Leto V.
Szombathely, julius 28. 1918.
Štev. 30.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Govor pri blagoslavlanji križa v Ritkarovci.
L. Kr. Gdé je te prvi križ — na šterom je Jezuš mro — stao, tam zdaj cérkev stoji. Tá roma jezero-jezér katoličancov. L. K. Kama ste zdaj vi priromali: K tomi križi, štero je zdaj — po blagoslávlanji sveto mesto grátalo.
Jakob potüje vu Haran občino. Na poti ga noč zgrábi, vzeme eden kamen za vankiš, i tam je pod milov nébov spao. Gda spi, vidi edno lestvico, štera je od zemlé do nébe ségnola: vrkaj je stao Bog, po lestvici — gori i doli so pa angelje hodili.
Gda se pribüdi, pravi: „Zaistino, Bog je na tom mesti, i jas sam ne znao. To mesto — právi dale — je drügo nikaj ne, kak Hiža Boža i vráta nebeska. Te kamen — na šteroga je oli vlejo — se naj Hiža Boža zové....
L. Kr. Te križ, té kamen na šteroga je zdaj boži blagoslov razlejáni — naj bode edna mála Hiža Boža, to jeste: svéto mesto za molitev, gde angelje bodejo vaše molitve gori k Bogi nesli; doli pa prineséjo našoj žalostnoj düši trošt i pomoč.
L. Kr. Mojzeš kak pastér vidi eden grm, šteri gori i ne zgori. Mojzeš ščé znati, kak je to, bliže ide i tü čüje reč Božo: „Ne hodi bliže; odvéži prlé z tvoji nog tvoj obüteo; ár mesto, gde stojiš, je svéto“. Te križ je zdaj tü svéto mesto grátalo.
Svéto mesto žele svéto oponášanje. To mesto more biti mesto za molitev: vrži doli, kak Mojzeš tvoj obüteo, to jeste: vrži tá greh ne hodi se se smiját, drüge motit, šimfat, se kázat: kakši gvant máš, kak si se počesala, nego poklekni i moli križanoga Jezuša. Mimo križa boš šo: moški doli klobük, ženske prékrižte se i pravte vsi:
Hvalen bode Jezuš Kristuš ali molite: „Molimo te i blagoslávlamo te, ár si z tém križom odküpo té svejt.“ Mesto svéto žele svéto mišlenje, poželenje, guč, molitev i živlenja. 
Na konec smo prišli naše predge! Prlé kak sklenem predgo, povem, zakaj je té križ gorpostávleni? Bio je — poleg Sv. Pisma — potop. Vu toj velkoj vodej vsaki prejde; samo Noe ostane i njegova familia. Gda voda tá miné, Noe oltár zida i áldov prikáže — zahvali Bogi, ka njega rejšo od smrti. Bogi se áldov, ta hvála dopádne i obečao, ka več nigdár ne de lüstvo z potopom kaštigao.
 Mati Cérkev to zná i záto dá pri Sv. meši praviti: (Deo gratias) Bog plati. I etak speva mešnik (gratias agamus Domino Deo nostro) Dajmo hválo Gospodi Bogi našemi.
Zakaj te križ tü stoji. Tá pobožna hiža tü, gde je edna kotriga z té familije skoro smrt strpela i po božoj pomoči srečno se rejšila od smrti — dála križ gorpostaviti. Z tém dobrim činenjom šče tá familia pobožna — Deo gratias — Bog pláti praviti za svéto, božo pomoč, obrambo.
Dráge Düše mi tü zá prijéte dáre dostakrát pravimo Deo gratias.
Križe ne mre vsaki postaviti, nanč ne trbe. Zató z rečjov pokázati, z živlenjom pa dati hválo Bogi. Zahvalno düšo Bog rad má i tákšoj düši ešče več dá. Jezušovo Srcé pomágaj nam križe naše lübiti, pri križi na svétom mesti sveto se oponásati zahválni biti za dáre prijéte. Amen.
Bojna.
V Albaniji so se naše čete v novo brambno linijo preselile. Na zahodnom bojišči so francozi nemce v
ednom mesti nazaj porinoli. — Nemški kancler je govorio. Celi svet zna, je pravo, da se mi ščemo zmiriti, nego sovražniki nas ščejo zaničati. Zato smo prisiljeni dalje se bojüvati. — Nemški državni tajnik zünanjih reči pl. Kühlmann je odstopo. Velenemci so ga sovražili, da se je zavzeo za mir. Njegov naslednik pl. Hintze.
