Štev. 12. »Maša moč« Stran 119. m ecšttev cldDbeshe EsdžcsnEis Žreb je izmed pravilnih rešitev nagradne kri­ žanke v oktobrski >Naši moči« določil sledeče za knjižne nagrade: 1. Jugovič Frančiška, žena tov. delavca, Slov. Javornik 193 na Gor. 2. Vole Janez, železničar v pok., Podkoren 37, pošta Kranjska gora. 3. Bukovšek Jakob, zasebni uradnik, Murska Sobota. 4. Koželj Pepca, šivilja, Planina št. 50 pri Sevnici. 5. Papež Maks, orožn. narednik, Poljane 52, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 6. Furlan Franc, Černivec, gostilna Korošec, pošta Brezje na Gor. 7. Kresnik Marija, posestnica, Ljubljana, Uli­ ca na Grad 8/1. 8. Škoda Franc, kolar, Zaplaz, p. Vel. Loka. 9. Štrukelj Milan, dijak, Borovnica 15. 10. Martinc Alojzij, akademik, Fužine 9, pošta Dob run je pri Ljubljani. Nagrade razpošljemo v teku meseca no­ vembra. Zahvala Podpisani Grčar Franc, progovni delavec, Za­ log št. 73, p. Dev. Marija v Polju, se Vzajemni za­ varovalnici v Ljubljani, oddelku KARITAS, iskre­ no zahvaljujem za izplačilo sozavarovane vsote po mojem pokojnem sinčku Frančku. Dev. Marija v Polju, 12. junija 1940. Grčar Franc 1. r. Brodolom. Ladja zadene ob skalo in se začne potapljati. Na palubo priteče Nathanova žena Sara in kriči: »Nathan, Nathan, ladja tone!« — Nathan jo po­ miri: »Kaj se dereš? Saj ne tone tvoja.« Duhovit razgovor. Prvi: »Ali ne bi bilo pametno, če bi moški, ki imajo čr­ ne lase, nosili tudi črne obleke, moški s svetlimi lasmi pa svetle?« — Drugi (ki je bil plešast): »In kaj naj bi po tvojem potem jaz oblekel?« Milo za drago. Gospod, ki je hotel biti duhovit, vpraša nekoč znanega sa­ tirika Lichtenberga: »Kakšna je razlika med časom in večnostjo?« Lichtenberg: »To je težko povedati, dragi gospod. Če bi si namreč jaz tudi vzel toliko čas'a, da bi vam to obrazložil, bi vi potrebo­ vali celo večnost, da bi to razumeli.« Zavarovalni agent na smrtni poste­ lji. Miha Tarifa je bil znan kot posebno sposoben Zavarovalni potnik. Živel je le svojemu poklicu in se ni brigal za cer­ kev in Boga Pa je tudi pri njem potr­ kala dekla Smrt. Njegova žena je Mihi prigovarjala, naj se spravi z Bogom. Poklicala je domačega župnika, a ta ni opravil nič. Pač pa ji je svetoval, naj pokliče še sosednega župnika, ki da je že veliko zakrknjenih grešnikov na smrtni postelji spreobrnil. Žena je ubo­ gala. Ko je sosedni župnik po enournem razgovoru z bolnikom prišel iz sobe, vpraša žena: »Hvala vam, prečastiti, vi ste pa gotovo vse dobro uredili.« — Župnik pa: »Hm, spovedati se sicer ni pustil, pač pa me je zavaroval« Dvakrat na dan? —Jaz bi jo pil kar de4 setkrat. Seveda mora biti okusno priprav» Ijena. Toda rečem Vam: naše ženke vedo* kako je treba kavo skuhati Dr. Josip Mal, Ljubljana: Buti£ ml stntiE» Sfcueitcife Ko so Slovenci zapustili svojo zakarpat- sko domovino, niso tam pustili ali pozabili svojih starih navad, šeg in uredb. Politična zgodovina nas uči, da se je njihova upravna uredba ujemala z načinom, kakršnega so bi­ li vajeni v svoji prvotni domovini in kakrš­ nega so poznali tudi vzhodni slovanski ro­ dovi, zlasti Rusi. Saj nas takoj prva listina, ki govori o alpskih Slovencih ob