih smo svoje delo opravljali na grafičnih podlogah, predpisanih z enotno metodologijo. Pri tem smo večk~at zadeli na proble- me, ki so delo podaljševali zaradi nujnega dodatnega dela, potrebnega zaradi poinanj](!:LiYiltinformacij karte ~.vmeri.lu„x: 25. op9. Dobre strani kart v tem meri;Lu poznamo, s slabimi pa·sesreca planer pri konkretnem delu. V določenih fazah c:L§l.šL.J2ti ... .pri.p:tJl.'li sJ:rokovnih osnov so se pokazale po- mai:ijklj ~ vbsti ~;i=ls,PJ,jso. J~9p9grcl.fsl 2~-!l9Y9-, kT pa bi morala bi ti v postopku vzdrzeva- nja izboljšana. Pri planiranju na ravni osnovnih nosilcev (KS,OZD) se planski elementi prostorsko definirajo z nazivi območij naselij, zasel- kov, voda itdu kar omogoča ustrezno komuniciranje, povzroča pa težave pri vrisu na obstoječo topografsko osnovo, ki teh nazivov nima oziroma jih nima v zadostni meri. Pri pripravi strokovnih osnov smo si zato po- magali deloma s kartami in načrti v večjih merilih in s katastrskimi I)ačrti v merilu .. l: 28f30,. k.i b:i lahko ~111~:i,.Ji .tudi za dqpolnjevante .J'K i.?• Medtem ko reševanje zgornjega problema zahteva čas, pa ostajamo bolj brez ~~či :'Y~cm~t~~~~~:r~¼~r~·i~J-~~iiii k:~~~e~am~~~;~~n l ~;~~~~o podatkov v te karte in ne le fotografsko pomanjšavo že obdelanega mate- riala ter s tem precejšnjo prihranitev časa. Kompatibilnost med našteti- mi kartami bi bila nujna zaradi vse večjih zahtev po publikacijskih kar- tah, ki jih potrebujemo v samoupravnem planiranju, delegatskem sistemu in drugod kot k~munikacijski medij za obravnavo podatkov o prostoru. TK 25 kot karta za izdelavo strokovnih osnov prostorskih planov pa se izkaže za neprimerno tudi v !l.~!<-a_t!=:rllL,;,;tpJ~~.:b.f;lg,p;i.,lLP.tj,Jn~.!'JJl, kot so geo- logija, klima in podobno. Na teh področjih imamo običajno že izdelane karte v merilih od 1:50.000 do 1:200.000, ki pa niso geometrično združ- ljive s TK 25 in zato direktne povečave niso možne. Izdelava takšnih kart na osnovi kart v manjših merilih pa zahteva mnogo strokovnega dela, katerega visoko ceno je težko upravičiti, saj gre v tem primeru le za delovne karte planerjev. Vidimo, da se tudi tu postav- lja zahteva po geometrični skladnosti topografskih kart v različnih me- rilih. Pri uporabi topografskih kart v merilu .1: 25. 000 pomeni propleill tuq:i. I}!=?:- žurnost, ki se kaže pri prikazu ustvarjenih.elan.osli,· kot sta npr .poseli- tev in infrastruktura, kjer dobimo nerealne prikaze. Za. pq:t::rebe plani:i::a,pja .bi i:.orej_.po:trel::>ova,li .tO.RQg:rafsko kči,.:r:.:to, ki bi vse- bovala· natančne··informacije. o fizičnem okolj~ ter deloma· o ustvarjenih danostih prostora. Vendar ta topografska karta ne more istočasno služiti kot dobra podloga za tematske prikaze. Medtem ko bi morale biti g.e.J,.~ čim. popolnejše topografske karte, bi morale biti !-.a,rto~raf~t~~1?22- za prikazovanje strokovnih osnov izdelane tako, da bi bili topograf- ski prikazi reducirani po vsebini in količini, poudarjena pa bi bila no- ~~t~n:tatska.vsebi0na kar:te 1 Takšne kartografske podloge naj bi imele tµdi prostor za legendo. Tudi za te karte bi morala veljati rno.?.noi:Lt~P9II@l!j1Č1..Y ter kompatib:!-lno!:lt,. z osta!Jrnj. mex-i::l,i, upoštevati pa bi morali ustrezno me- * 61000,YU,Ljubljana, Dipl.geograf Prispelo za objavo 248 Geodetski zavod SRS 1981-10-16 GV 25(1981)4 rilo ter vsebino za posamezne ravni uporabnikov (za raven KS in občine bi TK 25 pomenila najprimernejše merilo, za prikaz večjih območij bi uporabljali merilo 1:50.000, za republiško merilo pa 1:100.000 in 1:200.000). Zmago ČRMELJ* RAZVOJ IN VLOGA KARTOGRAFIJE V OBČINI DOMŽALE l. Uvod Poznati svoj rojstni kraj, poznati svojo občino in domovino je dolžnost vsakogar izmed nas. Poznavanje naše bližnje in daljne okolice nam odpi- ra premnoge lepote in zanimivosti, spoznavamo pa tudi način dela in ži- vljenja in se vanj laže vključujemo. Poznavanje svoje okolice in občine postaja.