Leto 1888.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 29. maja 1888.
07.
Dopustno pismo od 17. aprila
1888,
za lokalno železnico od Gleisdorfa v Weiz.
Mi Frane Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski ui ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saloburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-eleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; uiejni grof moravski ; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
ker so Dr. Anton Rintelen v Gradci, Jožef osdorfer in Ivan Pichler v Weizi zaprosili, ^ hi jim se (ja]a dopustitev (koncesija), zgraditi °kalno železnico od Gleisdorfa v Weiz, ter voziti P° nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist . Podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od 4' septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi p0 zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81),
(Slowenisch.
to dopustitev imenovanim koncesijoninarjem podeliti takö le:
§• 1.
Dajemo koncesionarjem pravico, zgraditi loko-motivno železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, ter voziti po nji, namreč od postaje Gleisdorfske na ogerski zahodni železnici čez Sv. Rupreht v Weiz.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a) oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodä, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbe-nega leta.
Te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah ;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic izdati se imajočih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in takô tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta [a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks), dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na pet in dvajset let, računeč od današnjega dne.
§. B.
Koncesijonarjev dolžnost je gradnjo v §. 1, odstavku 1, imenovane železnice precej začeti, naj-dalje v poldrugem letu računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vršbo vožnje po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo držali se zgornja rokega za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati varnost, položivši 1.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§- 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih propisov.
Ista pravica se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, kj bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopu-stilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-
sterstvo, 1er tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in že-leznocestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dado.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in v dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdii trgovinsko ministerstvo.
§- 6.
Koncesijonarjem se priteza pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, narediti delničarsko družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdatba predstvenih obligacij je izključena.
Nasproti se koncesijonarjem priteza pravica, do vsote, kakor jo odobri državna uprava, izdati predstvenih delnic, ki gledé obrestovanja in razdolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do dividende, ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki, in iz dohodkov poznejših let ne bodi nika-kega doplačevanja.
Iznos resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troškov za. sestavo projekta, za gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih z interkalarnimi obrestmi vred, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, ne smejo v račun postavljati nikakeršni drugi.
Kadar bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo vršbenih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Pravila družbina in obrazci delnic založnih in predstvenih, ki se izdadd, potrebujejo odobrenja
§• 7.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polaj-šilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi dt želno brambovstvo °héh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in 1° ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-n'Ce> nego tudi ob službenem potovanji na svoj *ačun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Du-najskih, žandarstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesionarji se zavezujejo, pristali na dogo-Vor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukre-nen o nabavi in imetji opravilih reči za prevažanje v°jakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob ^ečjih vojaških prevožnjah, potem na organska dobila in na služabni propis o bojnih železnocestnih °ddelkih ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov 111 ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku v°jaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katera je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikili prevož-flJah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po Železnicah.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, Kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost železnice in na polajšila vsled tega dodeljena ëledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti Rešljivo.
Dolžnost koncesionarjev je pri oddajanji slu-z.eb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak.
60) ozirati se na doslužene podoficirje iz v°jstva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§. 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) Kakona o dopuščanji železnic izrečena obramba Proti napravi novih železnic se ustanavlja na devet-eset (90) let računeč od današnjega dne, in mine P° tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je koncesija Pled iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, a 0 se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku P.oslovršbe, Ier 6i se prestop roka ne mogel opravi-
v smislu §. 11«', lit. b) zakona o dopuščanji
§. 9.
Koncesijonarji nimajo pravice, tretjim osobam prepusiti poslovršbo na dopuščeni železnici, ako jim tega državna uprava izrecno ne dovoli.
Državni upravi je pridržana pravica, poslovršbo na tu dopuščeni železnici na se vzeti, sosebno tedaj, ako bi se stična ogerska zahodna železnica utegnila prevzeti pod državno poslovršbo, ter ves ostali čas, dokler bode dopustitev še trajala, na račun koncesijonarjev voditi.
V tem slučaji naj koncesijonarji državni upvavi povrnejo troške, kar jih bode vsled te poslovršbe v resnici imela, in kateri se utegnejo povprečno ustanoviti.
Kako naj se vodi ta poslovršba, uravnati bode s posebno vršbeno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
§• 10.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državni upravi na njen zahtev vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene železnice za promet med že obstoječimi ali stoprv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno poslovršbo stoječimi železnicami takö, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljati ali odpravljati dajati po soporabljani železnici ali posamnih njenih kosih za primerno odškodovanje.
Ta soporaba naj vendar ima mesto samö toliko, da se z njo ne moti lastna pravilna vožnja soporabljane železnice.
Odškodovanje, katero bode opravljati, ustanovi se po določilih razglašenih v prilogi C k dopustnemu pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdi-nandovo severno železnico v Drž. zak. leta 1886 na strani 63.
§.H.
Državna uprava si prihranja pravico, železnico tu dopuščeno, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili :
1.	Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisli dohodek ostalih petih let se potem izračuni.
2.	Ako bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmini letom vršbe, ali kadar bi po do-
ločilih odstavka 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obrestovanje po pet od sto in za odplačevanje po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice, v času, dokler traja dopustitev, tedaj se ta prej v misel vzeta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
3.	Odškodba, ki jo bode dati, naj obstoji v tem, da se koncesionarjem v dobi še ostali koncesije v zmislu odstavka 1, odnosno, kadar nastane kateri v odstavku 2 omenjenih slučajev, ondukaj navedena letnina za delniško glavnico polulelno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji plačuje.
i
4.	Državi se pridržuje pravica, kadar kol namesto še ne dospelih letnih plačil plačati glavnico, enako glavnični vrednosti, diskontirani po pet od sto na leto, obresti od obresti računeč, teh plačil, ki jih je po določilih odstavka 3 poluletno odpravljati.