priliki usta­ novitve kremsiniinsterskega samostana leta 777., z vso nedvomnostjo poučuje, da je bila slovenska dežela — podobno kakor tudi rus­ ka — razdeljena po vojaškem polkovnem (polk, hrv. puk — ljudstvo) številčnem sistemu v desetnije, ki predpostavljajo nadalj ­ nje višje edinice stotnije in tisočnije oziro­ ma županije, ter navaja za te odrede tudi imena načelujočih oseb. Še dolga stoletja so Slovenci živeli po svojem lastnem sloven­ skem pravu (institutio solavenica), ki se posebno izrazito kaže v obredu ustoličenja novega karantanskega deželnega kneza. V gospodarskem oziru so si zemljo razdelili v tako imenovane slovenske k m e t ij e (hobae sclavaniscae), ki so jih merili z orali, obdelovali pa s svojim lesenim ralom in ne s težkim, železnim plugom, ki bi mogli z njim obdelovati več zemlje, pa bi zato mo­ rali plačevati tudi še enkrat večje davščine. Obdržali pa niso le svojih starih gospo­ darskih in politično-upravnih uredb, marveč tudi svojih davnih šeg in navad v svoji novi domovini niso opustili. Teh niti potem, ko šo se že pokristjanili, niso popolnoma zavrgli. Krščanski misijonarji so se sicer trudili, da bi Slovenci vsaj na svoje stare Poganske bogove čimprej pozabili. Posrečilo ße jim je res, da so polagoma imena glav­ nih božanstev prešla iz ljudskega spomina. Niso se pa dala iztrebiti nekatera stoletja trajajoča, v pradavnini izvirajoča obredna izročila. Mnogi poganski običaji so na ta na­ čin živeli tudi v krščanski dobi še dalje. Cerkev jih ni nasiloma iztrebljala, mar­ več jih je često le preoblekla, jim dala krščansko vsebino in ime ter jih prilagodila svojim predpisom in lastnemu obrednemu načinu. Tudi praznovanje zimskega, božičnega sončnega solsticija je moralo krščanstvo ali odpraviti ali pa v svojem smislu preurediti. Stari Slovani in z njimi Slovenci so po božje častili ogenj. Na to še danes spominja obi­ čaj, da se v ogenj ne sme pljuvati. Pravo­ slavni ruski popi so še v 16. stoletju morali svoje spovedance spraševati, da li ne častijo ognja kot boga. Pri nas pa pravijo Prek­ murci (v nekoliko pokristjanjeni obliki pač), da vidi požigalec v svojem ognju poslednji- krat obličje božje. Z ognjem najožje združeno je bilo bo­ žanstvo sonca, na kar spominja naša ljudska pripovedka, da je martinček bil ne­ koč človek, ki ga je Bog spremenil v žival, ker je sonce molil. Po neki kajkavski legen­ di je sonce poslalo na zemljo petelina, ozna­ njevalca svetlobe in novega dne, da bi vodil človeški rod. Zato je veljal petelin za darit­ veno žival sončnemu in ognjenemu božan­ stvu; njegovo prispodobo srečujemo še sedaj pogosto na strehah, da bi odvračal šibo og­ nja, ki ga je sam predstavljal. O božiču, ko se sončna luč tako rekoč znova poraja, so pogasili na vseh ognjiščih stari ogenj. V peči so potem prinesli novega, neomadeževanega, čistega ognja iz skupnega kresa, ki so ga zanetili na ta način, da so drgnili kos lesa ob drugega ali pa so ga s kamnom ukresali. Temu novemu živemu og!