še pomembnejše z vidika upo- rabe in izrabe prostora, torej planiranja. Prostor postaja čedalje bolj dragocen, zato moramo z njim vse bolj preudarno gospodariti. Za vsak nadaljnji poseg vanj pa moramo poznati stanje prostora. Med najbolj učin­ kovitim sredstvi je karta, še posebno tematska, ki vizualno prepričlji­ vo predoča objekte, dogajanja, strukture in procese v prostoru. Zaradi tega in zaradi dejstva, da publikacije, ki bi kompleksno obravnavala stanje v prostoru za območje občine, še nismo imeli, predvsem pa, da bi pripravili dokument, ki bi čimbolj vsestransko zadovoljeval potrebe v občini (za razvojni srednjeročni program, komunalne in druge službe, ter- ciarne in kvartarne dejavnosti) in omogočil občinskim službam, družbeno-· političnim delavcem in delegatom, da bi stanje v prostoru občine dodob- ra spoznali, smo se odločili za izdelavo osnovne in tematskih kart obči­ ne. Te pa so hkrati tudi osnovni pripomoček za planske posege - za načr­ tovanje prihodnJega razvoja. Tako karte kot teksti niso brezhibni. Pregledna karta, tematske karte in teksti so torej predvsem plod vneme in želje, da bi položili temelj- ni kamen za gradivo, ki naj ga nadaljnja prizadevanja izpilijo in dopol- njujejo do take stopnje, da bo optimalno zadovoljevalo vse potrebe in in- terese v občini. V teh stavkih smo želeli poudariti, da pobuda za izdelavo osnovne in te- matskih kart ni prišla od zunaj, temveč so jo dali geodetski strokovnja- ki entuziasti, torej ljudje, ki so znali oceniti vlogo in pomen temat- ske karte v občinskem merilu. Praksa je hitro potrdila, da se v svojih prizadevanjih niso zmotili: upravni in družbenopolitični organi v obči­ ni so hitro spoznali vrednost tematske karte in so pobudnikom da_:1,J tako moralno kot finančno podporo. Tematska karta je tako v občini postala nepogrešljivi sestavni del vseh pomembnejših dokumentov, ki jih je možno * 61230,YU, Domžale, Geodetska uprava Ing.geod. načelnik GU Prispelo za objavo 1981-10-08 GV 25(1981)4 249 grafično popestriti, dopolniti, skratka - obogatiti~ Karta sodi tudi na ravni občine med kulturne dobrine. Posebne finančne stimuiacI]e···o(~r·;i3e ne.:moremo·-prltakovati;· šp.ri pa družbeni ugled geodet- skega strokovnjaka, kar je več kot ekvivalent finančni stimulaciji: iz ozkega, preveč zaprtega kroga geodetsko-katastrske službe se vJdj~ču­ j~!l!9 yjJJ'."§9.č!:ruJl:)enopolitično dejavnost v občini, - v sistem_ družbenega plani;t:_9-n,ja iJl gJ·užb.e:t:1§. io.:[Q:t,:'.Jna.tfke. 2. IZDELAVA IN UPORABA OSNOVNE KARTE 2.1. Zamisel o izdelavi osnovne karte Zamisel o izdelavi osnovne karte je vzniknila na podlagi slabo izkorišče­ ne regionalne prostorske dokumentacije, ki jo je tik pred tem za vso Slovenijo v merilu 1:25.000 izdelal Republiški zavod za prostorsko pla- niranje, in ob publikaciji, ki jo je za vso republiko v merilu 1:750.000 na formatu A3 prav tako že leta 1970 izdelal omenjeni zavod. Gradiv9v _m,~;J,J,1LJ..:i~ .. QQQ jE? bi],,o c!:lla];:)o Jzko;riščeno;, meri_!2 !1i: ~!!(),J)J'.JJll§J;::i;i.g i·,r· gl::)ggJ,avq, •• itJ~y:i,Jn_ih, z],.as:t:j,, str1.1kturnih, demogra.fskffi, ekonomskih in dru- gih Jq;i.z3:1.lcEay, in ga ni bilo mogoče predstaviti širši strokovni dejavno- sti, delegatom in družbenopolitičnim delavcem. Pri omenjeni strukturi občanov pa je bilo čedalje bolj čutiti slabo vizualno predstavo o pro- storu, torej nepoznavanje prostora. 