GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 433
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 21. DECEMBRA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST. UL. GF.PPA 9 . TEL 38-933
Kako izpuhtevajo milijarde in bilijoni
Kljub vsem konferencam o razorožitvi se oboroževanje nadaljuje
Acheson ponižuje Angleže
V Parizu so te dni objavili podatke o izdatkih članic Atlantske zveze (NATO),za oboroževanje in vzdrževanje vojske. Ti podatki kažejo, da gre za oboroževanje vedno več denarja; saj so v letu 1962 dosegli 37,152 milijarde dolarjev (čez 22.000 milijard lir), to je 6,76 milijarde dolarjev več kakor lansko leto, ko so znašali 36,392 milijarde dolarjev. Vsaka izmed držav, ki so včlanjene v NATO, je povečala izdatke. Islandija je sicer včlanjena, nima pa vojaške sile. Izdatki posameznih držav so bili naslednji (v milijonih švicarskih frankov);
	1962	1961
Belgija	1.791	1.682
Kanada	7.031	6.758
Danska	945	726
Francija	19.015	17.291
Zah. Nemčija	17.434	14.064
Grčija	727	724
Italija	5.781	5.130
Luksemburg	3	2
Nizozemska	2.562	2.390
Norveška	812	702
Portugalska	905	724
Turčija	860	784
Vel. Britanija	21.432	20.508
Združ.am.države	234.143	212.593
AMERIKA ZAHTEVA ŠE
MOČNEJŠO OBOROŽITEV
Nastop ameriškega ministra za narodno obrambo McNama-re na sestanku Atlantske zveze (NATO) v Parizu je iznenadil evropske države. McNamara je očital ostalim članicam NATO, da so zaostale glede o-boroževanja in da niso postavile na noge toliko divizij, kakor je bilo predvideno v zadevnih skl enih NATO. Američani želijo, da ostale države izpopolnijo tako imenovano «konvencionalne sile», to je vojsko, ki ni oborožena z jedrskim orožjem. Ameriški minister je omenil, da potrošijo Združene ameriške države 10 odst. svojega narodnega dohodka za skupno obrambo, medtem ko so evropske članice NATO ostale pri 6 odstotkih. Amerika ima 1,5 odst. svojega celotnega prebivalstva pod o-rožjem, medtem evropske zavezniške države pa samo 1,1 odst. Ko bi za evropske države veljalo isto merilo kakor za Ameriko, potem bi evropske države lahko postavile na noge vojsko enega milijona več vojakov. Evropske države bi morale takšno vojsko same tudi vzdrževati.
HLADEN ODMEV PRI
DRUGIH DRŽAVAH
Predsedniki evropskih dj-žav so sprejeli poziv Američanov zelo hladno; saj je oboroževanje zvezano z velikimi stroški. Značilno je, da je tudi ameriški zunanji minister Rusk po zasedanju v Parizu izjavil, da bodo ZDA nenehoma opozarjale evropske države, naj izpolnijo obveze, ki so jih sprejele glede oborožitve.
NEMČIJA BO V KRATKEM
IMELA VOJSKO POL
MILIJONA VOJAKOV
L'Information poroča iz Bonna, da se Nemcem ameriške zahteve glede oboroževanje zdijo pretirane, že meseca novembra je Ken"nedy izrazil kanclerju Adenauerju, ko je bil ta na obisku v Ameriki, željo, da bi Morala Nemčija več žrtvovati «a oboroževanje, ter mu v tej zadevi izročil tudi spisek ameriških želja. Nemška vojska bo kmalu štela 500.000 mož; Američani želijo, da bi se število nemških vojakov dvignilo na 750.000.
Izjava bivšega ameriškega ministra za zunanje zadeve Deana Achesona o upanju angleškega vpliva na svetovno politiko je nenavadno razburila Angleže, ki so sicer znani kot mirni in flegmatični ljudje. Achesonu je moral odgovoriti sam Mac Millan, da bi pomiril svoje rojake; tudi ameriško zunanje ministrstvo je skušalo pomiriti, angleške duhove s svojevrstno razlago Ache-sonovih izjav.
V	West Pointu v newyorški državi je Dean Acheson neposredno kritiziral tudi ameriško politiko glede Berlina, ko je dejal, da ostaja «težnja za združitev obeh Nemčija samo na ustnicah. Izjava glasnika ameriškega zunanjega ministrstva pravi, da je bilo poročilo v a-meriških listih o tej Achesonovi izjavi gotovo nepopolno in netočno.
O današnji vlogi Velike Britanije v svetovni politiki je A-cheson dejal, da Velika Britanija še ni našla svoje prave vloge, ki naj jo odigra, odkar je zgubila svoj imperij. Njeni poskusi, da bi izven Evrope odigrala posebno vlogo, naslanjajoč se na posebne odnose z Združenimi ameriškimi državami, in tudi kot voditeljica Com-momvealtha, je dejansko brez političnega ustroja, neenoten in brez oči — saj člane Britanske skupnosti vežejo samo trhle gospodarske vezi — bodo po vsej verjetnosti ostali brez uspeha.
V	ameriških uradnih krogih pripominjajo, kakor poročajo francoski listi iz VVashingtona, da je sicer Acheson znan kot prijatelj Angležev in da Angleži ne bi smeli napačno razlagati njegove izjave.
Acheson se moti kakor so se motili Napoleon, nemški cesar in Hitler
V	odgovoru na pismo lorda Chandosa, ki je opozoril angleškega ministrskega predsednika na Achesonove izjave, je Mac Millan napisal: Znano mi je samo poročilo v listih o Acheso-novih izjavah. Ako je poročilo točno, potem podcenjuje Acheson odločnost in voljo britanskega naroda. Acheson se prav tako moti, kakor se je motilo mnogo ljudi v zadnjih štirih stoletjih, med temi Filip španski, Ludvik XIV., Napoleon, nemški cesar in Hitler. Acheson očitno
ne razume vloge Britanske skupnosti (Commomvealtha) v svetovnih zadevah.
ACHESON KRITIZIRA
ANGLEŠKO VOJAŠKO SILO
Bivši ameriški zunanji minister Dean Acheson je napisal za znano revijo «Foreign Af-fairs» članek o oboroževanju NATO. Članek je bil napisan, preden se je Acheson poniževalno izrazil o upadanju angleškega političnega vpliva po svetu. V njem ugotavlja, da razpolaga danes Velika Britanija z jedrsko silo, ki predstavlja komaj 2 odst. tega, kar bi lahko ZDA dale na voljo držav NATO v primeru nujne potrebe. Acheson je proti temu, da bi evropske države neodvisno razpolagale z jedrskim orožjem.
Kako gredo milijarde
Med Veliko Britanijo in A-meriko teče še vedno pravda zaradi _ vojnih raket. Ali bodo A-meričani. še nadaljevali s poskusi z raketo «Skybolt», s katero bi potem oborožili poseben tip angleških bombnikov, B-52, ali pa bodo prodali Angležem kar znane rakete Polaris, ki jih izstreljujejo iz podmornic? Zadnja beseda v tem pogledu še ni bila izrečena in o zadevi so gotovo razpravljali tudi na Ba-hamskem otočju, kjer sta se sestala Kennedi/ in Macmillan v spremstvu civilnih in vojaških svetovalcev. Ostali svet se za vprašanje raket zanima predvsem tudi zato, ker je prišlo na dan, kako mnogo denarja trošijo danes države za oboroževanje. Američani in Angleži so se že leta 1969 sporazumeli, da bodo razvili v Ameriki poskuse za izdelavo raket Skybolt. V ta namen niso določili nič manj kakor eno milijardo dolarjev, to je 625 milijard lir. Američani so v ta namen uporabili že približno polovico, od tega menda tudi okoli 20 milijonov dolarjev angleškega denarja. Nazadnje so prišli do zaključka, da ne kaže nadaljevati z izdelavo tega tipa raket, ker se ni popolnoma obnesla.
Angleži imajo že sami druge vrste raket kakor Thor in Blu,e Streak, ki pa so več ali manj že zastarele in zdaj se angleški ge-
( Nadaljevanje na 2. strani)
Po ameriških načrtih bi se morale evropske države Atlantske zveze hitreje oboroževati. Zato so Kennedgjevi odposlanci protestirali na sestanku NATO v Parizu. Toda de Gaulle in Mac Millan odgovarjata: Vezane roke imava, še te atomske bombe komaj drživa; naše finance so prešibke.
Britanija navezana na trgovino z Vzhodom
Zlato in dolarje za Južno železnico
Sama proizvodnja jekla
rti merilo gospodarske moči
Preobrat v sovjetskem gospodarstvu - Investicije v kemično industrijo povečane za 36 odsto
Veliko pozornost v angleških poslovnih krogih je izzvala izjava Lorda Boyd-Orra, predsednika Sveta za pospeševanje zunanje trgovine, ki je pozval angleško vlado, naj prične na vso moč pospeševati trgovino z vzhodnimi državami, ako hoče ostati neodvisna v svetovni politiki. Ako vlada ne bo v tem pogledu pokazala dovolj poguma, bo razvoj dal prav bivšemu ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu, ki je dejal, da se je vloga Velike Britanije v svetovni politiki zaključila po zgubi prekomorskega imperija. Po Lordovem mnenju mora Velika Britanija v bodoče bolj razviti poslovne zveze z vzhodnimi državami, ako hoče sama doseči postavljene gospodarske smotre. Danes je trgovina med Vzhodom in Zahodom za razvoj našega gospodarstva, je dejal Lord Boyd-Orra, važnejša kakor kdajkoli in nikdo, ki je količkaj
poučen o razvoju svetovne trgovine ne more dvomiti, da so tu dane velike možnosti za nadaljnji razvoj. Toda vlada meče polena razširitvi teh zvez in osporava koristi celo razvoja trgovine z vzhodnimi državami na sedanji ravni.
Svet za pospeševanje zunanje trgovine svetuje, naj bi se trgovina z vzhodnimi predeli povečala vsaj za 4 odst. na leto; da bi se ohranilo v plačilni bilanci pri vsem tem ravnovesje, bi se moral angleški izvoz povečati za 5,7 odst. Ako hoče Velika Britanija doseči ta smoter, mora napeti vse sile tudi za povečanje prodaje na zunanjih trgih ter načrtno pospešiti trgovino s Kitajsko in sovjetskim blokom ter drugimi razvijajočimi se državami. V ta namen naj angleška vlada obvesti vlade vseh držav z načrtnim gospodarstvom, da bi rada v prihodnjem letu z dvostranskimi dogovori povečala obseg sedanje izmenjave.
Iz Pariza poročajo zdaj bolj podrobno o sporazumu, ki je bil dosežen med predstavniki odbora imetnikov obveznic bivše Južne železnice (Družbe Do-nava-Sava Jadran) in državami-naslednicami, ki je bil dosežen 8. decembra v Rimu. Ta sporazum je stopil na mesto sporazuma z dne 29. marca 1923 ter je bil sklenjen po dolgih pogajanjih z Italijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so nasledile proge Južne železnice.
Združenje imetnikov obveznic se je sporazumelo dokončno z vsako izmed teh držav posebej. Dne 18. oktobra tega . leta je Avstrija stavila na voljo odbora za zaščito imetnikov obveznic 29,7 milijona zlatih frankov; tako je omogočila že 31. oktobra izplačilo 22,30 švicarskega franka za posamezno obveznico Izplačanih je že bilo 85 odst. obveznic. Madžarska bo 1. januarja 1964 plačala 119 tisoč 911 dolarjev. Italija se je obvezala, da bo v enem mesecu po uveljavitvi sporazuma nakazala omenjenemu odboru
10,98 milijona zlatih frankov. Jugoslavija bo izvršila plačilo v štirih letnih obrokih, in sicer bo plačala 1. januarja 1964 8500) dolarjev, 1. januarja 1965 150.000 dolarjev, 1. januarja 1966 350.000 dolarjev in 1. januarja 1967 350.000 dolarjev. Madžarska bo poleg tega stavila na voljo odboru 1,96 milijona novih francoskih frankov oziroma 1,22 milijona zlatih frankov za izvedbo francosko-madžarskega sporazuma iz leta '947. Ta denar je bil do sedaj na zaprtem računu Francoske banke ter bo zdaj razdeljen med imetnike obveznic. To velja tudi glede zneska 2,04 milijona novih frankov oziroma 1,26 milijona zlatih frankov za izvedbo francosko-jugo-slovanskega dogovora.
S tem rimskim dogovorom je bil razveljavljen tako imenovani brionski sporazum, ki je bil sklenjen z Nemčijo in zadeva 866.674 obveznic; prav tako je bil razveljavljen dogovor glede 395.644 obveznic v rokah italijanske vlade. Te obveznice bo italijanska vlada izročila odboru brezplačno.
'V-e&de,
fi/iCLknikč M-čČi ij-dem
foi&lcem ,,	dabdtoč ‘
Tudi poročila, ki so bila podana na zasedanju vrhovnega sovjeta v Moskvi, kažejo prav tako kakor sklepi, sprejeti na zasedanju centralnega komiteja, da ubira Sovjetsko gospodarstvo nove poti. O tem nas prepričajo podatki o investicijah v prihodnjem letu. Prvič se je namreč zgodilo, da bo Sovjetska zveza vložila več denarja v kemično industrijo kakor v obrate za proizvodnjo železa, jekla in drugih kovin, ki so jih doslej imeli za simbol gospodarske moči neke države. Močno bo to povečanje investicij ne samo v proizvodnji kemikalij, ' temveč tudi električne energije in elektrotehničnih naprav.
Značilno je tudi povečanje investicij v kmetijstvo, saj kaže, da hoče Sovjetska zveza napraviti konec mrtvilu v kmetijski proizvodnji. Očitno je tekoči sedemletni načrt, ki se zaključi leta 1965, podcenjeval potrebe kmetijstva; šele slabe letine so sovjetske gospodarstvenike opozorile na to potrebo. Prihodnje leto bodo v Sovjetski zvezi vložili v kmetijstvo 4 milijarde 100 milijonov rubljev (4 milijarde 500 milijonov dolarjev), to je 83 odsto več kakor znašajo postavke, ki jih je predvideval petletni načrt za leto 1963.
V smislu proračuna za leto 1963 bodo v Sovjetski zvezi potrošili v neposredne vojaške namene 16 odsto denarja več kakor letos; seveda moramo upoštevati tudi postavke, ki imajo samo posredni vojaški namen in jih krijejo postavke v proračunih drugih resorjev, posebno znanstvenega in gospodarskega. Na zasedanju vrhovnega sovjeta so zbudili pozornost podatki Benjamina E. Dimšica, predsednika Sveta za narodno gospodarstvo, ki je poudaril, da se bodo investicije prihodnje leto povečale za 9,9 odsto in dosegle 33 milijard 500 milijonov rubljev (36 milijard 900 milijonov dolarjev).
Zanimiva je tudi primerjava investicij v železarstvo z investicijami v kemično proizvodnjo. Proizvodnja jekla se bo prihodnje leto povečala samo za 3 milijone ton, sedanja znaša 77 milijonov ton; doslej je bila navada, da se je proizvodnja jekla povečala za 5-6 milijonov ton na leto. 2e na zasedanju centralnega komiteja je predsednik Hruščov pripomnil, da je zgrešeno soditi razvoj gospodarstva neke države samo po proizvodnji jekla. Nič manj važna ni proizvodnja plastičnih mas, sintetičnih izdelkov in drugih kemikalij za sodobno gospodarstvo, 'iemu dosledno so bile investicije v kemično industiijo za prihodnje leto povišane za 36 odsto ter bodo dosegle eno milijardo 660 milijonov rubljev (eno milijardo 820 milijonov dolarjev) medtem ko bodo investicije v železarstvo znašale samo eno
milijardo 500 rubljev ter se bodo povečale samo za 10 odsto.
Leta 1958 so v Sovjetski zvezi investirali dvakrat več v železarstvo kakor v kemično industrijo.
V Sovjetski zvezi hočejo povečati zlasti proizvodnjo umetnih gnojil, in sicer za 7 milijonov ton (letošnja znaša 17 milijonov ton).
BLIŽA SE ČAS SPRAVE
MED VZHODOM IN
ZAHODOM
Na kosilu odvetniške zbornice v New Yorku in tudi pred člani mešanega gospodarskega odbora senata in predstavniškega doma, je državni podtajnik George Bali govoril o glavnih smernicah ameriške politike, zlasti kolikor zadeva odnose med Vzhodom in Zahodom, pa tudi do držav Evropskega skupnega trga. Državni podtajnik je dejal, da ni ni-kakšnega dokaza za to, da bi se morala hladna vojna med Vzhodom in Zahodom nadaljevati v nedogled. Nasprotno onstran železne zavese, kakor tudi na Zahodu, se vedno bolj utrjujejo struje, ki so mnenja, da je treba hladno vojno zaključiti. Kažejo se že znamenja izboljšanja. Dogodki na Kubi so pokazali, da smo prešli iz dobe neprožnosti na svetovnem političnem torišču v razdobje svobodnejšega gibanja.
SOVHOZI BODO
PRIDELOVALI
POVRTNINE
Sovhozov (državnih posestev) je v Sovjetski zvezi okoli 8.300; v njih dela okoli 6,500.000 delavcev. Drugačno organizacijo kmetijskega dela predstavljajo kol-
hozi. Delavci v sovhozih so bolje povezani v sindikalnih organizacijah kot delavci v kolhozih. Osrednje vodstvo sovjetskih sindikalnih organizacij je sklenilo, naj bi v prihodnjem letu na sovhozih pridelovali več sočivja in sadja, da bi tako laže zalagali trge, na katere prinašajo v veliki meri pridelke z zasebnih imetij, to je ohišnic, ki jih dopušča zakon. Sploh igrajo ta zasebna imetja še vedno važno vlogo v sovjetskem gospodarstvu, zlasti v živinoreji.
MEDNARODNI GOSPODARSKI BOJKOT KATANCE
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je pozval na mednarodni bojkot Ka-t.ange, da bi tako Organizacija združenih narodov prisilila čom-beja, ki tam gospodari, da prizna enotnost kongoške zvezne države. U Tant je posamezne države pozval v posebnih pismih, naj prično izvajati bojkot. Poziv so prejele posebno tiste države, kakor Velika Britanija in Belgija, ki so neposredno prizadete zaradi uvoza rude iz Katan-ge, pa tudi Portugalsko, ki ima še vedno pokroviteljstvo nad Angolo, in Južnoafriško unijo, ki tudi uvažata rudo iz Katan-ge. Vel. Britanija si prizadeva, da bi našli kompromisno rešitev, in sicer tako, da bi družba Union Miniere du Haut Ka-tanga zadržala zase 40 odst. dobička, ostali dobiček pa bi si razdelili osrednja vlada v Leonoldvillu in katanška vlada v Elisabethvillu. Vse kaže, da je čombe na pritisk OZN pričel popuščat; ter da je voljan priznati osrednjo vlado; sicer je takšno «dobro voljo* pokazal že večkrat, a se je pozneje premislil.