« nju so pripisovali posebno skrivnostno moč, ki daje zdravje, rodovitnost in svežo rast. Na Koroškem in v slovenski Benečiji so še sre« di 19. stoletja zažigali božične kresove, go* riški Slovenci so pa na ognjišču žgali lesen panj z imenom božič (tudi blažena palica imenovan), ki so mu ponujali vina iz majo­ like in ga tudi polivali z njim. Ta leseni božič (ruski koljada, srbski badnjak) je do­ bil od vsega nekaj, kar je prišlo na božično mizo. Drug drugemu so prigovarjali, češ »daj mu, daj«, v zahvalo pa so pričakovali od tega ognjenega božiča, da bo navzočim da­ rovalcem podelil zdravje, mir, moško potom­ stvo, rodovitnost ter sploh »vso dobro sre­ čo«. Pepelu božičnika so pripisovali zdravil­ no, plodovitost povzročajočo in vsako zlo od­ vračajočo moč, ki se je dala prenesti ne le na človeka, marveč tudi na živali, hišo, polje in vrt. Božični kresovi in opisani običaji lese­ nega božičnika kažejo, da so božič prazno­ vali Slovenci že kot pogani. Na ta predkr­ ščanski izvor kažejo tudi srbske narodne pesmi, ki je v njih izražena želja, naj bi dale krave obilo mleka, da bo v njem mogoče okopati »Božiča, tega mladega Svarožičac. Božič je pomanjševalno ime za boga sonca Svaroga, ki ob tem času vstaja k novemu življenju. Na tega mladega Božiča, ki »nosi tovor žita — Da zaseje njive — Da urode rodom« spominja okolnost, da devajo na Be­ lokranjskem na sveti večer poleg hlebcev božičnika pod namizni prt tudi po neka| zrn različnega žita (prosa, pšenice, fižola in turšice), ki dajejo potem rodovitnost in imajo zdravilno moč. Širom po Sloveniji je tudi navada, dat pečejo za božične praznike posebne hlebe 31 Stran 120. »Naša moč« ćtev. 12. kruha, božič imenovan, katerih zadnji se načne na praznik sv. Treh kraljev in se imenuje p o p r t n i k. Pečejo ga iz različ­ nih zelišč, ki jih je najbolje nabrati na ve­ liki sončni praznik poletnega kresa. Med najbolj skrivnostna zelišča pa so prištevali praprot. Kdor je njegovo seme in cvet obral v kresni noči, ta razume govorico drevja, rastlin in živali, napravi se lahko nevidnega in njemu so odprti vsi zakladi podzemskega sveta. To čarodejno rastlino so med drugimi zelišči predvsem mesili v božični kruh, ki se zato imenuje poprtnik, kar izhaja iz sta­ roslovanske oblike paporotnik = praprot. Na pogansko obredno jed spominja že v tem, da poprtnik dobi vsak član družine, pa tudi vsaka domača žival. Otrokom drži oče kos poprtnika v primerni višini, do katere se mora otrok vzpeti, da potem tistega leta toliko zraste. Živini dajejo prihranjeni po­ prtnik tudi ob bolezni, zlasti pa pri spomla­ danskem odgonu na pašo, da jo varuje na planini pred boleznijo, kačjim pikom in strelo. Pri starih Slovencih je ostala od nekdaj v posebnih čislih kaša. Saj pripovedujejo stari arabski pisci, da je bilo proso skoro edino žito, ki so ga Slovani gojili in pride­ lovali. Zato jih je ta jed tudi v poznejših stoletjih, ko so se življenjske prilike že bi­ stveno spremenile in jedilni list dodobra spremenil, spominjala nazaj na prvotne raz­ mere. Vrh tega je po starem naziranju bila prosena kaša s skledo predpodoba in zna­ menje sonca, ki so ga Slovani — kakor smo slišali — po božje častili. Kašo so nastavljali na okno škratu, da bi jim v zameno prinesel drugih zemeljskih zakladov. Kot obredna jed je veljala kaša tudi ob krstu na čast