2.2. Kartografski viri Kot kartografski vir je bila uporabljena t,gpog:i;_,g,:f;~Ka.~a:i::ta .v merilq. l: 5,0.,-.. Q.O.O •. ,. ki je na voljo pri oddelkih za 1:jud:sko obrambo ali pa na geo- detskih upravah v republikah in pokrajinah. Ta je sicer običajno zelo zast.arela, zatq~Je nujno uporapiti 3§e drµge vJ.re.: sod0bna karta v meri- lu 1:20.000, topografsko karto v merilu 1:25.000, fotoposnetke ali pa razne topografske načrte, projekte rekonstrukcij prometnega omrežja, preverjanja na terenu itd. Ker smo se v večini primerov odločili za format A3, nam je ta narekoval merilo. Originale smo tako pripravili v merilu 1:50.000 in jih s foto- pomanjšavo reducirali na format A3. Pri izdelavi originalov smo mora- li predvidevati ustrezne pomanjšave (debeline črt, velikost opisov itd.) Zadnja leta izdelujejo karte po svoji tehnologiji geodetski ozdi po na- ročilu občinskih geodetskih uprav. 2.3. Vsebina osnovne karte Ker smo že vnaprej posvetili glavno pozornost tematskim obdelavam,smo vsebino osnovne karte zasnovali tako, da bi bila čimbolj pregledna.Zato smo zasnovali naslednje originale: - !}:i,,g:i:-qgrafskoomrežje z opisi, - omrežje naselij, - prometne:> omr~Žje, opisi naselij z orografskimi imeni, - m~j§LC>~~Jr1e·: izdelali še poseben original: Osnovno karto smo tiskali v·treh barvah, zato je bilo nekatere posamez- ne originale treba predhodno združiti: - v modri - hidrografijo z opisi; - v črni - omrežje naselij, prometno omrežje in opise z orografskimi imeni; 250 GV 25(1981)4 - v vijoličasti - mejo občine. Za samostojno uporabo (brez tiska tematik) srno tiskali še - v rjavi (sivi) barvi relief. :ti~ os,,.11oyi stat:~i;;-t:::tšn~g§,. J;;>Qp),.,sa prebivalstva iz leta 1971 smo izvedli tegm:Jzac:ijo naselij. Po obstoječem republiškem in občinskem odloku smo diferencirali glede na pomembnost tudi posamezne kategorije cest. Za hidrografijo srno izved- li generalizacijo po lastni presoji. 2.4. Tehnologija obdelave Tehnologija obdelave je bila prirejena obstoječim možnostim in izurjeno- sti risarja. Za založniške originale smo uporabljali folijo (pokalon), na katero smo risali ali montirali (znake in črke). Uporabljali srno nas- ledn?e pripomočke: rasnolko za izris prometnega omrežja, ki se lahko dobi pri Geodet- skem zavodu SRS; - letraset (simboli, rastri, črke), ki ga lahko dobimo v vseh večjih knjigarnah; - tuš za folije, ki ga prav tako dobimo v vseh večjih knjigarnah. Zaradi večbarvnega tiska srno uporabili sistem oleat. Najbolj zahtevna so risarska dela pri izvlačevanju dvojnih paralelnih črt za cestno omrežje (rasnolka). Razen pri prometnem omrežju srno tuš (risanje) uporabljali le še pri hidrografskem omrežju. Velika naselja so bila montirana in oblikovana z rastrom, manjša z letraset simboli, opisi pa z letraset črkami. Tak tehnološki postopek omogoča dokaj zadovoljivo, hitro in ceneno reši- tev in, kar je še posebej pomembno: loti se je lahko vsak povprečen geo- detski strokovnjak pri občinski geodetski upravi. Novejše karte izdelujejo geodetski ozdi po svoji tehnologiji. 2.5. Namen osnovne karte Primarni namen uporabe osnovne karte so bile nadaljnje tematske Qbdela- ve. Opremljena z reliefom pa je tudi dober učni pripomoček za šole··v ob- čini, posebno za tretji in peti razred osnovne šole, ki so jih v celoti izkoristile. Zelo koristna pa je osnovna karta oddelkom za ljudsko obram- bo, strokovnim službam občine, družbenopolitičnim organizacijam itd. Izdelava osnovne karte je bil,a J:,9:r::~j za.s.n9vana predvsem za tematske ol:>- de l~s;l~.