Zadnje čase vse pogosteje zasledimo v dnevnem časopisju znake nezadovoljstva med zdravniki, ki se odraža v pogostih stavkah in stanovskih agitacijah. Pa tudi bolniki se po svoji strani pritožujejo zaradi nezadostne ali površne zdravniške oskrbe, ki so je deležni predvsem socialno zavarovani sloji, to je danes skoraj tri četrtine vsega prebivalstva. Zanimivo je, da se to dogaja prav v letih, ko medicina na znanstvenem področju žanje uspeh za uspehom in ji v glavnem le rakasta obolenja še kljubujejo poleg novo nastajajočih tako imenovanih civilizacijskih bolezni. O-glejmo si torej malo bliže vprašanje, ki se navsezadnje tiče lahko nas vseh.
Prvo zgovorno dejstvo je to, da se je v zadnjih desetih letih število študentov, ki so se v naši državi vpisali na medicinsko fakulteto, zmanjšalo za polovico. To se pravi, da medicina ne privablja več mladih fantov. Nekateri še sledijo zgledu očeta; kajti znano je, da med medicine! prevladujejo prav sinovi zdravnikov. Toda danes je že mnogo zdravnikov, ki svo-jii i sinovom odločno odsvetujejo, da bi jim sledili na poklicni poti. Po drugi strani lahko na čelu lestvice o davčnih dajatvah velikih mest zasledite takoj za filmskimi igralci nekatera slavna imena medicinskih «luminarijev». Med starejšimi
Mlad zdravnik v tržaški bolnišnici
zdravniki sploh težko najdemo človeka, ki bi se upravičeno lahko pritoževal nad svojim finančnim položajem. Torej mora biti nekje prelomnica, ki je kriva tega kritičnega položaja zdravniškega poklica.
Morda je ta kriza samo splošen znak časa, v katerem živimo, in naglice, ki v njej vlada. Splošno nezadovoljstvo, ki ga umetno ustvarja tudi agitacija za čim večjo potrošnjo dobrin, je gotovo v skladu z interesi velike avtomatizirane industrije, po drugi strani pa se ustvarja začaran krog tekme za finančni položaj in socialno gotovostjo. In ne ene ne druge nima pred očmi mlad zdravnik, ki se po dvajsetletnem študiju prikaže na torišču zdravniške prakse.
V stoletju, ko so si vse kategorije pridobile vse mogoče socialne pravice, predstavlja zdravniški poklic edinstven primer ne-dovolj plačanega in socialno nezavarovanega dela. Pri tem mislim seveda na zdravnika, ki dela v bolnici, in to predstavlja prvo stopnjo zdravniške poklicne poti. Na oddelku, ki si ga mlad zdravnik izbere za svoje poklicno torišče, opravlja kot volonter vse delo, ki ga pač bolniški oddelek od njega zahteva; v tem je vključeno tudi nočno in praznično dežurstvo. In za to delo, za katero se je
najmanj šest let pripravljal na univerzi, lahko več let ne prejme počenega groša. In kot vsak človek, ki ne prejema plače za svoje prostovoljno delo, ne uživa nobenih socialno-zavaroval-ninskih pravic. Poleg tega ga lahko odslovijo (z naj večjo lahkoto,), kar pa se le poredko zgodi, ker se pač neplačanih delavcev nihče ne otepa. Ta položaj velja za bolniške in univerzitetne oddelke zdravniške stroke.
Seveda si bolniški in univerzitetni del medicinske stroke zelo nasprotujeta. Bolniški zdravnik očita univerzitetnemu, ds. ne zna opraviti niti intravenozne injekcije; univerzitetni pa očita bolniškemu, da je pozabil vse teoretične osnove svoje stroke. Finančno pa si nimata kaj očitati, ker se enako slabo preživljata.
Zakaj torej kljub temu mlad zdravnik dela na bolniškem oddelku ali na univerzitetni kliniki? V bolnico gre mlad zdravnik delat zato, da se izpopolni v svoji strokovni izobrazbi, pa tudi zato, da ga ljudje spoznajo in si tako pridobi krog stalnih pacientov. Na univerzitetno kliniko pa gre mlad zdravnik zaradi izobrazbe in zaradi univerzitetne kariere, ki ga v nekaj letih privede lahko do profesorskega naslova; tako lahko nad-
krili svojega kolega iz bolnišnice.
Toda o podrobnostih tega napredovanja bo govora drugič. Danes lahko prikažemo ustroj, ki je skupen tako bolnici kot univerzitetni kliniki. Na čelu bolniškega oddelka je primarij, na čelu univerzitetne klinike profesor .docent. Oba sta neomejena gospodarja na svojem področju ter vedrita in oblačita na svojem oddelku. Obenem sta edina, ki imata zagotovljeno poklicno stalnost, vsi drugi je nimajo. plačanemu asistentu namreč obnovijo ali pa lahko tudi ne obnovijo pogodbo vsake tri mesece ali pa v najboljšem primeru vsakih šest mesecev, če ni v stalnem kadru, in vsake štiri leta, če je v stalnem kadru. Ko poteče ta čas mora največkrat zapustiti oddelek ali pa se potegovati za delo na kakem drugem oddelku, ki ga strokovno ne zanima direktno, recimo, da ne ustreza specializaciji, ki si jo je izbral, samo zato, da dela v bolniškem oddelku. Podobna razmerja so tudi na finančnem področju. Oddelek zaračuna svoje dajatve ali bolniku samemu ali pa ustanovi, s katero ima bolnik zavarovalno pogodbo. Od tega globalnega dohodka prejme primarij sedemdeset odstotkov, prvi asistent dvajset
odstotkov in vsi ostali plačani asistenti si delijo preostalih deset odstotkov celotnega dohodka bolniškega oddelka. Prostovoljni asistenti, ki tvorijo pretežni del zdravniškega bolniškega kadra, pa delajo za «božji lon». Razumljivo je, da lahko delj časa vzdržijo na bolniškem ali univerzitetnem oddelku samo zdravniki, ki jih od doma lahko finančno podpirajo po že tako najdaljšem univerzitetnem študiju. Drugič zaključujemo iz tega, da zdravnik na oddelku opravi le najnujnejše in neob-bodno potrebno delo, zato da mu ostane še kaj časa za morebitno privatno prakso in pa ne nazadnje tudi za znanstveno, izpopolnjevalno in raziskovalno delo, ki ga med drugim drži v bolnici, zato da lahko napreduje v poklicni lestvici.
Pri tem pa je dokajšnja mera nepotizma, kar je spričo neomejene moči primarija ali profesorja popolnoma razumljivo. Tako so natečaji za napredovanje v karieri stvar domene in potrpljenja in skoraj vedno se že vnaprej ve, kdo bo natečaj dobil in včasih tudi, kako si bodo v lestvici sledili ostali kandidati. Danes profesor A pomaga pri izvolitvi kandidata, ki ga predlaga profesor B, zato da ob prihodnji priliki profesor B pomaga pri izvolitvi kandidata, ki ga predlaga profesor A. če med tem časom, kot se pogosto zgo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Italijanska gospodarska delegacija na Japonskem
Pred nekaj cmevi je ouaio na Japonsko italijansko odposlanstvo, ki ga vodi sen. Turani in je sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za zunanjo trgovino, Inštituta za zunanjo trgovino, Zveze industrij cev, IRI ter nekaterih velikih industrijskih skupin. Na Japonskem bodo cistah 20 dni ter bodo proučevali možnosti okrepitve medsebojne izmenjave, posebno še ob priliki pomladanskega mednarodnega sejma v Tokiu. Na povratku se bo odposlanstvo ustavilo tudi v Hongkongu s podobnimi nameni; tu bo marca 1963 mednarodna razstava «Italija proiz-vaja».
Vodja trgovske delegacije sen. Turani je pred odhodom na Daljni vzhod razložil namene potovanja, med katerimi je najvažnejši okrepitev italijanskega izvoza na Japonsko. Spričo nove liberalnejše japonske gospodarske politike bo to mnogo olajšano. Tako je novembra meseca italijanski izvoz na Japonsko dosegel že 88 odstotkov celotne vrednosti uvoza iz Japonske v istem obdobju, kar je mnogo ugodneje kot pa v prejšnjih. Tako je Italija izvozila na Japonsko v prvi polovici 1962 za 8 milijard lir, uvozila pa kar za 11 milijard lir.
Glede možnosti sprostitve italijanskega uvoza iz Japonske je vodja delegacije izjavil, da je treba gledati to vprašanje tudi v okviru širših sporazumov v krogu držav Evropske gospodarske skupnosti in drugih mednarodnih organizacij, kot sta GATT in OECD, pri katerih sodeluje tudi Japonska, Sicer pa je Japonska pokazala posebno zanimanje za EGS. Okrepitev medsebojne izmenjave je odvisno — po besedah sen. Turani j a — predvsem od obsega italijanskega izvoza na Japonsko. Gospodarsko odposlanstvo bo prav v tem pravcu največ koristilo ne le italijanskim gospodarstvenikom, ampak tudi rimski vladi spričo skorajšnjih sestankov mešane komisije za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Italijo in Japonsko.
Odlike
pristnega
barona
Naše mnenje
ha! Humor	je	nalezljiv in
vsi smo seveda prasnili v smeh, kakor	bi	bili	začutili,
da se moramo vsi smejati iz samega spoštovanja do bogatejšega. Vendar se je on kma-,	lu zamislil in zaskrbljeno po-
*lL?e?’u,ali 80 kd.V V zgo' tipal P° letnici, ali ni morda dovini toliko govorili in pi- že splavala v Rim. cVeš prav-scdi o demokraciji kakor po zaprav mi je neka znanka de-zadnji	vojni	m	še	dandanes,	jala: «čemu	bi	še	kupovali
Vse	mora	biti	demokratično	baronstvo, če	pa	ste	po svoji
ah vsaj nekdo mora govoriti zunanjosti že tako pravi ba-tako, kakor da je demokrati; ron (gladko in vedno obrito cen, ako hoče prodreti na pri- lice, fin nos, na katerem poči-® Politiki. Ali je' resnic- vajo težki zlati naočniki, zao-na demokracija prodrla tudi kroženi trebušček, ki sili iz-v notranjost in v dušo ljudi, pod finega jopiča) In še dru-
ZC!™°PnaŠlh ,s°sedov n?llla- Sa nič manj brihtna mi je Z wot. Pa poglejte na izložbe kla: Ne prenaglite se tinan. časopisnih kioskov po Trstu ca bo udarila po vas,’ barone
wwG°nCl; Jes prav ■ mal° obdavči najmanj za dva mi-je sledu za demokracijo na lijona dohodkovi*
platnicah velikih ilustriranih Baronstvo se je moralo ao-
kralf°- JnTl, k/aljiCeJn Spe’ ki ^ sedela v naši drZ-, j/* h	blas\a1° nekda- bi, zdeti nekaj izredno mikav-
voldn InlJrifZL krfn Le,°~ nega; zat0 ie gabila naočni-polda zaradi neke francoske ke pravega živega barona vred
dame ali bivše kraljice ali seboj in si jih nataknila «AH žene afriških in azijskih ša- mi pristojajo?» Vsi smo bili
iZ ? Jer!/0V Z 0d iasa d0 v *adregLKdo se bo upal žet pnliniZ duce:. Časnikarji in ski povedati trdo resnico? Zla-hJr Zni- a b'JlTni 1}ma]0 d°' u naočniki ji namreč niso pri-
i,! i	aj greJ T° stojaLL Vsi ne morejo biti bo-
pozira italijanska javnost za roni, ona pač ni rojena za ba-lep denar. Ne morda toliko ronico	•	1
zaradi škandala ali dogodka. Morda pa bi bil njen mož i se na višjem mestu bolj dober za barona? «Te ambi-vidi, temveč zaradi privzgoje- cije nimam, nam je odkrito nega rešpekta pred veličina, povedal; pač pa smo na vi
n oti iri	. .	.. Va-vskem — kaj vsega nimajo
■inZiti kl pnkazu!e)° svoji na Vipavskem — v starih ča-invpni tn zunanjemu svetu sih imeli barona von Schiivitz-Slovence kot narod preprostih hofen (živca) ki aa ie no.
rZiL°n’ ielaVCeVf in m\ekar}c’ vzdignil, v baronstvo sam «nvnvtnk-ar Pr fr9Vcosko kot sar Franc (nekako v časih Mo-rinhri t ne?h9eable»’ morajo rije Terezije) in mu dal v za-
ieaa nirHatVmiselnost SV0L kup vse prevozništvo v Gor-
jega naroda, ki nam vlada. S nji Vipavski dolinic
tem vdevanjem v niči, našega Ker se moi vriiatpU (p ni
^ivri svoiemarČ7ri°t ustvaTjar mogel dokončno odločili za ba-inJnn JZ ljudstvu popol- ronstvo kljub mojemu nago-
Zd?h Z JZ rij16 ,°iaših varm (da bi lahko v Tč-
lih znhtpiJ edsodke plede na' nem Rimu uspešneje zagovar-sin zantev	jal pravice tržaških Sloven-
iavnn hiJl°znknleta *■” Zeto cev)’ sm0 se zedinili vsi ob l vno bl7e za priznanje pra- predlogu, da bo on odprl šolo
rJtSLff"""- Jus PSJTAFSS, TE
iF~
krrJlleV ne in?!0V- J1 Moram PO še o njem žabe-
ronellniJiJLJ J	ba'	leziti- da sem slišal praviti, da
rone mi Slovenci na Tržaškem.	tistrnn Vnr
Goriškem in v Beneškem! Po- % kai odrine Ja rJJJe t
tem bi s svojimi zahtevami našo ubogo kulturo na Trža,
SBJPSLSs,«*«*
st avli a J Lin ZT- JJ v šl° P° vodi za vedno, sicer
TilvaZrJ6 Jodmfl0 Tm” g° St ^bafona -Ti™ overu	s&rs	iS',
“mXZmrPoJuX"Z7e %T£°,a“r' r°‘ d°
prišla kar iz Rima, kjer ima- 1 Qa ta' *** ~lb~ jo platno in škarje Zelo ver- Svet ne bo tako dolgo živel jetno jo bo sprejel in plačal skladno in v miru, dokler se
J ^JJJJStV° ,mlllJon. hr: /F bosta dve tretjini prebivalstva te seveda, je to strašanski de- težko preživljali. (U Tant glav-nar — je nadaljeval — zame ni tajnik OZN) ni to nič, kar ček napišem in	* * *
stvar bo končana. (Nehote se Cenijo, da ima več kakor je potipal po prsih, ki so bila polovica civiliziranega sveta i-kar nabrekla zaradi listnice, mena, ki izvirajo iz svetega nasobane z desettisočaki.) Jaz pisma. Sv. pismo imenuje o-bom baron, moja žena baro- koli 3.000 moških po imenu mca in sin baronček.h Ha, ha, žensk pa samo 181
ZARADI PRAZNIKOV VLADNA KRIZA ODLOŽENA. Med krščanskimi demokrati in socialisti, ki podpirajo sedanjo vlado levega centra, še ni prišlo do končnega sporazuma glede političnih pogojev za ohranitev sedanje koalicijske vlade. Po zadnjem posvetovanju med socialisti je postalo jasno, da hi Nenni prišel rad na čisto glede celotnega programa sedanje vlade, torej tudi glede vprašanja ustanovitve dežel, medtem ko sta glavni tajnik krščanskih demokratov Moro in predsednik Fanfani mnenja, da ni nujno, da se obe stranki že «a priori« sporazumeta glede celotnega programa, tako tudi ne glede vprašanja ustanovitve dežel. Razčiščen j e naj bi prepustili parlamentu, kjer lahko nastopajo predstavniki posameznih političnih skupin. Krščanski demokrati so za ohranitev sedanje kombinacije ne glede na volitve, medtem ko se med socialisti pojavljajo struje, ki bi rade pred volitvami vsaj začasno prekinile stike s krščanskimi demokrati, da bi med volilno agitacijo socialisti lahko nastopali prosteje. Vsekakor je Nenni proti prekinitvi sodelovanja s krščanskimi demokrati. To vprašanje se bo dalo razčistiti šele po praznikih, ko se bo Nenni zopet sestal s Fanfani jem in Morom.
JUŽNI TIROLCI POPUŠČAJO? če so informacije milanskega lista «Corriere della Sera« točne, so južnotirolski predstavniki v rimski komisiji za proučevanje	južno tirolskega
vprašanja postali spravljivejši. Zdaj ne zahtevajo več popolne avtonomije bocenske pokrajine, ki naj bi predstavljala deželo zase, ter priznavajo sedanji u-stavni okvir dežele Tridentin-sko-Gornje Poadižje. V to deželo naj bi še vedno bila vključena bocenska pokrajina, kjer imajo Nemci pretežno večino, vendar bi Rim moral priznati Nemcem v tej pokrajini večjo avtonomijo. List je mnenja, da je nastopil čas, ko bi se vlada morala zganiti.
KOMPROMIS NA BAHAM-SKIH OTOKIH. Zdi se, da je na sestanku med Kennedyjem in Mac Millanom na Baham-skih otokih prišlo do kompromisa glede najvažnejšega vprašanja, ki vznemirja Angleže. Ti zahtevajo, da jim Američani o-mogočijo posest atomskega o-rožja (raket), ki naj bi za sovražnika predstavljalo «straši-lo». Angleži ne bi radi sami prevzeli velikih stroškov za takšno orožje — njihove rakete so menda že zastarele — pač pa si želijo razdelitve finančnega bremena tako, da bi tudi Američani prispevali v ta namen. Do spora je prišlo, odkar so Američani odklonili sodelovanje glede izdelave nove rakete Skybolt. Zdi se, da je Kenne-dy pripravljen ustreči Angležem, toda pod pogojem, da o-stane tudi angleško atomsko «strašilo» pod kontrolo Atlantske zveze (NATO).
RAZBURJENJE PO JUGOSLAVIJI OB SMRTI MOMČI-LA POPOVIČA. Truplo Mom-čila Popoviča, uslužbenca jugoslovanskega predstavništva v Bad Godesbergu v Zahodni Nemčiji, ki je bil hudo ranjen med ustaškim napadom na to stavbo in pozneje umrl, so prepeljali v Beograd. Tu so Popoviča pokopali na državne stroške. Državno tajništvo za zunanje zadeve je prejelo številne sožalne brzojavke predstavnikov delovnih kolektivov, pa tudi od posameznikov. Ljudstvo zahteva, naj v Zahodni Nemčiji napravijo konec ustrahovalni dejavnosti ustaških skupin; po državi je bilo tudi mnogo sestankov, na katerih so protestirali proti popuščanju zahodnonemških oblasti.
PODPREDSEDNIK KARDELJ V INDIJI. Iz Indonezije se je podpredsednik Edvard Kardelj odpeljal v Indijo. Večerji, ki je bila prirejena njemu na čast v Novem Delhiju, je prisostvoval tudi predsednik Nehru z več člani vlade. Podpredsednik indijske repuh'ike dr. Husein je ob tej pi* ožnosti obširno "govoril o političnih in gospodarskih stikih med obema državama. Poudaril je zlasti privrženost obeh držav miru. ki prihaja do izraza pri niunih nastopih pred Organizacijo združenih narodov. Obe državi sta tudi proti imperializmu v kakršni koli obliki. Podpredsednik Kardelj se je v odgovoru zahvalil za topel sprejem, ki ga •e bil deležen on /n poprej predsednik Tito, v Indiji.