poganskim Rojenicam, ki so jih slavili baš tudi o božičnih praznikih. Ker VODILNI SLOVENSKI KMETIJSKO-STROKOVNI IN GOSPODARSKI LIST VSAKEMU KMEČKEMU DOMU NUJNO POTREBEN! Narod stoji više nego nevarno prijateljstvo naj­ težjih narodovih nasprotnikov. (Fran Levstik.) je bil s tem praznovanjem združen tudi spo­ min umrlih sorodnikov in je bila kaša po starem verovanju priljubljena jed duš raj­ nih, zato se ne čudimo, da se je kot ostanek poganskega obrednega zauživanja prosene kaše v spomin prednikov na božični večer ohranil še v mnogih krajih po Slovenskem. Na Ruskem se v kurski guberniji še sedaj imenuje drugi božični praznik »babji kašk, t. j. babiena kaša, kaša rajnih prednikov; tam so nekoč pri spovedi spraševali verni­ ke, če niso na Božič kuhali kaše, — ker bi s takim dejanjem pač očitno pokazali, da se še niso odrekli poganskim običajem. Božične praznike imenujejo ponekod tu­ di koledniške praznike po že skoraj iz­ umrlem popevanju koledniških pesmi, ki so v poganski dobi slavile verjetno neko za­ ščitno božanstvo živine, zdravja in rodovit­ nosti. Krščanstvo je šele v poznejši dobi ko- ledniško pogansko obredno popevanje zdru­ žilo v željah za zdravo in plodovito novo le­ to s češčenjem Kristusovega rojstva. Ob za­ pisovanju koledniških pesmi so preprosti ljudje sami izjavljali, da pravih kolednikov tedaj že več ni bilo. Med mladino so se ohranile le več ali manj razbrzdane samo- pašnosti. Na nekdanjega, že omenjenega po­ ganskega živinskega zaščitnika spominjajo tudi obhodi v živalskih maskah. To si je treba razlagati deloma iz strahu pred zlob­ nimi duhovi, ki so vprav v 12 nočeh po bo­ žiču najbolj nevarni: maska in preobleka naj varuje človeka, da ga črt ne prepozna, tudi čarovni poprtnik naj ga brani zlih vplivov. Na Ruskem so še sredi 12. stoletja ško­ fje naročevali duhovščini, naj ne trpi obho­ dov kolednikov in turov (t. j. v živali pre­ oblečenih ljudi). V spovednih določilih iz 13. stoletja stoji, da se ne spodobi obhajati koled. Če je šel kdo na novega leta dan na koledo, kakor je to bila navada med po­ gani, se je moral za to tri leta pokoriti ob kruhu in vodi. Tu čujemo, da so se pri ko- ledah zbirali moški in ženske in častili še­ stega poganskega (kot praznik poosebljene­ ga) malika Koledo (Koljado) vprav na dan 24. decembra: V spomin tega zlodeja se zbira navadno ljudstvo na božični večer in poje gotove pesmi, ki se v njih sicer omenja rojstvo Kristusa, a se bolj časti hudičeva Koleda; prirejajo igre vseh vražjih vrst in zasmehujejo usmiljenje Boga ter zanemar­ jajo njegove svete praznike. Iz teh navodil in pritožb pridigarjev izi- haja jasno, kako težko je bilo popolnoma iz­ ločiti iz živega življenja nekatere poganske navade in poganska verovanja. Tudi v stari rimski državi so med in pred božičnimi pra­ zniki slavili tako imenovane saturnalije v spomin na blagostanje, ki je vladalo za vla­ danja Saturna. Da bi se ta po raznih deželah razširjena različna razuzdana praznovanja ob nastopu zime (pri Rimljanih torej satur­ nalije, pri Slovanih pa koledovanje in roj­ stvo sončnega Božiča Svarožiča) omejila in zatrla, je Cerkev sama že zgodaj vpeljala praznovanje