Ako se država odloči, da plača to glavnico, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem računiti po ceni, kakoršna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupščino, brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala, in pa iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave uporabljeni.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tist dan; kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil in zalog materijala in iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod št. 5 §K 11.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi (§. 11) železnica, ostaja koncesionarjem last pričuvnega (reservnega) zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar bi imeli po obračunih terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila
od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici.
§• 13.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste ter tudi vršbena oprava, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trošku koncesijonarjev pošiljanih — kakor se ji koli pozdi primerno — prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi, ali v takšnem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se brez odloga' dâ ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja naj koncesijonarji za zdaj ne plačujejo, v državno blagajno posebnega povračila.
Koncesijonarji odvezujejo se zaveznosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§■ u.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v do-pustnici, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolno-stih — še predno izteče koncesija, — izreči, da je ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred
Našimi sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro 'n skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glav-nem in prestolnem mestu na Dunaji, sedemnajstega dne meseca aprila v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem osmem, Našega cesar-jevanja štiridesetem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewskf s. r.
Bacquehem s. r.
c; s.
Zakon od 8. maja 1888,
° kupnji poslopja za češko državno obrtno šolo v Brnu.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Vladi se daje oblast, poslopje, katero stavbin-ska podjetnika Henrik Schmidt in Gottlob Alber v Brnu na svojih zemljiščih G E 17 in 91 in G E ° 18 ulic kleine Neugasse in Kreuzgasse v Brnu gradita in katero je ukovna uprava za čas od 1. maja 1888 do 30. aprila 1908 v najem vzela, v solnčnem letu 1888 kupiti za 65.000 gl. za češko državno obrtno šolo v Brnu ter kupščino opraviti v dvajset letninah po 5200 gl., plačujoč vsakega pol leta po
2600 gl.
§. 2.
Letnine je poČenši od leta 1888 v državnem Proračunu vpostavljati med izredne potrebščine ruinisterstva za bogočastje in uk, pod naslovom: »Obrtno obrazovanje“.
(Slorenisch.)
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja ter je Mojemu ministru za bogočastje in uk in Mojemu ministru za finance dan nalog zvršiti ga.
Na Dunaji, dne 8. maja 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Gautsch s. r.
60.
Zakon od 20. maja 1888,
s katerim se izpreminja določilo dodatka k volilnemu redu državnega zbora glede volilnega okraja
na Češkem, d) Kmetske občine št. 30.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Določilo dodatka k volilnemu redu za državni zbor v oziru na volilni okraj na Češkem, d) Kmetske občine, št. 30, izpreminja se takö da naj slove:
30. Plan, Königswart z voliščem Plan;
Tepi, Marijanske Kopeli (Lažni), Veserice z voliščem Tepi;
Tahov z voliščem Tahov;
Ludice, Buhov z voliščem Ludice;
Manetin, z voliščem Manetin.
§. 2.
•
Ta zakon pride v moč tist dan, katerega začne okrajno sodišče v Marijanskih Lažnih svoje uradovanje.
V Lainci, dne 20. maja 1888.
Franc Jožef s.
Taaffe s. r. 42
90.
Zakon od 20. maja 1888,
s katerim se izpreminja določilo dodatka k volilnemu redu državnega zbora gledé volilnih okrajev v Galiciji, a) veliki zemljiški posestniki, št. 19.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Določilo dodatka k volilnemu redu za državni zbor v oziru na volilne okraje v Galiciji, a) veliki zemljiški posestniki, št. 19, izpreminja se takö, da naj slove:
„ 19. Czortköw, Zaleszczyki, Borszczöw, Gu-siatyn, z voliščem Czortköw“.
§• 2.
Ta zakon pride v moč tist dan, kadar bodo po razglašenji zakona razpisane prve bodoče občne volitve za državni zbor.
V Lainci, dne 20. maja 1888.
Franz Jožef s. r.
Taaffe s. r.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 20. maja 1888,
da se občina Wimberg blizu Pisching-a odkazuje v okoliš Pöggstallskega okrajnega sodišča v Dolnji Avstriji.
Na podlogi zakona od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odloča se občina Wimberg iz okoliša
okrajnega sodišča v Persenbeugu ter odkazuje pod Pöggstallsko okrajno sodišče.
Ta ukaz začne vetjati 1. dne januvarja 1889.
Pražilk s. r.
9 3.
Zakon od 26. maja 1888,
o opuščenji državne pravice na pripad pri Cesar
Frančiškovem železnem mostu v Pragi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Vladi se daje oblast, državi pri Cesar-Fran-čiškovem železnem mostu v Pragi pristoječo pravi po na pripad v prid Praški mestni občini opustiti proti temu, da ta občina plača 25.000 gl. odkup-ščine v avstrijski veljavščini.
§• 2.
Zmatra naj se, da je v tej odkupščini obsežena udi kupščina za dotične stavbinske parcele št. 1/1, po tem 2 in 3/1 Praškega fortifikacijskega distrikta.
§. 3.
Mojemu ministru za finance je naročeno zvršiti ta zakon.
V Lainci, dne 26. maja 1888.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dimajewski s. r.