POTOVANJE PREDSEDNIKA TITA PO SOVJETSKI ZVEZI. Na večtedenskem obisku v Sovjetski zvezi se je predsednik Tito ustavil tudi v Kijevu. Tu mu je meščanstvo priredilo nenavadno topel sprejem. Tito je pripomnil, da je ob koncu svojega obiska v Sovjetski zvezi prišel v glavno mesto Ukrajine, da bi se seznanil z uspehi, ki jih je ljudstvo tu doseglo, ter bi lahko povedal svojim ljudem, kaj je videl v Sovjetski zvezi in v Ukrajini. Svojo izjavo je zaključil: Živelo prijateljstvo med narodi Sovjetske zveze in narodi Jugoslavije. V Kijevu je bilo mnogo topleje kakor v Moskvi, kjer so imeli tiste dni 20 stopinj pod ničlo Tudi zunanji tisk pazljivo sledi Titovemu potovanju.
MED ANGLIJO IN FRANCIJO. Pred sestankom s Kenne-dyjem na Bahamskem otočju se je ministrski predsednik Mac Millan sestal s predsednikom de Gaullom v Franciji. Zdi se, da ta sestanek ni bil posebno
MEDNARODNA TRGOVINA Suel za »zijam pomol!
POSEBNOSTI NA CELOVŠKEM LESNEM SEJMU V Celovcu se je te dni sestal strokovni svet avstrijskega lesnega sejma, da bi začrtal glavne smernice celovškega sejma v letu 1963. Posvetovanje je vodil podžupan Rudolf Novak. Jedro bodočega sejma naj bi bilo v tem: Posebna razstava naj bi bila posvečena pogozdovanju, gospodarskemu delu in orodju v preteklosti in danes. Druga razstava naj bi prikazala pomen Avstrije kot izvoznice lesa, tretja pa proizvodnjo avstrijske lesne industrije, s poudarkom zlasti na pohištvu. Geslo posebne razstave naj bi bilo «Avstrijske smuči imajo svetovni sloves« Med razstavo bo tudi mednarod ni sestanek strokovnih časni
kar jev iz lesne stroke; medna rodnega značaja naj bi bilo tu di zasedanje evropskih trgov cev s pohištvom.
DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
Prihodnji spomladanski mednarodni velesejem na Dunaju (od 10. do 17. marca 1963) bo po vrsti 77. Kakor običajno, bo na sejmu bogato zastopana tudi industrija pohištva. V okviru spomladanske prireditve bo posebna lovska razstava. ZAHODNONEMŠKA DRUŽBA GRADI TOVARNO V BRINDISIJU Zahodnonemška družba Ben-tler bo zgradila v Brindisiju tovarno bakrenih cevi, ki naj bi jih izvažali na Bližnji vzhod. Tovarna bo stala okoli milijardo lir, vendar bo del kapitala prispevala tudi Italija. VPRAŠANJE PRODAJE CINA IZ AMERIŠKIH STRATEŠKIH ZALOG V Washingtonu se mudi odposlanstvo Mednarodnega sveta za cin, ki se pogaja z ameriško vlado glede prodaje cina iz ameriških strateških zalog. Odposlanci Mednarodnega sveta za cin bi radi prepričali ameriško vlado, da bi ustavila poskusno prodajo cina iz strateških zalog, češ da ta prodaja neugodno vpliva na cene. Američani so doslej prodali 2800 ton cina iz teh zalog ter bodo začasno to prodajo ustavili; prodali pa bi lahko kar 50.000 ton cina.
AMERIŠKI INDUSTRIJCI IN ALUMINIJ V EGS Ameriški tovarnarji aluminija se vznemirjajo zaradi carinske politike Evropske gospodarske zveze. Glasnik združenja teh tovarnarjev je izjavil, kakor poroča «LTnformatiom iz New Yorka, da dokazuje carinska politika Evrop. skupnega trga, da ta ne kaže nikakšne volje, da bi uresničil načelo o gospodarski odvisnosti posameznih dežel. O duhu gospodarske odvisnosti oziroma poni* I
žave Evropskega skupnega trga, a so se ušteli.
Po mnenju ameriških proizvajalcev ni upravičena carina 9 odst. na uvoz aluminija v države Evropskega skupnega trga. Ta carina ima namen čim bolj razviti proizvodnjo aluminija v zahodnih evropskih državah na škodo proizvodnih zmogljivosti ameriških podjetij. Ameriški industrije! zahtevajo, naj komisija pri Evropski gospodarski skupnosti u-pošteva dejstvo, da znaša carina na uvoz aluminija v Ameriko 5,5 odst.; zato je treba tudi carino za uvoz v držsve EGS, ki znaša zdaj 9 odstotkov, ustrezno znižati.
V petek se je v Bukareštu sestal Svet za vzajemno gospodarsko pomoč. Podrobnosti o dnevnem redu in sklepih še niso bile objavljene. Zdi se, da je ta sestanek v zvezi z novo gospodarsko politiko, ki jo je napovedal predsednik Hruščov med zasedanjem centralnega komiteja v Moskvi; verjetno bodo tudi v državah izven Sovjetske zveze poostrili nadzorstvo komunističnih strank nad gospodarskim razvojem.
70 LET KOROŠKE POSOJID NICE. V Šentjanžu v Rožu na Koroškem so te dni proslavili 70-letnico domače Hranilnice in posojilnice, ki sloni na zadružni podlagi.
Zanimivosti z Vatikanskega koncila
j,-/
: ' - -	'■ ■"i ‘v 7
Benečanska poteza proti Trstu
Iz Benetk je te dni prišla vest, da nameravajo osrednje oblasti v najkrajšem času «pre-urediti» tamkajšnji urad Tržaškega Lloyda, in sicer v smislu, da bi ga enostavno prevzela beneška pomorska družba «Adriatica«. Osrednje vodstvo Finmare, kateremu pripadata tako «Tržaški Lloyds> kakor tudi «Adriatica», je baje navedlo v opravičilo za tako preureditev, potrebo po štednji. V resnici pa se zdi, da je Lloydov u-rad v Benetkah povsem gospodarsko aktiven, saj opravlja zelo obsežno delo. V tržaških pomorskih krogih je ta vest zbudila veliko nezadovoljstvo toliko bolj, ker so še pred kratkim obljubljali, da bodo potencirali plovbo na progah Finmare na Jadranskem morju. Pomorščaki ((Tržaškega Lloyda» so na protestnem zborovanju pozvali ministrstvo za mornarico, naj prekliče omenjeno odločbo. Minister za mornarico Macrelli je pristaš republikanske stranke; zato so se prizadeti obrnili tudi na voditelja republikancev prof. Cumbata.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 8. decembra priplula v Split, nato je 16. decembra nadaljevala pot na Reko, v Dakar, Takoradi, Tema in Fort Harcourt. Motorna ladja «Bohinj» bo 26. decembra odplula iz Buenos Airesa, namenjena na Jadransko morje. Motorna ladja cBovec« je 13. decembra priplula v Lome, nato je nadaljevala pot v Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires.
vezave
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
je govoril predsednik Kennedy; ta naj bi bila‘hsno-j
va za sproščeno mednarodno -Proga Jadransko morje —
Indija - — Pakistan Dinara 30.12.
sproščeno trgovino.. Ameriški, proizvajalci aluminija se hudujejo, ker države Evropskega skupnega trga vztrajajo pri visokih carinah za uvoz iz držav izven EGS. Ameriški proizvajalci a-luminija so računali, da bodo lahko povečali svoj izvoz v dr-
uspešen glede francoskega stališča o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. De Gaulle oziroma Francija postavlja Angliji Se vedno težke pogoje za pristop. De Gaulle ni bil sploh nikdar navdušen za sodelovanje z Angleži in zdi se, da se boji pristopa Anglije predvsem iz političnih razlogov.
STRAHOVIT POKOL V ARGENTINSKI JEČI. V sredo je prišlo v ječi Villa Devoto v Argentini do strahovitega pokola. Jetniki so bili s svojimi znanci na svobodi pripravljeni na upor. Ko so ob glavnih vratih neznanci zagnali več bomb, so priporniki v zgornjih nadstropjih ječe prešli v napad in pobili okoli 10 stražnikov. Upor se ni razširil na druga nadstropja. Stražnikom je pozneje prihitela na pomoč policija in v ječi je prišlo do prave bitke. Pri tem je bilo ubitih 23 jetnikov.
VEČNO ODLAŠANJE. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je opozoril, da svet ni pravilno ocenil spremembe, ki jo je Hruščov vnesel v sovjetsko politiko. Razna vprašanja, tako tudi berlinsko «bi se bilo dalo rešiti na podlagi načela „daj — dam”.« Tudi vzhodnonemški državnik Ulbricht se je zavzel za kompromisno rešitev berlinskega vprašanja. Zanimivo je, da je tudi predsednik Tito na svojem potovanju po Sovjetski zvezi izjavil, da je treba napraviti konec večnemu odlašanju z reševanjem važnih mednarodnih problemov.
FANFANI OB OBLETNICI KRŠČANSKE DEMOKRACIJE. Vodstvo krščanske demokracije je po vsej Italiji priredilo svečane proslave 20-letnice ustanovitve stranke, ki se je pod vodstvom dolgoletnega glavnega tajnika in predsednika vlade De Gasperija razvila v močno politično organizacijo in ima še danes odločilno besedo v vladi. Ministrski predsednik Fanfani je na proslavi v mestu Lecce naglasil, da se je vlada levega centra (krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov ob podpori socialistov) obnesla. Narodni dohodek je letos bolj napredoval (za 6 odst.) v Italiji kakor v drugih Zahodnoevropskih državah, na primer v Franciji, Zahodni Nemčiji ali v Veliki Britaniij. Tudi predsednik poslanske zbornice Leone je na proslavi v drugem mestu o-pisal delež krščanske demokracije na povojni obnovi Italije.
Proga Jadransko morje — Indonezija — Japonska Primorje 22.12.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Učka 20.12., Nikola Tesla 20.1.63.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa Matko Lagi-nja 23.12.
Najavljeni prihodi ladij Dinara 22.12., Uljanik 7.1.63.
Kako gredo milijarde
(Nadaljevanje s 1. shrani)
nerali razburjajo v strahu, da bi ostali brez sodobnih raket, a-ko Amerika ne bo dokončno izdelala rakete tipa Skybolt.
Zanimivo je, koliko stanejo rakete Polaris, ki naj bi jih A-meričani prodajali Angležem namesto raket Skybolt. Te rakete je treba izstreliti iz podmornic, če hočemo, da pridejo do pravega učinka. Na vsako podmornico lahko naložijo 16 raket Polaris. Podmornica s 16 raketami stane 100 milijonov dolarjev, to je 62 milijard lir. Vsaka raketa Polaris stane 1 milijon dolarjev, to je 620 milijonov lir.
«ZA ANGLIJO NE BO TO POLOM»
Značilna za današnje razpoloženje na Angleškem glede pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti je izjava predsednika trgovinskega urada (ministrstva) Fr. Errol-la. Angleški listi pripominjajo, da je bil govornik v svojih izjavah bolj odkrit kakor vsakdo izmed ministrov, pristašev konservativne stranke. «Ako ne pristopimo k Evropski gospodarski skupnosti, ne bomo trpeli lakote, kar čez noč,« je dejal Erroll. «čas se približuje ko bo treba pred javnostjo jasno povedati, pod kakšnimi pogoji Di Britanija lahko pristopila k EGS, in ko bo treba reči, da ali ne. Odločiti se je treba takoj, kajti pozneje bo položaj za Veliko Britanijo hujši, saj se bodo države EGS medtem utrdile«. Erroll je dodal, da ne morejo Angleži žrtvovati koristi Nove Zelandije glede prodaje masla in jagnjetine na angleškem trgu, kakor tudi ne koristi Britanske skupnosti (Com-momvealtha). Za angleško vlado je jasno, da se mora prehod od angleškega kmetijskega sistema, ki sloni na državnih podporah k celinskemu (evropskemu) sistemu, ki se oslanja na visoke cene, izvršiti čim blaže. Ako Velika Britanija ne pristopi k EGS, ne bo to zanjo katastrofa, vendar bi v tem primeru trpelo gospodarstvo Velike Britanije, pa tudi držav Evropske gospodarske skup nosti.
NITI V SLOVENSKI OBČINI NI TAJNIK DOMAČIN. Na izredni seji je občinski svet občine Repentabor protestiral proti imenovanju občinskega tajnika italijanske narodnosti — tajnike postavlja državna oblast — ki niti ne obvlada domačega slovenskega jezika. Ker je prefekt pritožbo občinskega sveta odbil, se bo občinski svet, kakor poroča ((Vestnik Slovencev v Italiji« (Bollettino dTnforma-zione degli Sloveni in Italia), pritožil pri mešanem italijan-sko-jugoslovanskem odboru za manjšine.
ZA ITALIJANSKO VLADO RAZMEJITEV SAMp ZAČASNA? «Difesa Adriatica«, glasilo ((Julijcev in Dalmatincev«, ki izhaja v Gorici, z zadovoljstvom ugotavlja, da je državni podtajnik za zunanje zadeve Russo na zadevno vprašanje v parlamentu odločno zanikal vest, da namerava italijanska vlada priznati sedanjo razmejitev med conama A in B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja kot državno mejo. Verjetno prav iz istega razloga rimska vlada ne mara predložiti londonskega sporazuma parlamentu v ratifikacijo.
FEDERALISTIČNA UNIJA EVROPSKIH MANJŠIN je imela v začetku decembra v Celovcu sejo osrednjega odbora. Na seji so razpravljali o dnevnem redu prihodnjega kongresa, ki bo meseca maja 1963 v Dolini Aosta. Bavili so se tudi z notranjimi finančnimi vprašanji. Gostom je Narodni svet koroških Slovencev priredil družabni večer, pri katerem je sodeloval tudi pevski zbor «Petelin-Gallus».
PRITOŽBA VALONCEV PRED EVROPSKO KOMISIJO ZA ČLOVEŠKE PRAVICE. Ta komisija, ki je zasedala te dni v Strasbourgu, je razpravljala o pritožbi 23 Valoncev, ki jih brani advokat Viktor Laloux". Ti Valenci nastopajo v imenu valonskega prebivalstva flamskih občin Alsemberg in Berrsel v okolici Bruslja, ki zahtevajo šolo v francoskem jeziku. Belgijska vlada je že sklenila, da oodo zanje na flamski šoli odprli posebne razrede, v katerih se bodo lahko učili v francoskem jeziku, toda pozneje je ta sklep preklicala, češ otroci Valoncev naj hodijo v kakšno drugo francosko šolo. Francoske šole so pa daleč od teh flamskih vasi.
TRŽAŠKI LIST O TITOVEM
POTOVANJU «Vita Nuova«, ka-
toliški list v Trstu, razpravlja v daljšem članku o vprašanju, ali je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo resničen ali samo dozdeven. Pri tem list ugotavlja, da so v Sovjetski zvezi slovesno sprejeli predsednika 'lita in da se je gotovo njegov u-gled na Balkanu, kjer ie že tako igral vodilno vlogo utrdil. Z druge strani je Jugoslavija gospodarsko zelo močno povezana z Zahodom in nikakor ni verjetno, da bi v tem pogledu Vzhod lahko nadomestil Zahod. V zadnjem času je Jugoslavija sklenila trgovinsko pogodbo tudi s Francijo; ta dogovor predvideva tudi uvoz iz Francije na dolgoročne kredite.
ŠE O DVEH STRUJAH NA KONCILU. Sovjetska obveščevalna agencija TASS poroča, da so dosežki prvega zasedanja vatikanskega koncila potrdili domneve tistih, ki so predvidevali težave in dvomili, da bi cerkev lahko v dveh mesecih določila svoja nova stališča nasproti vprašanjem, ki jih postavlja sodobno življenje. Tako bo novo zasedanje, ki se začne septembra prihodnjega leta, praktično zopet moralo pretresti vprašanja, ki so bila načeta na prvem zasedanju. Na cerkvenem zboru sta se pokazali dve struji: konservativna (tradicionalistična«, ki jo vodi kardinal Ottaviani, in reformistična, ki jo po pisanju listov podpira sam papež. Kljub težavam je zasedanje cerkvenega zbora okrepilo nove težnje katoliške cerkve, in sicer za bolj strpnim glediščem nasproti drugim veroizpovedim. Vatikan je tako vzpostavil neposredne stike s predstavniki krščanskih nekatoli-ških cerkva — tudi z rusko pravoslavno cerkvijo, katere predstavniki so prisostvovali koncilu; zasedanje se je pokazalo korektno nasproti nekato-liškim cerkvam. Ni mogoče predvidevati prihodnosti, vendar že danes lahko rečemo, da je bilo upravičeno zanimanje, ki ga je zbudilo sklicane koncila po svetu. Koncil je pozval svet k miru.
PAPEŽ JE HUDO BOLAN. Kardinal J. Ritter, nadškof v Saint Louisu (v državi Mis-souri v Ameriki) je izjavil po prihodu iz Rima v New York: Papež pe verjetno bolj bolan, kakor sami mislimo. Kardinal je dodal, da so poslušalci opazili, s kako šibkim glasom je papež govoril na zaključni seji koncila; vendar je zbral vse sile, da bi se ta slabost ne poznala tako močno.
SLOVO RUSKIH OPAZOVALCEV. Ob zaključku prvega zasedanja cerkvenega zbora so predstavniki nekatoliških cerkva, ki so prisostvovali koncilu kot opazovalci, izmenjali «poljub miru« z msgr. J. Wille-brandsom, tajnikom tajništva za združitev kristjanov. V Rimu so opazili, da sta se odposlanca moskovskega patriarha pogovarjala s poljskim kardinalom Višinskim, kateremu sta ob slovesu poljubila pastirski prstan. Odposlance nekaterih cerkva je ob zaključku sprejel državni tajnik kardinal Cico-gnani, ker je bil papež Janez XXIII preveč utrujen.
TUDI OB VPRAŠANJU OBLASTI sta se med zasedanjem cerkvenega zbora pojavili dve struji. Po želji prve, ki jo vodi kardinal Ottaviani, naj bi o-blast in uprava Cerkve ostala rimski kuriji, kjer so italijanski kardinali v večini, druga struja, ki jo predstavljajo francoski in nemški kardinali ter ji načeluje francoski kardinal Lienart, si prizadeva, da bi prišli do večjega vpliva kardinali oziroma škofje v zunanjem svetu. Rimski dopisnik zahodnonemškega lista Deutsche Zeitung C. Oos poroča pod naslovom «Švež veter v Vatikanu«, da je predsedujoči kardinal Alfrink, ki pripada ((napredni« struji, ob neki razpravi opozoril kardinala Ottavia-nija, da je že poteklo 10 minut (čas določen za govore u-deležencev). Udeleženci so splošno odobravali gesto kardinala Alfrinka, toda kard. Ottaviani, ki pripada rimski kuriji, se je čutil prizadetega in ga delj časa ni bilo več na seje.