Božiča kot dan rojstva Kristusa, ki je kristjanom sonce odrešenja. Nov redilni prašek „R E DIN“ za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado­ stuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19 din, 3 zav. po pošti 35 din, 4 zav. po pošti 43 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redi n se dobi samo z gornjo sliko. Prodala drogerija Kant, LJuEs3]ar.a, Židovska ul. 2 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu. Uncievonie in žUflienlsksr mvnim'nnle Vsak zastopnik, ki je kdaj sklepal živ­ ljenjska zavarovanja, bo mogel potrdili, da se ljudje življenjskega zavarovanja otepajo največkrat z izgovorom: »Če mi bo kaj de­ narja preostajalo, ga bom raje nesel v hra­ nilnico.« Razume se, da bo agent, ki ponuja življenjsko zavarovanje, skušal na tak ugo­ vor primerno odgovoriti. Prav taki razgovori, ugovori in odgovori pa pri nepoučenih velikokrat vzbujajo vtis, kakor da vlada med zavarovalnico in hranilnico neko nasprotje. Kako je s tem? Niti hranilnica niti zavarovalnica ni usta­ nova od včeraj, temveč se jih človeštvo v tej ali drugačni obliki poslužuje že stoletja in več. Obe ustanovi imata svoje razloge za ob­ stoj, zavarovalnica prav toliko kot hranilnica. Če kdo med njima vidi kako nasprotje, iz­ haja taka napačna misel iz samega bistva za­ varovalnice in hranilnice. To bistvo si je namreč v mnogočem sorodno. Obe ustanovi služita gospodarstvu. To je njiju prvi bistveni znak. Drugi je v tem, da obe ustanovi težita za gospodarsko preskrbo človeka v prihodnjosti. Kdor vlaga denar v hranilnico, stremi za tem, da bi enkrat imel tam veliko vlogo, ki bi mu omogočila nek gospodarski cilj doseči, n. pr. nakup hiše, dota otrokom, brezskrbna starost. Kdor se življenjsko zavaruje, prav tako teži za nekim, zanj ugodnim gospodarskim učinkom. Tudi on bi rad, da bi bili z zavarovanjem svojci v primeru njegove smrti gospodarsko oskrb­ ljeni, da bi po zavarovanju otroci dobili doto, da bi z zavarovanjem sebi pomagal na starost itd. Vendar je pa pri vsaki ustanovi pot do zastavljenega gospodarskega cilja različ- n a. Ako hočeš potom varčevanja ob gotovem času doseči zastavljeni gospodarski cilj, mo­ rajo biti izpolnjeni prej neki predpogoji, ka­ kor: imeti moraš jamstvo, da boš toliko časa živel, da boš željeno vsoto nahranil; da med tem ne boš vloge dvigal; da boš redno vlagal svoje presežke itd. Ako si mlad uradnik ali gospodar zastavi za cilj preskrbo dote svo­ jim otrokom s tem, da jim nalaga vsak me­ sec v hranilnici, se lahko zgodi, da bodo ostali otroci brez dote, ako mu ne bo mogoče vlagati gotovo dobo. (Tu seveda ne mislimo na kapitalista, ki lahko naenkrat vloži ves znesek, temveč na večino ljudi, ki lahko pri­ dejo do večjih zneskov le s postopno šted­ njo.) Ako vloži tak gospodar vsak mesec v hranilnico po 200 din, bo imel po enem letu vloženih 2000 din plus obresti. Ako po enem letu umre, bodo njegovi svojci pač prejeli oziroma lahko dvignili v hranilnici 2000 din plus obresti. Štednja po hranilnici je ne­ kaj čisto prostovoljnega v vsem svojem po­ teku. Hranilnica vabi vlagatelja zgolj s svojo solidnostjo ter z idejo varčevanja. Ako vla-