Hindenburg pravi, ka ne more na ednom bojišči vküp potegnoti celo armado. Ne mogoče telko moči vküp spraviti, da bi na celom fronti napadali. Zdaj, kda edno bitje 8 dnih trpi, tüdi je potrebno, da človek malo k zraki pride. Američki vojaški minister pravi, da so že više eden milijon lüdih poslali na francuško bojišče. Zdaj vu američkoj armadi slüži 160 jezer častnikov i 3 milijonov vojakov. Wilson pravi:. Veliki rekord smo dosegnoli. Veselje lehko napuni državo, da s takšov močjov se borimo za sloboščino.
15. jul. Na zahodnom bojišči je napado sovražnik i vu maloj širini je vdro vu nemške postojanke. Pri Reimsi so nemci vdrli vu francoške postojanke. — Na Ruskom so čeho-slovaške čete pozajele Kazin. Čehoslovaki dosta penez majo.
16. Jul. Nova nemška ofenziva na zahodnom bojišči. Napadali so okoli Reimsa. Angluši pravijo, da od Reimsa na izhod so nemce goristavili, nego na zahod so vu več mestah nemci vodo Marne prekstopili. Na taljanskom bojišči topovski boji. Taljani so močno napadali.
17. jul. Na taljanskom bojišči na izhod od Asiago sta dve angluškive stotnije začasno vdrle vu naše jarke. Vö smo je zbili. — Nemški napad 15. julija na zahodnom bojišči je stro francuško protistanje. Nemški pešaki so tak hitro nasledüvali topovski ogenj,
2
NOVINE
1918. julius 28.
da so francoze zašobatili vu njihovih pod zemelskih postojankah prvle, kak bi mogli vöpriti. Sto pa sto se je njih moglo podati.
18. jul. Francozi so napadali. Švicarski časniki pišejo, da je prišo hip svetovne bojne, kda od oboje strani vse vu bitje vržejo, ka li majo.
19. jul. Na zahodnom so francozi začnoli proti ofenzivo. Posrečilo se je njim v ništernih mestah vu postojanke pešakov i topničanov vdreti i nemško linijo nazaj porinoti. — Armada, štera prek Sibirije proti bolševikom ide, stoji iz 25 japonskih, 4 američkih i iz ništernih kitajskih divizij. — Taljanski generalni štabni šef Diaz pravi, da najbližanji tjedni odločilni bodejo glede taljanske vojne cilje. Tak se vidi, taljani se pripravlajo na ofenzivo.
20. jul. Na Tirolskom se je bitje oživelo. Na Monte Vavent smo mogli edno mesto taljanom prek püstiti. V Albaniji se je novo bitje začnolo. Na zahodnom bojišči med Aisne i Courcy francozi močno napadajo, njihove pancerne kola so prišle vu nemške postojanke Nemci so svoje čete nazaj potegnoli pri vodi Marne. — V Sibiriji nemški i austrijanski vlovleni so napadali češko brigado. Taljani so z zraka bombe metali na Antivari, Pulj, Lagosta i Kotor (Cattaro). Novine pišejo, da so zdaj zaistino morili cara. Priblažavale so se češke čete v Jekaterinburg, ne so njim šteli cara živoga prek dati, kjer bi znali cara znovič za vladara postaviti.
Dom i svet. - Glási.
Klekl Andraš, krajnčki riftar je 13. julija mro. Star je bio 51 let. Najstarejši sin, kak vojak, je ravno doma bio na dopüsti. Pokopanje je bilo 14. julija.
Fartek Ferenc z Küzdoblanja je pri Piave teško ranjeni bio v noči od 21. do 22. junija.
Poštarica Rigo Sidonija je prestavljena iz Dolenec v Križavce. V Dolenci je začasno za poštarco postavlena Singer Anuš.
Tobak. Železna županija je dobila 240,000 zavitkov tobaka. Tobak se razdeli med gospodarskov držinov i delavcami. Kde pa majo kmetovje svoj del?
Rekvizicija živine. Pri drügoj rekviziciji so malo podignoli ceno. Samo eden del živine dobi vojska, vse drügo odide v Austrijo i na Nemško, gospodarje Železne županije znovič prosijo, da se cena naj zdigne, razloček pa pri
prvih rekvizicijah naj nazaj plačajo gospodarom.
Toča. 16. julija je v Dolence velki slap prileto, toča je tüdi začnola iti, nego samo ništerne minute. Kvara ne včinila. Stari lüdje ne pomlijo tak velkoga leda, kak je kapo. V novogračkoj (Németujvár) okrajini je vdarila vu Barálfalva, Óbér, Szenteleki, okoli Monostra v Otkovci, v Farkasovci, na Čretneki. Led je ležo na višini 30—35 cm. Kapala je toča, kak kokošeče jajce.