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
Tujim državljanom priznane pravice do lastnine v Jugoslaviji.
DRŽAVNA PODPORA ZA GRADITEV HOTELOV V FRANCIJI. V Franciji bodo zdaj pričeli izvajati zakon, ki predvideva državno podporo v znesku 10 oa sto za graditev gostinskih obratov, ki bodo lahko služili turizmu. Država bo tudi v takšnem razmerju brisala davke. Vsekakor morajo stroški za gradnjo presegati 2000 novih francoskih frankov.
Te go be naših šolnikov
Prejšnji teden je bila po vsej Italiji dvodnevna stavka šolnikov, katere so se po sklepu ^Sindikata slovenske šole« udeležili tudi naši šolniki (profesorji in učitelji) na Tržaškem in Goriškem; le suplentom je bilo dano na izbiro, da se po svoji lastni odločitvi pridružijo stavki ali ne; zato ni bila stavka na slovenskih srednjih šolah popolna. šolniki zahtevajo izenačenje z ostalimi državnimi nameščenci, ki so bili deležni poviškov ustrezno z dviganjem življenjskih stroškov. Povišek, ki ga je vlada zagotovila šolnikom lansko leto, se prične izplačevati šele prihodnje leto. Ta ukrep je pomenil za državno blagajno obremenitev okoli 11 milijard lir. Profesorjem so po nalogu ministrstva za prosveto odtrgali honorar za dneve stavke. Tako so nekateri profesorji zaradi stavk zgubili doslej že 30.000 lir.
Na svojem rednem občnem zboru, i.i je bil v Trstu 12. decembra, so člani Sindikata slovenske šole razpravljali o položaju slovenske šole in nrišli do zakliučka, da se uzakonitev slovenske šole kljub izglasovanju zadevnega zakona v rimskem parlamentu pravzaprav še ni izvedla, ker niso bili izdani izvršni ukrepi. Na občnem zboru so izvolili glavni odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Za glavnega tajnika Sindikata slovenske šole je bil izvoljen prof. Egidij Košuta, za člane slavnega odbora pa Justa Bizjak, Evgen Do-
brila, Stanka Hrovatin, Duša Kosmina, Bruno Kralj, Maks šah, Boris Tomažič in Jože U-mek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Stanislav Soban, Julij Pavletič in Janko Jež, v razsodišče pa Mitja Bitežnik, Marcel Petkovšek in Ivan Lasič.
Socialni.
5=- UTRINKI
Jugoslovanska zvezna vlada je odobrila zakonski ukrep, katerega mora odobriti še parlament, na podlagi katerega bo dovoljeno tujim državljanom, tako fizičnim osebam kot ustanovam, da postanejo lastniki nepremičnin — na socialnem sektorju — v Jugoslaviji. Nepremičnine se bodo lahko uporabljale le za izgradnjo stanovanj in prostorov za počitek ter rekreacijo.
Zakon predstavlja novost na tem področju v povojnem času. Tuji državljani bodo lahko neomejeno uživali nepremičnine, ki pa bodo morale služiti za izgradnjo hotelov in počitniških domov. Lastniki bodo omenjene nepremičnine lahko oddali v uporabo tudi drugim, toda le s posvetovanjem jugoslovanskih turističnih organizacij oziroma drugih jugoslovanskih ustanov. Zakon določa tudi točen rok za začetek izgradnje in za dovrši-tev objektov. Namen zakona je pospešitev stanovanjske gradnje.
IGE se bo plačevala na Prvi Registrski Urad za IGE v Rimu.
Dne 1. januarja 1963 bo začel veljati nov način plačevanja Ige. Zdaj se plačuje IGE po poštnem tekočem računu prvemu registrskemu uradu za IGE v Milanu na poštni tekoči račun št. 3/80.
Na podlagi odloka finančnega ministrstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 204 dne 3. 8. 1962, pa bo treba po 1. 1. 1963 polagati denar za IGE ne več prvim registrskim uradom IGE v Firencah, Genovi oziroma v Milanu, ampak bo edini pristojni urad za prejemanje plačil IGE prvi reg. urad za IGE v Rimu.
Gornji način plačevanja ne pride v poštev za IGE, ki se plačuje na podlagi letnega a-bonmaja, ki se bo, kot do sedaj izvršilo na krajevnem uradu.
Poštni tekoči račun rimskega prvega reg. urada za IGE ima št. 1-340.
Uničenje taksnih znamk na dokumentih.
Taksne znamke na dokumentih uničujejo po navadi registrski uradi. Ta posel pa lahko opravljajo tudi zainteresirani privatniki.
Nepravilno uničevanje znamk ima lahko posledice, zato je dobro, da člane seznanimo o točnem postopku.
če taksne znamke uniči registrski urad, se znamke lahko položijo na katerokoli mesto dokumenta, če pa jih uniči privatnik, jih mora položiti na koncu akta. Znamka pa se uniči s podpisom deloma na znamki sami, deloma na aktu, ali pa z datumom deloma na znamki deloma na listini.
V vsakem drugem primeru je prepovedano pisati na znamkah.
OTVORIREV NOVEGA AKADEMSKEGA LETA
Danes bodo na tržaški univerzi uradno odprli akademsko leto 1962/63, ob prisotnosti prosvetnega ministra Guija. Otvoritveni govor bo imel prof. Re-sta, ki bo govoril o «Denarni likvidnosti in gospodarskem razvoju«. Minister Gui bo ob tej priložnosti izročil zlato medaljo za posebne zasluge na področju šolstva prof. R. Bal-zariniju in L. Martinu.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Zvezna delavska zbornica Je proglasila dvodnevno stavko ori-staniških delavcev po vsej Italiji za 19. in 20. decembra. K stavki ni pristopila sindikalna organizacija CISL. Pristaniški delavci zahtevajo povišanje o-snovnih plačnih tarif za njihovo delo.
DRAGINJA IN STAVKE Val stavk se po Italiji še ni polegel. Vlada se zaradi stavke
šolnikov ni zganila; založniki listov se zdaj pogajajo z novinarji in ti so stavko prekinili; v mezdni spor med strojnimi tovarnarji (zasebnimi) in delavci je posegla vlada. Tudi poštni nameščenci se pripravljajo na stavko.
Vlada je na posebni seji proučila, kaj naj bi bilo treba storiti, da se zaustavi nadaljnje skakanje cen. V prvih desetih mesecih so se življenjski stroški dvignili za 5,6 odstotka, v vsem letu pa za 7 odstotkov. Pred prazniki so cene še posebno poskočile.
Višje cene na debelo v Milanu
Po podatkih, ki jih je zbrala trgovinska zbornica v Milanu o cenah na debelo v zadnjem tednu meseca novembra, je indeks teh cen narastel za 0,032, to je od 6018,5 na 6020,6.
URNIK TRGOVIN
ZA PRAZNIKE
Danes in jutri smejo ostati vse trgovine odprte pol ure dlje kot običajno.
V	NEDELJO 23. t.m. lahko o. stanejo vse trgovine odprte do 13. ure.
V	PONEDELJEK 24. t.m. Vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21. ure, trgovine jestvin pa se lahko odprejo tudi eno uro prej Dopoldne. Brivci in frizerji bodo imeli odprte svoje lokale nepretrgano do 20.30.
V	TOREK 25. decembra. Zaprte bodo vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, in slaščičarn od 8. do 21.30.
V	SREDO 28. decembra. Zaprte bodo vse trgovine, vštevši mesnice, razen pekarn in mlekom, ki bodo odprte od 7.30 do 12. ure, cvetličarn od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30.
di na samopostrežne trgovine. S tem je bilo rešeno vprašanje, s katerim so v Trstu razprav-,	TTJ
ljali že dolgo. O tem smo tudi | CENE V HOTELIH
Odpust ženskega osebja. Poslanska zbornica je odobri-
la zakonski načrt, ki prinaša
nove dolčbe v zvezi z odpustom ženskega osebja. Na podlagi novega zakona bo smatran vsak odpust ženskega osebja zaradi poroke za neveljavnega, če bo izvršen v času od dneva, ko je bila vložena prošnja za zakonske oglase pa do po enem letu po poroki, razen če delodajalec dokaže, da je prišlo do oupusta zaradi pravičnega razloga, ki ga predvideva zakon o materinstvu.
V primeru neopravičenega, t. j. neveljavnega odpusta, bo moral delodajalec izplačati u-službenki, normalne in redne dajatve za ves čas odpusta do dneva, ko jo sprejme spet v službo. Uslužbenka, ki izjavi, da nima več namena se vrniti na delo, je smatrana, kot da bi bila odpuščena zaradi pravičnega razloga. Toda izjaviti mora, da se ne namerava več vrniti v službo v 10 dneh od vabila za povrnitev na delo.
Nove določbe veljajo za uslužbence privatnih podjetij kakršnekoli vrste, kakor tudi za javna podjetja.
Obvestila.
Tajništvo obvešča, da je treba poravnati državno pristojbino za licence javne varnosti nepreklicno do 31. decembra, Zato priporoča, da pohitijo s plačilom in se tako izognejo denarnim globam.
Izplačilo trinajste plače uslužbencem.
Pred novim letom priporočamo članom, da izplačajo pripadajočo trinajsto plačo svojim nameščencem po predpisih. Za vsako pojasnilo je na razpolago tajništvo združenja.
na tem mestu večkrat poročali. Zelo verjetno pa je, da bodo m lekarnarji zdaj skupno nastopili proti sklepu pokrajinskega sveta za zdravstvo, ker bo sklep prizadel male mlekarnarje. Največ samopostrežnih trgovin i-majo v Trstu Delavske zadruge (tako imenovane Super-Coop).
V VSAKO PISARNO IN NA VSAKO MIZO! Tudi letos je Dijaška Matica založila namizni koledar, ki uživa po uradih svobodnih poklicev in pisarnah raznih podjetij, pa tudi v domačem študiju že pravo tradicijo. Ker gre izkupiček v dobrodelne namene, to je za podporo našim revnim dijakom, izkoristimo tudi to priložnost in podprimo plemenite namene Dijaške Matice.
PRI NAŠIH VRTNARJIH
MLEKO V PRODAJI TUDI V SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH
Pokrajinski svet za zdravstvo je na svoji zadnji seji sklenil, da se dovoljenje za prodajo vstekleničnega mleka razširi tu-
Glas iz občinstva
PRODAJA ZNAMK NA GLAVNI POŠTI Vem, da se vsako leto pred prazniki začne precejšnja gneča ob okencih, kjer na glavni pošti v Trstu prodajajo znamke za razne vrste pisem, navadna, ekspresna, priporočena ali za zračno pošto. Toda tudi sicer sem večkrat moral čakati potrpežljivo v vrsti, da so mi lahko postregli. Zadnjič sem si vso zadevo ogledal bolj pozorno in u-gotovil, da so tisti dan prodajali znamke samo pri enem o-kencu, ob drugem, ki je tudi določeno v ta namen, so prodajali samo serijske znamke za filateliste. Mislim, da bi bilo treba bolje razdeliti delo in za prodaje novih znamk v serijah določiti drugo okence, pa bi vse teklo hitreje v zadovoljstvo javnosti. čas je zlato.
A. T.
Pozimi delo na vrtovih, kjer naši vrtnarji gojijo cvbtlice,-pravzaprav počiva, ker nimajo naši vrtnarji pokritih vrtnarij. Edino Regent in Orel na Proseku sta v tem pogledu bolj podjetna ter imata sodobne naprave. Edino v teh je mogoče tudi pozimi gojiti ciklame in azaleje. Drugi vrtnarji se zdaj omejujejo na to, da na primer polagajo v zemljo gomolje (čebulice) za narcise in hijacinte. Vrtnice in nageljni prihajajo zdaj na tržaški trg iz notranjosti Italije, tako na primer iz Toskane. V prodali na drobno so cvetlice zelo drage, vrtnice dosežejo tudi ceno 200 lir za komad, nageljni pa se prodaja-, jo po okoli 10' lir. Krizanteme le redko kljubujejo hladnemu vremenu, v Bregu se vendar nekatere vrste (kakor «teran-ke») ohranijo do božiča.
I\ A ŠE SOŽALJE
V Trstu je umrl Alojz Bekar, v Barkovljah Frančiška Mikolav-čič, v Boljuncu 86-letni posestnik Jožef Zobec, v Dolini sta pri nesreči na delu podlegla 36-letni kamnosek Miroslav Slavec in njegov 30-letni delovni tovariš Silvan Locatelli, v Nabrežini je umrl Fran e Kukanja, v šem-polaju 87-letna Jožefa Lupine vd. Zidarič, na Vrhu pri Gorici pa Franc Ciril, v Ljubljani pedagog Ciril Jelinčič, brat profesorja Zorka Jelinčiča iz Trsta. V Ljubljani je umrla F. Peric roj. Muha, soproga Franja Perica, profesorja na ekonomsk' fakulteti.
NA TRŽAŠKEM
V naši zadnji številki smo v tej rubriki navedli cene za hotele in penzione. Navedene cene ne veljajo za gostinske o-brate v Trstu (kjer so cene seveda višje), temveč za hotele in penzione v podeželskih občinah
NAŠE VOŠČILO OB ZATONU STAREGA LETA
OB ZAKLJUČKU LETOŠNJEGA LETA PA IZRAŽA PREDSEDSTVO ZDRUŽENJA, V IMENU ODBORA, VOŠČILA SVOJEMU ČLANSTVU IN SODELAVCEM Z ŽELJO, DA BI ŠE Z VEČJO VNEMO IN ZAVESTJO PODPRLI ZDRUŽENJE, DA BO LAHKO ŠE Z VEČJIM Ur-ŠPEHOM KORISTILO ČLANSTVU IN DOPRINAŠALO ŠE DALJE SVOJ DELEŽ K RAZVOJU TUKAJŠNJEGA, GOSPODARSTVA.
Mlad zdravnik v tržaški bolnišnici
(Nadaljevanje s 1. strani)
Andrej Bolko
mr. ph.
FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE
TRST, Ul. Torrebianca 21-11 - Tel. 31-315
IMP0RT - E X P 0 R T
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
1
di, profesor A umre in njegov varovanec ni dobil še nobenega mesta, je njegov položaj zelo kritičen; kajti med profesorji je dovolj trenja, da si usluge delajo samo v zameno za proti-usluge in mrtvi seveda nikomur ne škodijo pa tudi nikomur ne koristijo.
Tako mlad zdravnik, ki si iz ljubezni do znanosti izbere pot univerzitetne klinike ali bolniškega oddelka včasih več let neplačanega dela posveti namenu, da tam okoli petintridesetega leta v najboljšem primeru postane docent, če je šlo vse po sreči. Lahkj se pa tudi njegovo delo razblini v nič, če ne upoštevamo namreč" pridobljenega teoretičnega znanja. V naj1 bolj ugodnem primeru lahko torej rečemo,- da je pOt znanstveno zainteresiranega zdravnika dolga in negotova in v današnjem hitrem .tempu življenja, kjer ima vsak mehanični vajenec vnaprej začrtano in zavarovano poklicno pot, na katero se lahko zanese, skrajno neprivlačna. če se pa ne posveti znanosti ali vsaj ne izključno, ima zdravnik na razpolago še privatno, prakso, ki postaja čedalje redkejša, ali pa dogovor z zavarovalnim zavodom. O tem pa kdaj prihodnjič.
RAFKO DOLHAR
o.Trm	6? « o-ro <2 W tttSR 2.2 < K h 2.2.2	R a 5? p < 3. h« a	pn?
Le montagne fngoslave atteiiono il turista italiano
1 nostri precedenti supplementi sul turismo jugoslavo sono stati bene accetti dai turisti italiani, che in numero di anno in anno crescente, entrano in Jugoslavia. Essi hanno potuto trovarvi raccolta gran messe d’informazioni e utili consigli sulla scelta dei vari centri turistici e sullo stesso soggiorno in Jugoslavia. Per questo il «Gospodarstvo» ha deciso di pub-blicare anche quest’anno un supplemento dedicato al turismo invernale in Jugoslavia, con particolare riguardo alle zone di confine, verso le quali piu volentieri si orienta il turismo italiano. Anche questa volta il supplemento ha voluto riassumere i dati piu recenti sulle vie di comunicazione, sulla capacita alberghiera e sulle strutture turistiche in generale
Poche formalita per il turista straniero
Il turista straniero che inten-1 cambio dei mezzi di pagamento
de visitare la Jugoslavia deve provvedersi di un visto d’en-trata e di uscita. Esso gli vi ene rilasciato dai consolati jugosla-vi di Trieste, strada del Friuli n. 54, e Milano, via Pirandel-
10	n. 3, o dal reparto consolare dell’Ambasciata jugoslava a Roma, via dei Monti Parioli, 20-22.
Rilaseio del visto
I visti richiesti vengono ge-neralmente rilasciati entro lo stesso giomo e si possono ri-chiedere anche per lettera. Le rappresentanze diplomaliche e consolari mandano alPinteressa-to e verso pagamento delle spe-se, il modulo necessario, che deve essere riempito e restituito col passaporto, assieme al giu-stificativo che comprova 1’avve-nuto versamento della tassa per
11	visto ed alVimporto necessario per la restltuzione del passaporto in lettera raccomandata.
Le tasse per i visti sono e-spresse in dollari USA, ma vengono pa ga te in valuta del paese dove il visto b rilasciato, in base al corso di cambio, e sono le seguenti:
VISTI TURISTICI: per un viaggio (650 lire) per tre viaggi (1300 lire) per sei viaggi (1950 lire)
VISTI ORDINARI: per un viaggio d'entrata ed uscita (1950 lire) per tre viaggi (3900 lire)
VISTI DI TRANSITO: transito semplice (650 lire) transito doppio (1300 lire)
I	visti turistici per 3 e 6 viaggi sono validi per un anno, e permettono altrettanti soggiorni di 30 giomi.
II	visto č necessario anche per i ragazzi fino ai 14 anni, che pe-rd non pagano alcuna tassa e non riempiono il modulo, anche se in possesso di im passaporto individuale.
La validitd. del visto turistico e di tre mesi per i paesl d’Euro-pa e di sei mesi per tutti gli al-tri, decorrendo dalla data del ri-lascio. Entro questo termine il viaggiatore pub soggiomare in Jugoslavia tutto il tempo con-cessoli dal visto — col visto or- °*AD0 dinario al massimo 60 giomi e con quello turistico al massimo 30 giomi.
PROROGA DEL VISTO
Il visto pub essere prorogato in Jugoslavia verso pagamento di un’ulteriore tassa.
La validita del visto di tram sito 6 di sette giomi. In ogni capoluogo di distretto, pagando un’ulteriore tassa, esso pub essere trasformato in visto turistico d’ingresso e uscita.
I viaggiatori che attraversano la Jugoslavia in viaggi di linea
esteri ai corsi seguenti:
Dinari
100 lire italiane	120
1 dollaro USA	750
1 sterlina	2.100
100 franchi fr. (nuovi) 15.191,22 100 franchi belgi	1.500
100 franchi svizzeri	17.151,40
100 scellini austriaci	2.284,61
100 corone danesi	10.858,35
100 drachme greche	2.500
100 fiorini olandesi	20.713,25
100 marchi Germ. Occ. 18.750.