~.~ .·za to si pred vsem .Pf' :tz adeyali, d~. bc, enostavna, ... pregledna in da bo~n.a. nj1=j J?:hto locira-t:::i. t:ako objekte kot dogajanja, strukture in prQCeJ=ifL.Y.!?:t::9)'fl;:QfU · 3. Izdelava in uporaba tematskih kart Poudarili srna že, da je bila osnovna karta zasnovana tako, da bi služila predvsem za nadaljnjo tematsko obdelavo. Vsebinsko zasnovo za prve temat- ske karte so definirale že aktualne potrebe občine: - delitve v prostoru (območja krajevnih skupnosti, krajevnih uradov,ka- tastrskih občin, statističnih okolišev); - pregled geodetske dokumentacije (prikaz vseh izmer in kart v različnih merilih v občini); - pregled urbanistične dokumentacije (prikaz izdelanih in predvidenih ur- banističnih dokumentov); GV' 25(1981)4 251 samoprispevek (pregled šol in vrtcev, prikaz oddaljenosti otrok, pri- kaz potreb po otroškem varstvu itd.); - prometno omrežje (prikaz kakovosti cest, razdalj, objektov na cestah); - razporeditev in struktura delegatov v občinskih telesih in drugih druž- benopolitičnih organih itd.; itd. Vseh tematik ne bi navajali, ker bi zavzelo preveč prostora. Izdelan je bil torej vsebinski program tematskih obdelav, ki smo ga postopoma,sklad- no z možnostmi, realizirali. Začeli smo s tistimi tematikami, ki so bile v danem trenutku najbolj aktualne. Tehnologija obdelave je bila v bistvu enaka kot pri izdelavi osnovne karte: uporaba prozornih folij za vsak element posebej ter kombinacija klasičnih risarskih del z uporabo letraset rastrov in simbolov. Temati- ke smo izdelovali v razmerju 1:1, torej v merilu osnovne karte 1:80.000, tako da so bile direktno uporabne za tiskanje. Glede na to, da se stroški tiska večajo za vsako barvo, smo število barv omejevali na minimum: s tem smo zmanjšali preglednost in inforrnativnost tematske karte, povečali pa ekonomičnost oziroma zmanjšali stroške. Za tisk tematik srno osnovno karto priredili tako, da njena vsebina ni bila preveč poudarjena - tiskali srno jo v sivi in v svetlo modri barvi, pri tam pa smo tudi pustili dovolj prostora za legendo vsake tematske obdelave. Vsaka posamezna tematska obdelava je doslej našla določen krog uporabni- kov. Nekatere so takoj porodile zahtevo po podrobnejših obdelavah v več­ jih merilih. Nekatere so izšle kot dopolnilo publikacije ob referendumu za samoprispevek. Skoraj vse po vrsti so pri svojem delu uporabili od- delki za ljudsko obrambo občine. Prav tako so vsako tematsko karto želele imeti krajevne skupnosti in krajevni uradi. Posameznim strokovnim službam občine, ozdom in sisom pa so služile tiste tamatike, ki so neposredno ali posredno zadevele področje dela. Njihova primarna funkcija pa je vsekakor evidenca stanja v prostoru kot osnov.e za izdelavo srednjeročnega razvojnega programa in urbanističnega programa občine. 4. Kartografske publikacije Posamezne tematske karte, raztresene po predalih in obešene po stenah, niso imele takega učinka,- kot smo pričakovali. Zato smo že ob samem o- pera ti vnem delu - pripravi posameznih tematik - razmišljali o posebni kartografski izdaji. Že na začetku leta 1973 je zamisel dozorela in sestavili smo program prve kartografske publikacije, ki smo ga postopo- ma, a sistematično realizirali konec leta 1973. V programu smo predvi- devali, da bomo Y§~~s::,Dxartg/4 opxe.wJIJ ,p~Ja.gj~i:rq_ j~nrl:latill} .. komen.tarj_emj.p 12oreb ttL.,~-.-1+~~l~m„t,_~2:i!._J?j .. ,,JlJ.l.or.ab-niki,.;l.a;tiJ~p=.QR~-~~Et:~,--J:et~st_JL_i_:r.Lt.?t§l, ciJ?; res. d