Tuba Leo jürjenski kaplan je predjani v Kupfalva za plebanoša, na njegovo mesto je poslani za kaplana Dr. Székely Lásló. V Soboto je poslani za kaplana Winter Jurij, v Dobrovnik pa Gryneus Jurij.
Cena ranih jabok edna kila 200— 250 fil, grüšek 250—300 fil do 31. julija. Jesenske slive meterski cent ščejo plačati 40 kor, rane slive pa za 28 koron.
Magyar Általanos Hitelbank je slugo Gerula Janoša s ednim častnikom vu Wiener Bankverein poslo, nesla sta 200 falatov papirnatih jezerk. Sluga je odskočo s penezami. Znajo broj na jezerkah, tat de je žmetno nüco.
Novi pov na gospodarsko potrebo se samo do 15. oktobra da küpiti na nakaznico (beszerzési utalvány), štero veško poglavarstvo vöpostavi. Samo vu vesi se da küpiti. Či vu vesi ne ga za dosta silja, gospodarska (za semen, za živino) potrebčina se vküp spiše i se pošlje k Vojnomi Povi. Či se na gospodarsko potrebčino zvün vesi da küpiti silje, te znamkar ešče se bolje da küpiti na domačo potrebčino, za krüh.
Odredba od krmlenja svinj. Mali župan (alispan) Železne županije je odredo, da na svoj račun vsaki lehko edno svinjo krmi, nego more prvle zglasiti. Na dve svinji vesko poglavarstvo, od dveh više pa že okrajno glavarstvo da dovoljenje. Či je štoj včaši dovoljenje dobo na krmlenje, zabaditi samo teda njemi je slobodno, či na to dovoljenje dobi.
Vsaka hiša dobi konce? Pravijo, da že telko koncov je, da vsaka hiša dobi 50 metrov čarnih i 50 metrov belih koncov. Konci do se delili na izkaznice (cedale). Ve mo že vidli, či vu naše vesnice pridejo konci?
Iz ruskoga vojnoga ujetništva se je vrnilo že pol milijona vojnih ujetnikov. Tisti, ki se še ni so vrnili, bivajo večinoma v Sibiriji, a se od tam ne morejo vrniti, ar se položaj v Rusiji se ni pojasnio. Izplačüvanje pristojbin so tak uredili, da more vsaki dobiti, šteri se vrne, svoje popolne pristojbine.
Na podporo Marijinoga lista je dao Kostrič Mikloš pp. 106. z Markovec. Bedič Jožefa žena z Büdinec 2 k. Vdobljeni so penezi vojaka Vohar Ignaca 3 k.
Pošta. L. Anton. Ne veš ti, ka ešče vu bojni ne slobodno žitek vu nevarščino postaviti ? Živ. J. R. Ošwiecim. Piso sam. Večim. Potrpljivo čakajte, že pridejo Marijini Listi.
Sleparija.
Ništerne leta so na vse kraje »špiritisti“ dühe zazavali, šteri so, prej, po stoli klonkali i tak odgovor davali, vsakojačke reči se pa ta lüčali. Vu prostori celo okmičenom se je skazala ob prvim mrtveča glava, potem je prišla bela dekla, vu zraki ste se gibale eden čas, potem ste minole. Komedias Dickson je čemeren bio na špiritiste: razložo je to celo čüdno prikazanje. Prostor pač celo okmičeni more biti, potem notri stopi eden mož vu čarno süknjo zamotani, šteri vu svojih rokah drži mrtvečo glavo i prikazen: edno bábo z velkim šlejerom, šteri potem vu rokah moža plešejo, kak se njemi vidi.
Komediaške v Indiji, zvani fakiri, tüdi dosta znajo.
Amerikanski inželer Dittmar je v Egiptomi nazoči bio pri ednoj takšoj komediji.
Fakir si je ob prvim okrožo mesto okoli sebe na 20 metrov prekvreza. Na sredo se je on postavo. Prek okroga je nišče ne smeo stopiti. Proti večari je začno svoje komedije.
Fakir je pokazao eden štrik. Tri metre je dugi bio. Štrik je lepo vküper zmoto pa ga vujškar lüčo. Štrik je vu zraki ostano, liki bi se obeso. Slednja vitra je bila na zemli, ovo je pa tak lepo vu zraki stalo, liki kača.
Potem je fakir iz ednoga korbla opico naprej potegno, štera je po štriki gori pa doli plazila. Kak je opica na zemlo prišla, zgrabo je fakir za spodnji del štrika, šteri je na to lepo vküper seo.
Te štrik tak more spleteni biti, da, kak se gori lüči, vu zraki obtrdne.
Konec.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.