Centri sportivi vidno al confine italiano
Lokve presso Gorizia
SulTaltipiano di Ternova, a 935 metri d’altezza, si trova il paese di Lokve, attorniato da boschi di latifoglie e conifere. La localitti ha sempre goduto di una vasta notorieta tra i turisti, grazie anche alla sua favorevole posizione ed al suo clima ideale. Lokve e molto attraente sia durante i mesi e-stivi • che durante 1’inverno. L’abitato e attorniato da bel-lissimi campi da sci ed e pun-to di partenza per numerose gite a breve e media distan-za, per strade attraverso i boschi, coperte gia a,ll’inizio del-1’inverno da una spessa coltre di neve. Da menzionare spe-cialmente 1’itinerario verso Lažne, piccolo centro abitato a 6 chilometri da Lokve, ed in cui la associazione ginnica del distretto ha il suo "rifugio al-pino.
Nei boschi e sulle Lažne la coltre nevosa si mantiene in genere fino a maržo.
A Lokve o’e un albergo mo-
100 corone norvegesi	10.500
100 corone svedesi	14.497
FORMALITA’ DOGANALI AlVingresso in Jugoslavia la o in crociere, in piroscafo o in * procedura doganale e ridotta al aereo, possono fermarsi e sosta-
re nei Paese 72 ore (tre giomi) senza alcun visto. Nei porti e negli aeroporti verra loro rila-sciata un’apposita tessera la-sciapassare.
Importazione ed esportazione di valute
1.	Ogni turista pub importare in Jugoslavia non piti di 1500 dinari in banconote da 100 di-nari o di taglio inferiore. Le stesse prescrizioni valgono per 1’esportazione.
2.	AlVatto di ingresso in Jugoslavia il viaggiatore ha 1’obbli-go di denunciare e di consegna-re agli organi doganali tutti i dinari che superano il detto im-porto e le banconote di taglio superiore a 100 dinari, salvo a ritirare 1’importo depositato, alla sua uscita dal Paese (entro 60 giorni).
AlVuscita dalla Jugoslavia il viaggiatore ha Vobbligo di con-segnare agli organi doganali tutti i dinari che superano 1’importo di 1500 dinari. Se il denaro proviene dal cambio di valuta estera, importata in Jugoslavia, il viaggiatore pub rivolgersi di-ret.tamente alla Narodna banka FNRJ. L’importazione di dinari b, come noto, limitata a 1500, in tagli da 100.
IMPORTAZIONE ED ESPORTAZIONE DI MEZZI ESTERI DI PAGAMENTO L’importazione di mezzi di pagamento esteri (in contanti, in assegni, travellers cheques, let-tere di čredi to, ecc.) č libera. Il viaggiatore pub perb cambiarli (venderli) solamente tramite la Narodna banka, altre banche e cambiavalute autorizzati, agen-zie di viaggi, ecc. che si trovano anche a tutti i valichi di frontie-ra. Non 6 permessa la vendita H mezzi di pagamento esteri a persone private.
CORSO DEL CAMBIO In Jugoslavia si effettua il
minimo.
Il vaggiatore che entra nei Paese o e in transito nella zona doganale jugoslava, pub essere richiesto dagli organi preposti, di fare denuncia orale degli og-getti che porta con sb, ed even-tualmente di farli vedere.
Il viaggiatore pub introdurre in Jugoslavia senza pagare alcun dazio i seguenti oggetti:
200 sigarette o 20 sigari o 250 grammi di tabacco, una macchi-na foto graf ica, con una quanti-tti corrispondente di rotoli di pellicola, un apparecchio da ri-presa cinematografica a passo ridotto fino a 16 m, con una quantitži corrispondente di bobi-ne di pellicola, un fonografo por-tatile, una macchina da scrive-re portatile, un apparecchio radio portatile, un registratore, uno strumento musicale, una carrozzina per bambini, attrezzi da pešca, una motocicletta, una bicicletta con motore ausiliario di cilindrata non superiore ai cc 50, una barca a motore, un kayak, una tenda con equipag-giamento da campeggio, attrezzi sportivi, ecc.
Il fucile da caccia deve essere notificato nei passaporto da parte della rappresentanza di-plomatica o consolare jugoslava che ha rilasciato il visto. AlVuscita dalla Jugoslavia il viaggiatore ha Vobbligo di riesportare tutti gli oggetti importati. Per i cani e necessario avere ed esi-bire agli organi doganali un cer-tificato rilasciato da un veteri-nario (in data non anteriore a 15 giorni), da cui risulti che lo animale 6 sano.
Il turista pub esportare dalla Jugoslavia in franchi gia doganale oggetti ricordo in quantita i-limitata, come pure altri oggetti, purchb siano stati acquistati in Jugoslavia con mezzi di pagamento esteri regolarmente importati nei Paese.
(Continua in IV pag.)
demo, il Poldanovec, con 100 posti letto e con acqua cor-rente calda e fredda in tutte le ca,mere. Vicino alValbergo funziona una seggiovia lun ga 300 metri, con la quale si supe-ra un dislivello di 86 metri. La sua capacita e di 120 scia-tori all’ora. Una pista di 900 metri permette di cimentarsi in imprese piti impegnative, dato il dislivello di 215 metri. Infine, nelle immediate vici-nanze, c’e pure un trampoline di salto da 40 metri.
Nei mesi invernali la strada e tenuta sgombra dalla neve. La localita dista soltanto 23 chilometri da Nova Gorica ed e collegata da un servizio regoiare d’autobus. Partenze: da Nova Gorica giornalmente alle 17.30, da Lokve alle 6.15. Alle domeniche (e nei giorni di festai 1’autobus parte da 23 chilometri da Nuova Gorica rica, alle 7.33 e riparte da Lokve alle 17. Se le condizioni della neve sono favorevoli, la Societa Ribi di Gorizia effettua un servizio d’autobus per conto proprio.
P. V.
La conca di Bovec (Plezzo)
La conca di BOVEC (Plezzo) vanta, fra tutte le valli alpine jugoslave, il clima piu favorevole. Nel mese di gen-naio la conca risente della vi-cinanza del Mare Adriatico, per cui la sua temperatura si mantiene sU una media di un grado superiore a quella delle altre valli alpine oltre la cre-sta delle Alpi Giulie. Il clima di Bovec e piacevole anche la nuvolosita vi e quasi scono-sciuta. Dal paese si possono intraprendere numerose gite a piedi, od anche in automo-bile. La conca e attorniata da tutta una catena di cime — il Kanin, il Rombon, il Krnica, il Javoršček, il Polovnik e il Svinjak, detto anche il Mat-terhorn di Bovec — che con-tribuiscono a creare uno sce-nario di rara bellezza, special-mente al tramonto.
Gli sciatori possono allog-giare a LOG POD MANGR-
TOM, dove si trova anche un trampoline di salto da 40 metri ed una pista di 100 metri. Sul Kanin ci sono i campi da sci piu belli della Jugoslavia. La neve vi si attarda fino a tutto giugno. AlValtezza di 1811 metri c’e un rifugio alpi-no, molto frequentato durante tutta la stagione da sciatori provetti e da principianti. Benche sia aperto anche nei mesi invernali, e preferibile farsi preannunciare tramite il Planinsko društvo di Bovec.
Pernottamenti in albergo ed in camere private, per un totale di 233 posti letto. Per informazioni rivolgersi al Turistično društvo di Bovec.
DallTtalia si giunge a Bovec attraverso Gorizia, Udine o Tarvisio. La localita e collegata da servizi regolari di linea con Ljubljana, Nova Gorica e Koper. Dalla stazione ferroviaria di Most ria Soči, a 44 chilometri, servizio d’auto-bus in coincidenza con i treni piti importanti.
Kobarid (Caporetto)
Da Kobarid (nella Valle dellTsonzo), a 236 m. d’altez-za, si diparte la strada che porta ai campi da sci sul Kuk (1243 m.) e sul Matajur (1643 m.). — I meravigliosi declivi di Livek si trovano a soli 5 km. da Kobarid; la lo-calitti non dispone di suffi-cienti posti letto, ma i turisti possono agevolmente sistemar-si a Kobarid. Alla localita si pub pervenire per la bella strada asfaltata che si diparte da Cividale, in provincia di Udine.
Sulla neve in quel di Idria
11 paesaggio prealpino nelle vicinanze dTdria offre vaste possibilita agli sciatori di go-dere delle condizioni ideali dei campi da sci, trovandosi al centro di un altipiano i cui punti piti elevati si trovano dai 700 ai 1100 metri di altez-za sul livello del mare. Sull’al tipiano sono sparsi graziosi vil-laggi, per es;, Gore, Dole, Za-vratec, Vrsnik, Ledine ecc. O-gnuno di questi villaggi ab-bonda di tante e tali piste da sci, da poter soddisfare gli sciatori piti esigenti. Purtroppo le comunicazioni tra Idria e que-sti villaggi sono d’inverno - rese difficali. D’altra parte le localita, citate non dispongono ancora di alberghi adatti ad o-spitare ; comitive di. sciatori.
Noi possiamo menzionare solamente i tre maggiori centri di turismo invernale sportivo e cioe: Idria, Vojsko e črni vrh.
IDRIA
La cittadina 6 situata a 334 m.s .m. e dispone di due alberghi con letti a sufficienza. Gia da tre anni ha acquisito noto-rietši per aver ospitato i cam-pionati delle singole rffmbbii-che jugoslave e perfti o un campionato nazionale fedeVale Nelle immediate vicinanze di Idria vi sono dei buoni campi da sci; delle ottime piste si trovano sul Zagodov vrh, a circa mezz’ora di distanza. Qui-vi si possono svolgere tutte le specialita alpine. I saltatori possono usufruire di un trampoline di 35 metri costruito dal defunto ingegnere Bloudek, nativo del luogo. Idria ha raggiunto una maggiore impor-tanza specialmente negli ul timi anni, da quando cioe si sono affermate le specialitti delle gare su slitta. Questo šport e ormai radicato nelle tradizio-ni della popolazione locale e trova oggi i suoi ardenti se-guaci oltre che tra gli anzia-ni anche soprattutto tra i gio-vani. L’anno scorso venne co-struita una nuova pista per le gare su slitta dal «Kodrov rovt»; quest’anno e stato edi-ficato sulla menzionata cima un rifugio per offrire agli sportivi riparo e ristoro. Le ultime annate invernali hanno delu-so gli abitanti del luogo per la scarsezza della neve. Questo anno si spera che le condizioni climatiche siano piti favorevoli in quanto gia fin d’ora Idria e ricoperta di uno spesso manto di neve.
VOJSKO
E’ questo un vasto altipiano sui 1000 metri d’altezza che fin dai tempi remoti ha attirato gli sciatori piti spericolati. E’ noto che gli sciatori del luogo si sono fatti notare, gia dalla fine del secolo scorso, per il loro coraggio e .la loro stra-ordinaria abilita in quanto scia-vano con un solo sci.
L’altopiano di Vojsko si e affermato in pieno come centro di šport invernali soltanto da due anni e cioe da quando e stato costruito il rifugio dei minatori amministrato dal PD Idria ed e entrato in funzione un regoiare servizio di auto-corriere. Il rifugio pub acco-gliere circa 50 sciatori, cib che, a dire il vero, si 6 dimostrato insufficiente gia lo scorso in-vemo. Coloro che erano ospiti del luogo lo scorso anno hanno senza dubbio contribuito a valorizzarlo. Il numero delle prenotazioni per alloggio e tal-mente grande, specie per il periodo dal 20 ai 3l gennaio (periodo che coincide con le va-canze scolastiche invernali), che
la societa turistica locale non pub accettarle tutte, sebbene i posti letto siano sistemati prov-visoriamente anche nell’edifi-cio della scuola elementare. Per esigui gruppi di sciatori šara tuttavia possibile ottenere pernottamenti presso i privati.
In ogni caso coloro che de-siderino andar a sciare in que-sta localita, debbono prima av-vertire per lettera 1’ufficio turistico di Idria, . che fornirti loro tutte le informazioni desi-derate.
In che consiste la grande forza d’attrazione esercitata su-gli sportivi dal centro di Vojsko? Senza dubbio, consiste nei fatto, che proprio qui si trovano a loro agio sia il princi-piante che cerca e trova lievi pendii, sia lo sciatore alpino che desidera le discese piti te-merarie, sia 1’appassionato della velocitti pura, che qui pub trovare terreno ondulato anche su lunghe distanze.
Vojsko ha dunque tutti i re-quisiti necessari per divenire un centro di šport invernali di prinVordine. Spetta agli organi turistici competenti il compito di valorizzarlo nei prossimo fu-turo trasformandolo in un vero paradiso per gli sciatori.
ČRNI VRH
Questa localitti 6 ormai ben nota a tutti gli appassionati dello soi di Trieste e di Gorizia. Un tempo non meno di 50 autocorriere sostavano nei villaggio nelle domeniche in-vemali. Poi la guerra con le sue conseguenze ha interrotto questa tradizione. Solamente negli ul timi tempi Črni vrh si sta nuovamente affermando come centro turistico. Lo si 6 constatato nell’estate scorsa quando numerosi ospiti dovet-tero rinunciare a trascorrere le proprie vacanze nei luogo, per rimpossibilitti di trovare ove pemottare.
Per la stagione invernale si sono preši dei provvedimenti per migliorare la situazione alberghiera. La coltre nevosa sot-to il massiccio dello Javornik si e o ra fatta ben consistente, la neve di fondo fe ottima. Perčič la popolazione del luogo pub sperare in un maggior af-flusso di comitive di sciatori, specialmente da Trieste e Gorizia, specie o ra che 1’autoritti competente ha dato assicura-zione che la strada da Aidus-sina verra mantenuta sempre sgombra dalla neve. Il trampo-lino da salto di 35 metri e stato giti terminato e dara la possibilita agli sciatori di eser-oitarsi pure in questa specialita sportiva.
Il monte Svinjak presso Bovec (Plezzo)
Sui campi da sci e negli ospitali rifugi della Slovenia Superiore
La GORENJSKA e quelia regione della Slovenia che maggiormente si addentra nei mondo delle Alpi; le fanno infatti corona le Alpi Gluhe, le Alpi della Carinzia e le Alpi della Savigna, ove e ormai radicata una tradizione di šport estivi ed invernali, che risale gia ai tempi lontani della monarchia absburgica. Gia airinizio del nostro secolo gli appassionati dello sci e del pattinaggio su ghiaccio si re-cavano di domenica con treni speciali da Trieste e Gorizia rino a Bled, Bohinj e Kranjska Gora, importanti centri sportivi invernali. La Gorenjska si trova ad essere in Jugoslavia la regione piti pro-gredita sia per quanto riguar-da 1’attrezzatura e gli impian-ti per gli šport invernali sia per quanto riguarda Vorganiz-žazione . alberghiera: pjste la-custri di pattinaggio, piste da sci, sentieri per sciatori verso quasi tutte le vette. Vi sono campi da sci adatti alle piti audaci competizioni interna-zionali come pure lievi pendii nevosi, che non possono in alcun modo rappresentare il minimo rischio per lo sportivo piti prudente pur offrendogli una benevole distensione lisica e psichica. Nella Gorenjska sono installati numerosi trampolini da sci, dai piti modesti che permettono balzi di 25 m a quelli mastodontici per salti oltre i 120 m. In .cmeste lo-calitti snortive lo sciatore pub salire fino alle cime alte tra i 1200 ai 1500 m. lungo i sentieri alpini, tramite comode seg-giovie o trainato da appositi cavi che in gran numero col-legano i sempre piti numerosi campi da sci alle vallate.
Alberghi moderni
La Gorenjska mette a dispo-sizione dei propri ospiti una
catena di alberghi sorti sia nelFanteguerra che nei periodo postbellico in forte concor-renza con altri alberghi esteri. Questi alberghi sono stati costruiti secondo i piti moderni criteri per rendere agli o-spiti veramente riposanti le vacanze invernali in mezzo ad un meraviglioso paesaggio alpino. Laghetti di origine gla-ciale, fresche sorgenti e ru-scelli armoniosi, vasti altipia-ni, infinite distese boschive, af-fascinanti vette alpine, ideali campi da sci ed infine — last but not least — 1’ospitalitži di accoglienti villaggi abitati da gente profondamente civile che per la maggior parte co-nosce sia la lingua italiana che ouella tedesca.
Tra le regioni alpine piti in-dicate per le vacanze invernali, la Gorenjska e la piti pros-sima alle province orientali i-taliane di TRIESTE, GORIZIA e UDINE. Essa pub offrire al turista desideroso di pa-ce una ricchezza di fauna e di flora veramente eccezionale. Cib rende veramente suggesti-vo lo spettacolo della natura nell’incanto del suo multifor-me aspetto invernale e della selvaggina errante per i boschi. La Gorenjska dista circa 150-180 km, ossia 3 ore di comodo viaggio in automobile, da Trieste, Gorizia e Udine. Le strade sono asfaltate e sot-toposte tutto 1’anno ad accura-ta manutenzione; d’inverno vengono regolarmente sgom-berate dagli spazzaneve e ri-coperte di ghiaia per preveni-re agli eventuali slittamenti.
E sufficiente il lasciapassare
L’arteria principale che con-duce nelVinterno della Slovenia passa attraverso 1’inevita-bile valico di Postumia e giun-
ge a LUBIANA. Dalla capitale slovena vi e una strada in ce-mento che porta fino a Bled, di qui poi si dipartono altre strade asfaltate che si dirigo-no verso le localita turistiche invernali. Chi ama la varietti del paesaggio pub benissimo imboccare la strada lungo la valle dellTsonzo e prendere u-na delle diverse diramazioni per cui si s vol ge un disereto servizio di autocorriere: da S. LUCI A (Most na Soči) pub raggiungere LOGATEC e Lu-biana attraverso IDRIA o per questa stessa localita pub di-rigersi verso ŠKOFJA LOKA, lungo la POLJANSKA DOLINA o, invece, pub scegliere altri itinerari suggestivi per i quali non e richiesto neppure il passaporto. E’ sufficiente infatti il comune lasciapassare per giungere senza altre formalita fino nei cuore della Gorenjska. Neppure qul esiste un controllo rigoroso della linea che delimita la fine della fascia di frontiera in quanto 6 ormai entrata nelVuso comune la gita al di fuori della detta zona.
Le linee ferroviarie che col-legano le regioni orientali italiane con la Gorenjska sono due: la prima 6 la tradiziona-le clinea meridionale» attraverso POSTOJNA (Postumia) e la seconda, la eferrovia tur-ca» da Gorizia attraverso PODBRDO (Piedicolle). Vi sono pure frequenti servizi gior-nalieri di autocorriere, sia i-taliani che jugoslavi, che por-tano fino a Lubiana ed oltre, verso 1’affascinante mondo alpino.
UN CLIMA ADATTO
AL TURISMO INVERNALE
La Gorenjska ha un clima adatto al turismo invernale anche per la sua ideale posizione geografica. Infatti, circa
la metti. della sua superficie si trova sul versante nord delle Alpi Giulie. Da cib conse-gue che nei mesi invernali il sole riesce ben difficilmente a sciogliere la neve che si presta meravigliosamente alle piti audaci esibizioni del piti spe-ricolato sciatore. D’altra parte la Gorenjska vanta, specie nelle Alni della Carinzia, valli spl “ndidamente sol e g gl a te. che danno modo di abbron-a-re la pelle in breve temno. Quale zona turistica la Gorenjska e, per cosl dire, alla portata di tutte le borse e dispone di lussuosi alberghi do-tati di ogni comodita e con-forto. Vi sono nure numerosi alberehi di media categoria e molte nensioni nrivate. Tn tutte le localitti turistiche l’osni-te pub disporre di stanze presso privati a 300-400 dinari, prezzo che pur maggior ato di un centinaio di dinari per la tassa di soggiorno, non ratr presenta veramente una mota eccessiva; si pensi inoltre che si pub, con una modica spesa, godere di un cibo sano, sostanzioso ed abbondante sia presso le mense turistiche che presso le locali trattorie nrivate. La Gorenjska e quella re-pione che cerca, piu di tutte le altre regioni settentrianali, di fornire alVospite italiano cid che e di suo pusto: sard facile. verrid ordinare ner es. pastasciutta. risotto ed altre sneciahta della cncina italiana. il tutto innaffiato da buon vino,
Ouando le condizioni atmo-sferiche non sono ideali il turista pub ritirarsi nei suo enn-fortevole alloggio onpuro n"b trasferirsi a Lubiana, che 'tista apnena 50 80 km. ed im-mereersi nella vita cittadina. I collegamenti stradali e fer-
(Continua in IV pag.)
Pag. f
GOSPODARSTVO
Venerdi, 21. dicembre 196(2
Sui campi da sci detla Slovenia Superiore
(Continua dalla III pag.)
roviari con la capitale slove-na sono comodi e freguenti. Nella citta la stagione liri-ca si svolge ininterrotta e freguenti sono le opere italia-ne in programma; i concerti da ca mera sono guasi guoti-diani. Vi sono inoltre a Lubia-na due teatri di prosa, locali notturni e numerosi caffe. La Gorenjska rivela insomma o-gni anno al visitatore tesori inesauribili di sempre nuove bellezze. Le organizzazioni turist iche locali si adoperano in ogni modo per rendere sempre piu piacevole il soggiorno agii ospiti stranieri.
Novitd turistiche per questa stagione internate
La cittč di KRANJSKA GORA e stata dotata guesfanno di un modernissimo motel. Vi e stato inoltre costruito un nuovo ristorante, il «Prisank», che agevolera i servizi di ri-storo. Presto entrera pure in funzione il nuovo albergo che porta lo stesso nome. A dispo-sizione dei turisti vi sono i-noitre le guattro nuove «case di riposo* e cioe «PORENTOV BCM» (pensione completa da 1800 din), «DOM CENTER» e «ŠIŠKA» (1500 din) e «KOPER» (1600 din). Si e provve-duto all’allargamento della nista da sci che scende dalla cima di VITRANC (1570 m), sulla guale- e stato costruito uh ristorante di ottimo gusto. Con .lavori di assestamento sono state eliminate piste ri-gide e perieolose e resi piu a -gevoli alcuni tratti sciabili. Nella vicina selva di Matuljek sono state ammodernate le at-trezzature turistiche dei due locali «ROBIč» e «ŠPIK*, che ormai hanno acguisito farna di offrire ai clienti ottimi pasti e di disporre di servizi ir-reprensibili.
La funivia sul Krvavec
Della massima importanza per gli sciatori alpini e l’aper-tura del grande albergo «Krvaveča (1853 m) con 90 posti-letto (pensione da 1900 a 2100 din), collegato con la vallata per mezzo di un impianto fu-niviario.
Si e finalmente provveduto a congiungere la rinomata lo-calita di BOHINJ con BLED per mezzo di un’ottima strada asfaltata; essa si snoda attra-verso boschi e ponti, ai piedi di rocce ripide, lambite da sor-genti e cascate. Tale strada che scorre lun go le pescose acgue della Sava, e munita, in corrispondenza delle innume-revoli curve, di appositi spec-chi che rendono piti sicura la guida. Nelle vicinanze di Bled si trova la guieta localitš, di BEGUNJE, situata nella ma-gnifica valle Draga. Qui vi e stato costruito il bellissimo cTuristični dom», nei cui din-tomi vi sono numerosi campi da sci. La selvaggina scor-razza libera nei boschi vicini. E’ da salutare con viva soddi-sfazione l’impianto di due nuove officine automeccaniche a Labore, presso Kranj, e a Bled. I lavori di riparazione vengo-no eseguiti rapidamente e a dovere, in ouanto sono affida-ti a meccanici che si sono spe-cializzati a Torino.
Nella scorsa stagione estiva 6 entrato per la prima volta in funzione 1’albergo aPod-vinn>, lun go 1’autostrada, nei
ssssS
......... ' y
Črni vrh (Slovenia Superiore) sullo sfondo le Alpi Giulie
pressi di Radovljica. Questo nuovo stabilimento turistico e oltremodo interessante in guanto 6 stato ricavato dal re-stauro di un vecchio castello absburgico. Dispone di 56 stan-ze, e fornito di ottima cucina con specialitč, locali e si trova in una splendida posizione nella conca di Bled. Il costo della pensione e di 1800 dina-ri. Nella Poljanska dolina si e affermato negli ultimi tempi il piccolo villaggio di TREBIJA, dalle oase sparse ed iso-late. Dispone di un albergo spazioso, in cui vige un trat-tamento familiare. E’ situato in mezzo alle vallate solitarie che si prestano ottimamente guali piste da sci. Domina gueste valli la cima del mon-te Ermanovec, di 1026 m. Numerosi sono i progetti per va-lorizzare in futuro la bellez-za appena scoperta di guesti luoghi.
Prezzi invariati a Bled
Per la stagione invernale 1962-63 i prezzi degli alberghi della Gorenjska sono rimasti pressoche invariati. Nei mi-gliori alberghi di Bled, p. es. (Toplice, Park hotel, Jelovica) il prezzo di una camera va dai 900 ai 1300 din, negli alberghi minori (Blegaš, Bogatin, Lovec, Mežaklja, Krim, Mlino, Jadran, Korotan ed altri) dai 600 ai 1100 din. Pensione negli alberghi di I. categoria: 1800-2400 din, di II. categoria: 1500-1800 din. Pernottamento in ca-mere private: 300-500 din per letto.
A BOHINJ, camera d’alber-go («Pod Voglom», «ZIato-rog»): 500-1000 din, pensione: 1300-1800, camere private: 220-430, oltre alla tassa di soggiorno.
Stazioni climatiche alpine sui 1200-1800 metri d’altezza
Nella Gorenjska vi sono le seguenti stazioni alpine sui 1200-1800 metri d’altezza, ove la neve permane anche nei periodi piu miti della stagione invernale. Esse sono:	«Krva-
vecm e «Vitranec», fornite di im-pianti funiviari: «športhotel», «Pokljukam con i vicini rifugi alpini, «Dom na Komni», il ri-fugio alpino sulla «Sorška planinam e Planica con Tamar. Nella stagione sciistica prima-verile sono aperti al pubblico anche i rifugi alpini Pri sedmerih jezerih (presso i Sette laghi) e guelli costruiti sul massiccio del TRIGLAV (Tricorno). La montagna del KRVAVEC e accessibile agli automobilisti. Puč essere rag-giunta per mezzo di autocorrie-re che conducono fino alla stazione terminale della funivia, stazione situata presso Cerklje, ad oriente di Kranj. Un grande hotel, pošto sotto la cima del Krvavec (1853 m), so-stituisce lo spazioso rifugio alpino finora esistente. I vasti campi da sci raggiungono ivi i 2000 metri e sono in funzione dalVinizio della stagione invernale fino a maggio, a primave-ra inoltrata.
Sul versante meridionale delle KAMNIŠKE ALPE il pae-saggio e ccstantemente asso-lato. Nelle immediate vicinanze vi sono grazione casette tveekend, che costituiscono base di partenza per brevi escur-sioni nei dintorni. oltremodo interessanti. L’aibergo del «Kr-vavec* e dotato di tutte le co-modita. Nei suoi pressi la funivia, funzionante ininterrotta-mente, lo collega con la vallata; tra guesta e Lubiana le co-municazioni sono freguenti. Anche la oima del VITRANEC, che domina KRANJSKA GORA dai suoi '1570 m, e costante-mente cOllegata con la valle a mezzo funivia. Le piste da sci sopia i pendii settentrio-
nali offrono per tutto l’inver-no una neve ideale sia per lo spessore che per gualita. Il di-slivello superato dalla funivia e di 733 metri. Piu a valle si trovano altre tre seggiovie che fanno guadagnare una maggior altitudine di 180 m e servono soprattutto ad agevolare l’alle-namento e lo svago agli sciatori principianti.
Nelle vicinanze di Kranjska gora e Vitranec si eleva il VRŠIČ con i suoi numerosi rifugi alpini situati sui 1300-1700 metri, tutti sul versante set-tentrionale, ove la neve permane fino all’inizio delVestate.
POKLJUKA, con l’albergo «Športhotel», «Planinska koča-m, «Mrzli studenec», «Blejska koča na Lipanch (1632 metri) e situata su di un altipiano che si eleva dai 1100 ai 1600 metri. Al centro vi si trova il grande e moderno «športhotel». Presso 1’albergo funziona una seggiovia. Le piste da sci sono numerose. Pokljuka e accessibile per due strade: guella che proviene da Bled e guella che proviene da Bohinj. Le distese boschive sono vastissime, la neve ottima e persistente, rego-lare il servizio di autocorriere con Bled. L’albergo 6 freguen-tato da pubblico internazionale.
Poi vi e KOMNA, posta su di un massiccio alguanto piu elevato e selvaggio, con una altitudine oscillante fra i 1300 e i 2000 metri. I centri športi vi principali sono rappresen-tati dal «Dom na Komnim (1525 metri), dotato di numerose stanze, dal rifugio «Koča pod Bogatinom* (1130 m) e da guel-lo di Koča oresso i laghi del TRIGLAV (1683 metri). Vi si organizzano corsi sciatori ed escursioni giornaliere su 12 vet-te diverse. E’ accessibile da Bohinj per la via che si di-parte dali'albergo »Zlatorog*. Vi sono pure disponibili dei por-tatori.
Degno di menzione 6 il rifu-
gio alpino di Litostroj, nella SORŠKA DOLINA. E’ un rifugio di costruzione piuttosto re-cente e funziona tutto l’anno. Si trova nella parte sud-orienta-le di Bohinj ed e accessibile per la via che si diparte dalla stazione di Bohinj, da Podbrdo (Piedicolle) e da Škofja Loka. Il rifugio e pošto al riparo dei venti del sud e si trova a 1300 metri di altezza con piste da sci che, lun go dolci pendii, por-tano da ^Ratitovec* a «črna prst». Vi e poi PLANICA presso Rateče, col rifugio alpino di TAMAR airaltezza di 1000 metri; e idealmente situata ed offre la possibilita di trovarvi neve persistente. Si trova ad essere nella fascia confinaria italo-austro-jugoslava ed e rag-giungibile sia per strada che per ferrovia dagli Stati confi-nanti. A disposizione degli o-spiti vi sono numerosi impian-ti sportivi (cingue trampolini da sci per salti da 25, 35, 45, 80 e 120 metri), seggiovie, corsi sportivi per principianti, co-mode escursioni nei pittoreschi dintorni.
KRANJSKA GORA (810 m.) č il piu importante centro di šport invemali della regione ed e accessibile sia per strada che per ferrovia, oltre che dal resto del Paese, pure dallTta-lia e dall’Austria. Il centro ha il vantaggio di essere situato nella zona di confine di tutti e tre Stati. La costruzione di altre attrezzature turistiche e sportive procede a ritmo ac-celerato. Alla periferia imme-diata della citta vi e un gran numero di graziosi rifugi alpini, mentre nella cittA stessa oltre agli alberghi di lusso ve ne sono pure molti altri di se-conda categoria. Oltre a gižt menzionato albergo e ristorante »Prisank* vi sono altri edi-fici ove pernottare. I turisti possono noleggiare sci o slitte; numerosi sono i corsi di adde stramento sciistico. AlVhotel «Slavec» si tengono serate dan-zanti.
MARTULJEK, rinomata loca-lita che si trova nelle vicinanze di Kranjska gora, offre ai turisti uno dei panorami piu mae-stosi delle Alpi.
BLED (501 m.) da la possibilita di praticare due šport invemali diversi: lo sci ed il pat-tinaggio. Si possono infatti scegliere o i dolci pendii cir-costanti o la superficie gelata del lago. Bled puč accogliere gli ospiti piu esigenti nei pro-pri confortevoli alberghi come pure comitive numerose di turisti piu modesti, che possono disporre di numerosissime camere a 300-500 dinari.
A Bled si organizzano pure i piti svariati spettacoli di varie-ta, trattenimenti mondani, serate danzanti, gite serali a Lubiana. Vi 6 insomma un intenso programma culturale e sportivo, che ravviva la stagione invernale.
BOHINJ possiede alberghi e stanze private, atti ad accogliere gli ospiti di ogni četo ed offre la possibilita di go-dere di piste meravigliose sia da soi che da slitta.
Bohinj potra presto disporre di un’audace funivia che por-tera, ■ gli sportivi alla cima del Vogel, aprendo cosl nuove possibilita alla pratica di šport invernali. In tal modo Bohinj si allineera tra i centri turi-stici di prim’ordine.
Noi abbiamo elencato sola-mente le principali stazioni sportive invemali della Gorenjska; e naturale percio che ve ne siano parecchie altre che a poco a poco vengono scoper-te e valorizzate per la loro pit-toresca bellezza. Basta menzio-nare RADOVLJICA presso Bled, DRAGA presso Begunje, PREDDVOR e STORŽIČ, ecc. ecc. N on c’e pericolo di annoiarsi nelle localita turistiche della Gorenjska in guanto la popola-zione locale e notoriamente di natura vivace. Sono infatti pro-prio di guesta regione i vari complessi vocali e strumentali,
i «Veseli planšarji*, i fratelli Avsenik, che hanno giA avuto occasione di rallegrare il pubblico jugoslavo, italiano ed au-striaco con le loro caratteristi-che polche, i loro valzer ed altre divertenti esecuzioni mu-
A JESENICE e molto diffuso tra la gioventu locale lo šport dell’hokey; le competizioni in-temazionali sono percio all’or-dine del giorno. Nei giomi fe-stivi la popolazione del luogo organizza trattenimenti vari e, molto spesso, competizioni sportive.
Per guanto riguarda la vita religiosa, i turisti possono assi-stere alla messa domenicale in tutti i principali centri, in guanto non c’e villaggio che non si raccolga attomo al pro prio campanile.
La Gorenjska si trova al pun-to d’incontro di popoli diversi. Essa accoglie tutti gli ospiti con la massima cordialita, pre-murosa di offrire loro un piacevole riposo in un angolo in-cantevole delle Alpi onde dar loro modo di rafforzare il pro-prio fisico logorato dall’osses-sionante ritmo della vita moderna.
Benvenuti dungue, vecchi a-mici, e, specialmente voi, che per la prima volta vi accinge-te a visitare la nostra terra!
—ar—
DELNICE — Nuovo centro di sports invernali Delnice si trova ad un’alti-tudine di 730 metri sul Gorski Kotar, circa 45 km ali interno di Reka. La localita si e recentemente attrezzata guale ecntro di sports invernali. Una funivia porta sulla cima del Petehovac (1024 m); il tragitto dura 8 minuti. Ul-timamente e stato attivato un nuovo albergo con 60 letti. A Delnice c’č pure un trampoline di salto.
A Log pod Mangrtom dlnverno
Log pod Magrtom si trova sulla strada tra Bovec e Predel. Arrivando lungo la valle della Koritnica in guesto sim-patico paesino di montagna, si prova la sensazione di tro-varsi al centro di un grandio-so anfiteatro naturale, formate da montagne gigantesche, guali la Jerebica, il Rombon, la Loška stena, il Golovec ed il Mangrt, che innalzano le loro vette con drammatici stra-piombi. Durante 1’inverno la zona e particolarmente attraen-te, con i picchi ricoperti di neve e con le vallate che bian-cheggiano al sole. La stagione invernale dura a lungo. Ben-che la coltre di neve sia ge-neralmente spessa oltre un metro, la via di accesso a Log pod Mangrtom 6 tenuto del tutto libera. Il paese e un noto centro di sports invernali nei di-stretto di Gorizia. La sezione sciistica della societa «Mangrt» vi svolge regolarmente la sua attivitA, ma anche gli abitan-ti del luogo sono degli ottimi sciatori. Alcuni anni orsono e stato costruito un trampolino di salto di 40 metri ed e stata adattata una pista di 100 metri per lo sci d’alta montagna. Tutfattorno ci sono declivi di-gradanti dolcemente verso il basso, su cui gli sciatori possono divertirsi a piacere. Av-vincenti anche le gite con gli sci lungo il corso della Koritnica fino alle fa.lde del Jalovec. Alla fine di aprile, guan-do la neve nelle vallate lenta-mente sparisce, gli sciatori si ritirano piu in alto sul Jalovec. Sul costone si puo sciare almeno fino a metA giugno. L’aspetto piu interessante della cosa, 6 che si puč arrivare con 1’automobile fin sulla neve, guasi in piena estate. Guesto č l’unico caso del genere in Slovenia. Log ha il clima
tipico d’alta montagna, un clima che mette il buonumore e tanto appetito. NelValberghet-to, noto per la sua ospitalitA, si possono ordinare ottimi pran-zetti. I letti sono confortevoli.
Per la prossima stagione invernale sono in progetto la costruzione di una seggiovia, che verrA ad aumentare notevol-mente le attrattive della locali-tA, e la costruzione di un nuovo albergo.
Ž. P.
Ingresso degli autoveicoli
(Continua dalla III pag.)
Campi da sci facilmente accessibili aei pressi di Ljubljana
Anche la stessa cittA di Lubiana offre nella stagione invernale delle notevoli possibi-litA di fare dello šport: nei guartiere di ŠIŠKA funziona un trampolino di salto, nei sobborgo di Mostec 6 stato di recente ultimato il nuovo trampolino, mentre nei parco sportivo dedicato a Bloudek — nei vasto giardino pubblico di Tivoli — č a disposizione del pubblico una moderna pista di pattinaggio.
Verso la zona turistica che prende il nome dal monte KRIM, va specialmente men-zionato il vasto campo da sci neirfšfci Vintgar. Per pemot-tare rivolgersi al «Turistični dom». In cima al Krim c’e un rifugio ben attrezzato, con nelle vicinanze degli ottimi ter-reni allo scoperto e delle fitte macchie boschive, mčta di numerosi cacciatori. La localitA poco discosta di RAKITNA dispone di numerose camere private, in cui soggiornano gli sciatori — principianti e cam-pioni — che popolano durante il giorno i declivi nevosi della zona. Sulla cima del Ku-rešček e stato costruito uno spazioso rifugio che dispone anche di alcuni posti letto. I dintorni di ORL JE offrono dei bellissimi campi da sci. Uno dei piu pittoreschi itinerari sciatorii e costituito senz’altro dalla strada che da Kurešček porta ad Ig, attraverso le lo-calitA Velike Senožeti, Skrilj e Dobravica. Molto freguen-tate sono pure le zone attor-no a Velike Lašče.
Neiroitresava va menzionato 1’albergo di Janče presso LITIJA. Pernottamenti, bellissimi terreni. I cacciatori possono proseguire verso i rifugi «Lectov grad», sul FELIČ, «Grilovec» e «Mamoljm (Kun-gotovna). Pernottamenti, campi da sci. I dintorni di Litija sono interessanti sia per gli sciatori che per i cacciatori; a Zagorje c’e un trampolino di salto; per trovare campi da sci poco ripidi e consigliabile inoltrarsi verso MEDIJSKE TOPLICE e verso le Zasavske gore. Nei pressi di TRBOVLJE ci sono splendidi campi anche per gli appassionati della slitta, specialmente nelle localita di Mrzlica, Predmeja, Kum e Partizanski vrh. Pernottamenti, trampolino, seggiovia. Nella zona attomo a HRASTNIK sono meta di numerosi sciatori le localitA 'di Šmohor, Kal, Gore, Krišna planina e Kopitnik. A Sopota 6 in attivi-tA anche un trampolino di salto.
Da Ljubljana verso la Gorenjska troviamo prima di tutto la ŠMARNA GORA, meta di numerosi gitanti provenien-ti dalla cittA. Chi desidera lanciarsi per lunghe tangenti sui campi di neve puo scegliere tra guelli presso il motel di MEDNO e guelli attomo al «Slavkov dom», sul Golo br-do. Pernottamenti. Chi, accan-to agli sci, desidera usare anche la slitta, puč portarsi a Marjeta oppure a Brezovica od anche a Grapče. Nella zona di Domžale c’§ il noto rifugio di MENGEŠ. Altre locali-tA interessanti:	Krumberk,
Zaboršt (trampolino di salto), KAMNIK e dintorni (Mekinje, Stari grad, Gozd, Kamniška Bistrica e Velika plani na): carrroi da sci, niste per slitte e pernottamenti.
Nella zona dolomitica di
POLHOV GRADEC, oltre alla localitA stessa, che dispone di una Časa del Turista e di numerosi rifugi, vanno menzio-nate anche Grmada, črni vrh e Topol (Katarina). Stu-pendi campi da sci si stendo-no a sud di Vrapče. Dai ver-santi dolomitici si scende a-gevolmente con gli sci fino all’albergo a Podutik.
Nel centro geografico della Slovenia si trovano aleune lo-calitA rinomate per gli šport invernali. Presso VRHNIKA c’š Močilnik, guindi PLANINA colla sua torre-belvedere, Padeš e Zavrh sopra BOROVNICA. La neve si attarda specialmente sulVUlovka, a 6 chilo-metri da Vrhnika. A LOGATEC funziona un trampolino di salto. Pernottamenti in albergo e presso privati. Sul Lom c’e il «Rifugio ai Cacciatori*. Pernottamenti anche nei Rifugio di Rovte, nelle immediate vicinanze di numerosi campi da sci. I dintorni di ŽIRI offrono svariate pos-sibilitA di intraprendere belle escursioni. Attomo a Cerknica sono noti il centro di žil-ce (pernottamenti, campi da sci), poi Slivnica col suo rifugio alpino in fase di ultimazio-ne, e Bloke, culla dello šport sciatorio in Slovenia. La zona 6 molto freguentata.
Anche la Dolenjska e attraente
La DOLENJSKA, nella parte che rientra nei distretto di Ljubljana, e pure molto attraente, sia per chi ami dedi-carsi allo sci, sia per coloro che invece preferiscono im-bracciare la doppietta. Belle occasioni di caccia si hanno specialmente attorno a GROSUPLJE ; a POLŽEVO ci sono terreni adatti allo sci ed anche alla slitta. Pernottamenti; noleggio di sci. Nel settore di RIBNICA ci sono due rifugi: uno sul Grmada (Ortnek) e l’altro sulla Travna gora (Sodražica). A SODRAŽICA pernottamenti e trampolino di salto. Belle localitA anche Gregor e Loški potok, con il fa-moso Hudi Laz. Sulla Velika gora c’6 una baita di cacciatori.
Dal centro di KOČEVJE si possono mettere in pratica numerosi itinerari sciistici e ve-natorii. Basti menzionare i due trampolini di Kočevje ed il rifugio turistico a Kostel. Pernottamenti. Molto freguen-tati i campi da sci sul Lovski vrh, attorno alla Smuka e sui Lazi. Con la costruzione della «trasversale» Ljubljana-Ko-čevje, che verrA con tutta pro-bobilitA ultimata giA nei 1963, tale settore turistico verrA ul-teriormente potenziato.
Una particolare menzione va fatta circa la caccia al cin-ghiale nei mesi invernali nei dintorni di GROSUPLJE, lungo la Krka, verso Litija, Lukovica e Vače, e nella valle Tuhinjska. Per ottenere il per-messo di caccia 6 sufficiente rivolgersi alla «Lovska zveza Slovenije*, con sede a Ljubljana.
Tutte le localitA menziona-te nella nostra frettolosa ras-segna — ad eccezione di Janče e di Grmada — sono rag-giugibili direttamente con la automobile; infatti tutte le strade che portano ad esse sono costantemente tenute sgombre dalla neve.
11 turista straniero che entra in Jugoslavia con il proprio automezzo puč varcare il confine ai seguenti transiti di frontiera:	dallTtalia:	Albaro
VescovA (Trieste) - Škofije, Pesek (Trieste) - Kozina, Farnet-ti (Trieste) - Ferneče, Časa Rossa (Gorizia) - Rožna dolina, Stupizza - Robič, Passo del Predil - Predel, Fusine Laghi (Tarvisio) - Rateče.
In Jugoslavia sono validi i documenti intemazionali per le automobili ed altri autoveicoli ad uso privato (carnet, trittico o trittico rosa), perč tali documenti non sono obbli-gatori, mentre e richiesto il possesso del libretto nazionale di immatrieolazione. Gli autoveicoli in servizio pubblico de-vono essere muniti dei documenti intemazionali.
Si richiede la patente di guida. E’ sufficiente guella nazionale. Secondo le disposizioni di legge ogni autoveicolo deve disporre del triangolo per la so-sta su strada aperta, Niente e dovuto per la benzina che si trova nei serbatoio degli auto-mezzi; guella trasportata in re-cipienti e invece soggetta al dazio doganale.
I turisti che, con il proprio autoveicolo entrano in Jugoslavia per un soggiorno non superiore ai 90 giorni non pagano tasse di circolazione, a condi-zione che nei loro paesi venga concessa reciprocamente la stessa agevolazione agli automobilisti jugoslavi. In pratica, perč, non se ne esige il pagamento, anche se non sussiste la reci-procitA.
I torpedoni turistici che entrano in Jugoslavia sono sogget-ti al pagamento della tassa di circolazione, che vdene applica-ta in ragione di dinari 0.625 per ogni passeggero/km, con un minimo di dinari 1250 al giorno, tranne nei časi in cui esista un accordo speoiale in materia.
La velocitA massima per le automobili 6 di 80 km e per gli autobus di 70 km orari; negli abitati la velocitA e limitata a 50 km per le automobili ed a 40 km orari per gli autobus, se non vi sono altre segnalazioni. Su aleune strade di grande co-municazione la velocitA massima va dai 100 ai 120 km orari per le automobili e fino agli 80 km orari per gli autobus.
La benzina ed il gasolio possono essere aeguistati al merca-to libero e in guantitA illimita-te, al prezzo da 72 a 80 dinari il litro. I lubrificanti vanno da 300 a 1000 dinari il chilogram-mo. Lungo le strade principali vi sono numerosi motels.
In Jugoslavia 1’assicurazione degli autoveicoli non e obbliga-toria. L’automobilista che desi-derasse assicurare il proprio autoveicolo per la responsabilitA verso i terzi puč farlo presso gualsiasi succursale delle Comu-nit A d’assicurazione.
Entrando dallTtalia, le piu vicine succursali si trovano: a Nova Gorica, Sežana, Koper, Postojna, Pula e Rijeka.
La Jugoslavia č membro del-1’organizzazione internazionale di assicurazione per il rilascio del foglio verde ed ha conclu-so con le compagnie nazionali d’assicurazione degli altri paesi un accordo di collaborazione per i časi di responsabilitA per i d anni provocati a terzi.
LASSOCIAZIONE TURISTICA G0RIZ1ANA
= (Goriška turistična zveza - Nova Gorica) =
in vita tutti gli sciatori, gli sportivi e gli aman-ti della natura a passare le proprie vacanze nelle note localitA turistiche di:
LOKVE . BOVEC . LOG POD MANGRTOM ČRNI VRH . IDRIJA . VOJSKO
Dappertutto Vi attende un’accoglienza ospitale
GLI ALBERGA TORI
DI OPATIJA E DI RIJEKA
Vi augurano buon Anno e Vi invitano a passare le prossime vacanze, in attesa deli’Anno Nuovo, nei rinomati alberghi di Opatija e di Rijeka
Ad Opatija Vi offrono i propri servizi gli alberghi «Kvarner» - «Amalija* -«Atlantik» - «Zagreb* - cKristal* - «Jadran* - «Kontinental» - «Dubrovnik* ed il motel «Ičiči»; Rijeka gli alberghi «Park* e «Neboder»
Per gualsiasi infor-mazione favorite ri-volgervi direttamente agli alberghi, oppure al «KVARNER - EXPRESS» —
OPATIJA o KOTARSKA PRIVREDNA KOMORA —■ RIJEKA
LE GROTTE DI POSTOJNA
APERTE TUTTO L’ANNO:
dal 1.IV; al 31.X. visite !■■■■■■■ ogni giorno alle 8.30, 10.30, 13.30, 16.00 e 18.00; dal l.XI. al 31.III. visite alle 9.30 e 13.30.
Da oltre 140 anni le Grotte di Postojna, famose in tutto il mondo, sono aperte al pubblico. Come noto, nella grotta vive il famoso anfibio Proteus anguinus. — Visitate anche il castello di Predjama (Predjamski grad) e la «Grotta nera» (Črna jama) a pochi chilometri di distanza.
Il personale
delt’
Albergo
Kobarid
rivolge a tutti i graditi ospiti un augurio di BUON ANNO
Cucina di primo ordine, vini scelti, camere confortevoli, ri-scaldamento centrale, Punto di partenza per i campi nevosi del Kuk e del Matajur presso Livek (a cingue chilometri). Le strade sono tenute cost antem en-te sgombre dalla neve
Passate le feste e trascorrete le vostre vacanze invernali
sulle distese di neve tra i monti della vicina

JUGOSLAVIA
USUFRUITE DELLA TRADIZIONALE OSPITALITA JUGOSLAVA
PER INFORMAZIONI POTETE RIVOLGERVI A QUALSIASI AGENZIA TURISTICA,
ALLE AUTORITA’ CONSOLARI JUGOSLAVE, OPPURE ALU
Ufficio del turismo jugoslavo
ROMA - VIA DEL TRITONE 62 - TELEFONO 688088
I DUE PAESI SONO COLLEGATI DA OTTIMI SERVIZI DI COMUNICAZIONE PER TERRA, MARE E CIELO
Ualtipiano di Pohorje sede ideale per gli šport invernali
L’eIevato altopiano di Pohorje I minale funiviaria, sono rimasti 6 di vaste dimensioni e, trovan- pressoche immutati dallo scor-dosi alle porte di Maribor, c o- so anno. Ne citiamo alcuni ad
stituisce una meta ideale per praticare gli šport invernali. E’ accessibile agli sportivi italiani attraverso la modema strada asfaltata che collega Maribor con la frontiera orientale italia-na. La distanza da ricoprire 6 di circa 240 km.
L’impianto funiviario, che 6 situato nelie immediate vici-nanze della cittš., trasporta i turisti in comode cabine in un tempo relativamente breve (20 minuti circa) ad un’altezza di mille metri. Accanto alla funi-via funziona un cavo trainan-te che porta ai campi da sci, dai dolci pendii, particolarmen-te adatti a coloro che non vo-gliano correre aloun rischio. Nelle prossimitš della funivia vi 6 pure una pista da sci per le discese verso fondo valle.
SulValtopiano vd sono otto moderni alberghi ed altri luo-ghi da riposo che offrono agli ospiti ogni comodita: camere riscaldate, acqua corrente cal-da e fredda, vaste verande per i bagni di sole, vastissime men-se e šale per i trattenimenti serali. Cič che 6 veramente co-modo e il fatto che la cittš di Maribor, situata nelle vici-nanze, pub essere raggiunta per quattro strade diverse tenute in permanenza sgombre dalla neve.
Coloro che hanno a cuore la varietš delle discese oppure le escursioni lunghe o brevi hanno a disposizione sul Pohorje tutto cio che desiderano per un raggio di 100 km a partire sia dalla stazione di arrivo della funivia che dal piazzale in cui confluiscono le quattro strade che portano sul Pohorje da ogni lato.
Pohorje 6 il centro sportivo per eccellenza non solo degli sportivi jugoslavi, ma anche di quelli austriaci, che giungono qui dalla non lontana citta di Graz.
L’altoniano del Pohorje e gia ben noto anche ai turisti italiani che vengono a cacciare nelle riserve di caccia della regio-ne di Maribor, Ptuj e Murska Sobota, note per l’abbondanza di quaglie, lepri fagiani ed al-tra selvaggina pregiata.
I prezzi degli alberghi e delle pensioni situate sulValtopiano, nei din torni della stazione ter-
esempio: Albergo «Bellevue»: camera 500-700 din (pensione 1200-1400), albergo « Jelka«: 350 din (950), «Kagerjev dom»: 350-500 (1.000), rifugio alpino «Mariborska koča« : 600 (1400), rifugio «Miloš Zidanšek»: 650 din (950-1100), «Planinka»: 300-400 (800-1000), nel grande «Poštarski dom«: camera 600 (pensione 1300), nel moderno «Ze-lezničarski dom« camera da 400 a 600 (1100-1400). In tutti questi alberghi sono pure disponibili stanze a due o piti letti.
Da questa locaiitš centrale si susseguono, a due ore di cam-mino l’uno dalValtro otto rifu-gi alpini, con la «Ribniška ko-ča» al centro (1530 m), le cui ta-riffe sono: stanza 300 din, pensione 1000 din circa, pensione completa per 2 persone 1600 din. La cucina 6 ottima. Vengono servite pure le specialita della Panonia. Si distingue da-gli altri centri jugoslavi in quanto pub offrire vini veramente squisiti e la migliore bir-ra (Laško) in una gamma com-pleto di gusti e gradazioni.
Per le escursioni turistiche nelle regione che si estende at-torno al Pohorje si consigliano ai turisti come piacevoli punti di appoggio i seguenti alberghi: »Planinka«, presso Črna, co-struito di recente, il castello di «Borl», presso Ptuj, di stile ba-rocco, attorniato da un parco meraviglioso, «Jelen», a Lovrenc, ai piedi di Pohorje, il castello di Štatenberg, a Makole (camera 450, pensione completa 900 din), «Kozjak», presso Radlje, sulla Drava, «Kajuhov dom», a Šoštanj, «Paka», a Velenje ed altri ancora.
Numerosi sono pure gli alberghi a Maribor, Celje, Slo-venjske Konjice Murska Sobota ed infine nei luoghi di cura presso le acgue termali di Rogaška slatina, Radenci, Dobrna e Rimske Toplice.
La popolazione della štajerska (Stiria inferiore) e di temperamente vivace e di natura allegra. Il turista si trova veramente in imbarazzo, non sa-pendo se scegliere gli ameni luoghi tranquilli oppure i festo-si locali in cui si raccolgono di sera gli sportivi per passare insieme ore gioiose.
Tepore del clima lungo la cosla adriatica
Nelle insenature tranquil-le e protette si pub godere di una bella vacanza invernale anche sulVAdriatico. A Hvar, tanto per fare un esempio, nei mesi piu freddi. il sole brilla quotidianamente in me-dia 3,2 ore in dicembre, 4,1 o-re in gennaio e 5,2 ore in feb-braio. A Split (Spalato) esso brilla 3,5 ore in dicembre, 4,1 ore in gennaio e 5,3 ore nel mese di febbraio. La temperatura delVaria oscilla in questi mesi da 8,8 a 10,0 gradi centi-gradi, mentre la temperatura media del mare va da 12,6 a 15.6 gradi centigradi. Anche il clima di Zadar (Žara) 6 mol-to mite e tale da consentire aeli osniti una nermanenza piacevole sotto tutti i punti di vista.
Porforose (Portorož)
L’albergo «Palace» ha inau-gurato or non e molto il nuo-vo impianto di bagni termali. Un’intera ala del grande albergo ospita ora una serie di cabine munite di tutto 1’occor-rente per le terapie a base di acqua marina calda e fredda, fanghi salsoiodici, inalazioni, ecc. Tutte le cure si svolgono
nari.
BEGUNJE: Albergo dei famo-si compositori fratelli Avsenik : camera 320 dinari, pensione a prezzi da convenirsi. JEZERSKO:	«Dom na Jezer-
skem*: camera 550, pensione 1500 dinari, «Korotan» e «Pla-nika» camere 205-380 dinari. POKLJUKA: camera 1150, pensione 1950 dinari. RADOVLJICA: «Grajski dvor*: camera 650, pensione 1300 dinari; camere private da 230 a 340 dinari.
GCiZD MARTULJEK: Alberghi «špik» e «Pri Robiču»: pensione 1300-1650 dinari.
TRŽIČ:	Albergo «Tržič»:	ca-
mere 450-700, pensione 1300-1650 dinari.
ŠKOFJA LOKA: «Kronat: camera 500, pensione 1050; camere private 500 dinari. RTBNO ((presso Bled) : izletniški dom»: camera 300, pensione 1500 dinari.
JESENICE: /.(Korotan* e //Pošta*:	camera 1100, pensione
1900-2200 dinari.
KRANJ: //Europa*: camere da 1000 a 1100, pensione 2100 dinari.
PLANINA NAD JESENICAMI: //Dom pod Golico*; camera 600, ,	,,	n»nsione 1400 dinari.
sotto il controllo di un medi- j PREDDVOR (Kranj):	«Grad
'i-'-	Hrib* e //Predvor*: camera 600,
Anche nelrinterno centri di šport invernali
Le altre zone della Jugosla-via sono meno frequentate da-gli sciatori, poichč il clima e la latitudine non permettono il formarsi di vaste distese ne-vose. Sbaglierebbe, perb, chi credesse che la parte centrale e quella meridionale della Ju-goslavia siano prive di ST9ziq-ni sportive invernali. Nella re-pubblica della Bosnia-Erzegovi-na, non lontano da Sarajevo, si erge la maestosaJAHONINA, con la sua nota sciovia. La locaiitš pub essere raggiunta anche per 1’autostrada che pas-sa per Pale e Trebevič, da cui parte una funivia che in 12 minuti vi deposita sulValtopiano. Sul TREBEVIČ ci sono sei tra alberghi e rifugi. Quest’anno sono state inaugurate due nuo-ve piste, mentre una nuova seggiovia verrš inaugurata il l.o gennaio 1963.
In Serbia c’e il KOPAONIK, che raggiunge i 2017 metri di altezza, con un rifugio, bene attrezzato (Olga Popovič-Dedijer«) ed una pensione. Inol. tre, per chi lo preferisce, c’č 1’altipiano ZLATIBOR, con neve perfettamente sciabile nei mesi di gennaio e febbraio.
Nel Montenegro i turisti sono attratti specialmente dal LOVČEN, una maestosa monta-gna sovrastante le Bocche di Cattaro, sulla quale si trova un vasto parco nazionale. Alle spalle di HERCEGNOVI, situata sulVAdriatico, ed immediata-mente oltre la cresta delValto-piano, ci sono splendide distese di neve immacolata.
Il massiccio del ŠAR PLANINA 6 invece il centro di sports invernali della Macedo-nia. I terreni presentano tutta la gamma delle pendenze, e sono, quindi, adatti a tutte le discipline sportive invernali. Ogni anno vi ha luogo il Šarplanin-ski smuk, competizione inter-nazionale munita di ricchi premi. Sullo Sar planina sono in attivitš due funivie, una di 1100, e 1’altra di 420 metri.
La coppa di Capodanno delle citta
Nella graziosa cittadina ma-rittima di Mali Lošinj, nelViso-la omonima, si terrš alla vigi-lia delVAnno Nuovo 1963 una spettacolare gara intemaziona-le di pešca subacquea per la «Coppa di Capodanno delle cittš«, che verrš assegnata alla cittš. vincitrice.
Tenendo conto del successo ottenuto da questa gara negli anni passati e comprensibile Vinteresse che essa suscita sia in Jugoslavia che all’estero. Se-condo le adesioni finora per-venute parteciperanno alla competizione cittš dTtalia, Svizzera, Germania orientale e occidentale, Francia, Spagna, Portogallo, Inghilterra e Paesi Scandinavi. Quest’anno, per la prima volta, prenderanno parte alla gara di pešca subacquea anche i concorrenti delVUnio-ne Sovietica, della Cecoslovac-chia, della Polonia e della Bul-garia. Un particolare interes-sante che dimostra meglio di ogni altra cosa Vinteresse su-scitato da questa manifestazio-
ne 6 il fatto che Vltalia ha annunciato la partecipazione di ben venti cittš. Le adesioni continuano a pervenire agli or-ganizzatori della gara. si pub percib dichiarare sin d’ora che la «Coppa di Capodanno delle cittš per la pešca subacquea« supererš il campionato moh-diale per il numero dei parte-cipanti.
Per ogni informazione, riguar-dante la gara di pešca, la si-stemazione alberghiera o gli o-rari di partenza, gli interessati possono rivolgersi alla SOCIE-TA’ DI PEŠCA SPORTIVA «UDICA» — Mali Lošinj.
64 crociere della «Jadrolinija»
Le moderne motonavi della «Jadranska linijska plovidba» di Rijeka (Fiume) godono di una vasta reputazione tra i turisti stranieri di tutta 1’Eu-ropa. Di anno in anno aumen-ta il numero di coloro che de-dicano parte delle loro vacan-ze ad un soggiorno piu o meno lungo a bordo delle unitš di lusso <<Jedinstvo», «Jadran», «Jugoslavija» e «Partizan». Nel-lo scorso anno le quattro navi sono state «in crociera» per ben 500 giorni. L’impresa «Ja-drolinija» ha fin d’ora impe-gnato le sue unitš per ben 64 crociere da farsi nel 1963. Tra 1’altro va segnalata la pre-notazione fatta da un gruppo di americani, che, per la prima volta, intendono passare le loro vacanze a bordo di que-ste navi. I turisti americani si varranno della motonave «Jedinstvo» per compiere una crociera nel Mediterraneo.
co specialista.
SPLIT
Negli alberghi «Bellevue»,
«Central» e «Park», la pensione giornaliera nei mesi invernali va da 1400 a 1700 dinari per persona.
HVAR
La pensione completa negli alberghi «Palace», «Dalmaci-ja», «Slavija» e «Park» varia da 800 a 1350 dinari per persona. Ad Omiš, nelValbergo «Pla-ža» da 950 a 1050 din, e nelValbergo di Supetar sulVisola di Brač da 950 a 1050 dinari per persona.
CRIKVENICA
A Crikvenica stanno attual-mente erigendo un nuovo albergo con 75 camere per un totale di 150 posti letto. L’an-no venturo si inizierš la co-struzione di un secondo albergo, il «Therapia», capace di 250 posti letto.
ZADAR
La pensione alValbergo «Za-greb» va dai 3,33 ai 4 dollari giornalieri. I turisti possono trascorrere le loro vacanze amehe a bordo di piccoli bat-telli da crociera, oppure possono combinare alcuni giorni di permanenza a terra con altri di vita sportiva a bordo dei battelli.
I prezzi delle pensioni negli alberghi aperti nella stagione invernale
BAKAR «Jadran 1100-1250.
CRES «Bristob 1240T300. CRIKVENICA «Therapia» da 1300 a 1800.
KRALJEVIČA «Almis» 1300.
KRK «Jugoslavija» 1200.
OPATIJA «Galeb» 1500-2100,
«Istra» 1200T600, «Marina» da 1200 a 1900, «Kontinental» 1400-1800, «Kristal» 1600-1950, «Astoria» 1600, «Residenz» 1600.
RIJEKA «Bonavia» 3100-3500,
«Zagreb» 3400-3750, «Neboder» 3100-3200, «Kontinental» 2800, «Jadran» 2000-2600.
Gorski Kotar
ČABAR «Goran» 850.
DELNICE «Risnjak» 1200,
«Lovački dom» 1200, «Peteho-vac» 1100.
FUŽINE «Bitoraj» 1100.
LOKVE «Gorica» 1000, «Ro-gozno» 1200.
SKRAD «Zeleni Vir» 1210.
I prezzi nella Gorenjska
KRANJSKA GORA:	albergo
«Erika» (camera 1200 din), «Aa-zor» (1000 din), «Slavec» (600-700 din), Motel nuovo (1100 dinari). Pensioni: «Erika-» 2250 din, «Razon 1800-2000 din, Motel 2200 din. «Dom na Planici»: camera 1100, pensione 1960 dinari.
PODKOREN:	albergo «Vitra-
nec»:	camera 1000, pensione
1800 dinari.
TREBIJA: «Dom pod Planino*:
I camera 500, pensione 1050 di-1 «DC-3».
nensione 1500 dinari.
BREZJE (Gorenjska) :	«Dobr-
ča»; camera 360 460, pensione 900-1000 dinari.
A eaceia in Jugoslavia
La Jugoslavia 6 una delle re-gioni d’Europa piš ricche di selvaggina, tanto di quella co-mune che di quella nobile. Gosi, oltre alle bellezze naturali, pub offrire al cacciatore im-pressioni ed indimenticabili ri-cordi venatori.
La sezione caccia e pešca della Kvarner el'press - Opatija, organizza tutti i tipi di eac-oia, e, per la lun ga esperien-za del suo personale in questo campo, offre garanzia di buon esito.
Offriamo forfait di caccia a gruppi e singoli, prendendoci cura dei partecipanti dalla frontiera al ritorno.
Abbiamo a disposizione auto-mobili, pullman e motoscafi; accettiamo prenotazioni per qualunque mezzo di comunica-zione e assicuriamo alloggio in tutti gli alberghi.
Parecchie riserve possiedono čase da caccia per Valloggio dei cacciatori, con o senza cucina, in caso contrario 1’agen-zia assicura una sistemazione negli alberghi piti vicini.
Periodi di caccia
Cervo:	nel periodo delVac-
coppiamento 15.VIII.-30.IX.
Cervo: dopo tale periodo l.X,-31.XII.
Orso: 15.X.-15,IV.
Capriolo: l.V.-15X.
Gallo Cedrone: 1.IV.-31.V.
Camoscio: l.VIII.-31.XII.
Gallo Forcello: 1.IV.-31.V.
Cinghiale: 1.VII.-15.I.
Fagiani: l.X.-31.XII.
Coturnici: l.X.-31.XII.
Francolino: 15.VIII.-30.XI.
Pernici: l.IX.-30.XI.
Quaglie: l.VIII.-30.XI.
Tortore e colombacei: l.VIII,-28.11.
Lepri: l.X.-31.XII.
Anatre: 1.VIII.-28.II.
Oche ed altra selvaggina di palude: 1.VII.-28.II.
AEREI «CARAVELLE» SULLE
LINEE AEREE JUGOSLAVE
Llmpresa aerea Jugosiava JAT ha deciso l’acquisto di 3 aerei tipo «Caravelle», da adi-birsi col l.o aprile 1963 alle seguenti linee internazionali: 1) Beograd - Zagreb - Monaco-Parigi; 2) Beograd - Zagreb -Francoforte - London; 3) Beograd - Zagreb - Francoforte -Copenhagen; 4) Beograd - Zagreb - Zurigo; 5) Beograd - Atene - Il Cairo; 6) Beograd - Atene - Beirut; 7) Beograd - Dubrovnik - Roma; 8) Dubrovnik-Monaco - Parigi; 9) Dubrovnik-Francoforte - Londra.
La capacitš di un «Caravel-le» e di 80 passeggeri. Llmpresa JAT aumenterš tra breve il suo parco mediante l’acquisto alcuni aerei «Convair» e
.. ;................
Res domača kulturna prireditev
Slovenski klub v Trstu nam je v torek priredil res lep večer. Vse je bilo naše domače — slavljenka Marija Mijot, do sedaj pravzaprav skrita pesnica v svetoivanskem narečju, predavatelj prof. I. Šavli, aeklama-torke v domačih narodnih nošah in Vrabčev zbor. Redko ob kateri priložnosti smo se počutili tako domače v domači slovenski sredini. Zajelo nas je pa tudi domotožje po tisti domačnosti, ki je bila nekdaj v Trstu vsakdanja stvar, a danes izgineva tako strahovito naglo. Sredi skromnih hišic, kjer so stoletja živeli naši ljudje, vstajajo zdaj visoke stolpnice, zidane za doseljence, pa naj bo pri Sv. Ivanu, v Rojanu ali v Skednju in celo na kraški planoti. Lepo je označila ta razvoj in poplavo naših krajev sama pesnica, ko je dejala: Lotila sem se pesmi v našem svetoivanskem narečju, da bi za bodoči rod o-b ranila, kar smo imeli v preteklosti, naše šege in navade ter jezik.
Razveseljivo je, da so se večera udeležili naši ljudje iz vseh političnih skupin in s tem pokazali, da smo v narodnih zadevah vendar vsi solidarni ne glede na politično pripadnost in svetovni nazor.
Prof. I. Šavli je v temeljitem predavanju prikazal pomen pesniškega dela Marije Mijot jn ga uvrstil med izvirno slovensko leposlovje v narečju. Dotaknil se je tudi italijanskih pesnikov in pisateljev v tržaškem narečju in prišel do zaključku, da pesni Marija Mijot po lastnih izvirnih navdihih in da v ničemer ne posnema drugih leposlovnih delavcev v narečju. Alenka Kravosova in Ne-da Mij otova sta nato deklamirali več pesnitev slavljenke, med temi tudi «Svetjevanske s’menj». Vrabčev zbor je zapel več pesmi Marije Mijot, pa tudi eno Lipovčevo v počastitev slavljenke, ki jih je uglasbil sam dirigent Ubald Vrabec. Kot solisti so nastopili Anica Šču-kova, Neva Čokova in tenorist Marijan Dolenc.
Med prireditvijo so si udeleženci lahko nabavili zbirko pesmi Marije Mijot «Souze jn smeh», ki jo je založilo Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu. Ovitek je napravil tržaški slikar Klavdij Palčič, knjigo pa je ilustrirala Tončka Kolerič. Tisk tiskarna Graphis.
Slomškov dan
V Celovcu so v nedeljo, 25. novembra obhajali ((Slomškov dan» ter tako proslavili stoletnico njegove smrti. Svečanost je priredila Krščanska kulturna zveza, sodelovali so slovenski bogoslovci, slovenski učitelji, družba Sv. Mohorja, Zveza prosvetnih društev in Koroška dijaška zveza. Ob tej priložnosti so naglasili Slomškove zasluge za razvoj slovenskega šolstva, zasebnega in javnega.
Po nalogu ministra Thurna je Slomšek prevzel nadzorstvo nad ljudskimi šolami v lavantinski škofiji ter odločno nastopil za pouk v materinščini. Sede ž lavantinske škofije je prenesel iz St. Andraža v Maribor, tako da se danes ta škofija s privolitvijo Vatikana i-menuje levantinsko-mariborska.
Slovenski duhovniki v Trstu so v zbirki «Knjižice« izdali knjižico o škofu Slomšku, ki jo je napisal kanonik Fr. Hrastelj. Mariborski škof Držečnik je v Rimu te dni izjavil, da pripravljajo zdaj natis kratkega Slomškovega življenjepisa v italijanščini, da bi ga izročili kardinalom v zvezi s postopkom za Slomškovo beatifikacijo.
Dve Spaealovi razstavi
Tržaški akademski slikar Lojze Spacal je te dni priredil v Trstu dve osebni razstavi: razstavo grafičnih del v občinski galeriji na Trgu Unita ter razstavo poslikanih lesnih plošč v galeriji «La Cavanai). Tudi ti dve razstavi sta priča vztrajnega dela našega tržaškega slikarja, ki ga je postavila na pravo mesto tudi mednarodna kritika. Med mnenji domačih kritikov naj omenimo samo izvleček iz prikaza Spacalovega dela, ki ga je napisal Zoran Kržišnik. Kržišnik pravi, da se slikar Lojze Spacal ni maral nikoli odreči kateri izmed likovnih zvrsti, ki se jih je v teku tisočletij oprijel človek. Na IV. grafični bienali v Ljubljani se je umetnik izkazal kot nemara najbolj ((arhitekturni« izmed naših likovnih umetnikov. Ne samo v tem smislu, da je bila kompozicija njegovih slik in grafičnih listov brezhibna in trdna, temveč tudi po tematiki in uporabi formalnih elementov ... Podoba je skoraj, kot da bi šel Spacal v grafiki proti nekakšnemu novemu, ta trenutek . še ne povsem razvidnemu, oprijemljivemu cilju, da bo v svojih čvrsto grajenih likih sebi in nam odkril nove kombinacije danega materiala, danih oblik in človeške domiselnosti.
OOOOOOOOOOC
V	PETEK 21. t.m. ob 18. uri v dvorani na stadionu «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7
BOŠKO TRIFUNOVIČ
«Pravljica o carju in pastirju*
mladinska igra v treh dejanjih —«»—
V	SREDO 26. t.m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «A. SIRK» v SV. KRIŽU
predpremiera
ANDRE’ ROUSSIN
«Kadar se štorklja zabava*
komedija v štirih dejanjih VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ooooooooooo
RIJEKA - Jugoslavija
Nove In udobne ladje uJadrolimje* (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l uOrebič« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej 'n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usl uge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzt, 1 Trst ali direktno na Jadrolintjo-Hijeka
' '' r
TVRDKA
SILA JOŽEF
UVOZ
izvoz
TRST • Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
Trans mir in
S. P. A.
IMPORT.EXPORT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami
Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
fcicziiflolin
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste plošcie o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAliiUZIO, 2
PROIZVODNJA DIESEL VOZU:
Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t.
Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni turistični, 32 sedežev.
Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti.
Kamioni »TAM 2000«, 2 t.
DALLA STAZIONE Dl TRASFORMAZIONE E DISTRIBUZIONE DA 110 A 130 KV DIVAČA SI DIPARTE LA LINEA VERSO OPICINA. E’ QUI CHE AVVIENE LO SCAMBIO DI ENER-GIA ELETTRICA TRA LE IM PREŠE DI PRODUZIONE ED EROGAZIONE ITALIANE ED JUGOSLAVE IN BASE AL CONTRATTO SIGLATO IL 1“ NOVEMBRE ULTIMO SCORSO. LO SCAMBIO DI ENERGIA ELETTRICA SI SVOLGE NEL SENSO CHE LTTALIA FORNI-SCv. ALLA JUGOSLAVIA ENERGIA ELETTRICA NEI MESI DI AGOSTO - OTTOBRE, E NE RICEVE DALLTTALIA NEI MESI DI GENNAIO E FEBBRAIO. ESISTE INOLTRE TRA I DUE PAESI UNTNTESA IN BASE ALLA QUALE LA JUGOSLAVIA FORNISCE ENERGIA ELETTRICA ANCHE ALLA RETE DEL TERRITORIO DI TRIESTE.
Tovarna
Avtomobilov
Maribor

in motorjev
REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA
Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih.
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR
Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni in sadni trg je dobro založen, kupčije so še vedno zelo živahne. Precejšnje je povpraševanje zlasti po raznem sadju, posebno še po pomarančah, mandarinih, hruškah in jabolkih; cene pomarančam taroki teže navzgor, popustila pa je cena raznim jabolkom (kosmači in dr.) ter nekaterim hruškam. Dobro se prodajajo cvetača, koromač, krompir, špinača in solata; popuščajo cene pesi, ohrovtu, cikoriji in nekaterim solatam, učvrstile pa so se cene čebuli. Kupčije z žitaricami so dobre, zlasti še z moko iz mehke pšenice, ki ji cena še raste; prav tako se je dvignila cena koruzi in otrobom. Uvoz presnega masla iz tujine je nekoliko znižal cene temu blagu, nespremenjene pa so cene sirom; ki gredo bolj slabo od rok. še vedno rastejo cene oljčnemu olju. Vzrok je v slabi letini v Apuliji, od koder prihaja premalo oljk, poleg tega pa zaradi uvoznih ovir ni bilo tega blaga iz Španije. Tudi semenskim oljem je precej narasla cena. Vinski trg se razvija normalno, vendar povpraševanje nekoliko nazaduje; cene so — razen malih razlik — ostale enake. Precej živahna je kupčija z živino, tako z govedi kot s prašiči, kakor tudi z nekaterimi vrstami mesa; cene pa so v glavnem ostale nespremenjene. še živahnejša pa je kupčija s perutnino in jajci, kar je razumljivo pred božičnimi prazniki; povpraševanje je zadovoljivo, cene so čvrste, trg pa je zelo dobro založen tako z domačim kot tudi z uvoženim. blagom, ki je prišlo v veliki količini iz Jugoslavije, Madžarske, Danske, Poljske in od drugod.
SADJE IN ZELENJAVA
MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Pomaranče rumene I. 90-130, merkantil 50-90, taroki I. 90-120, merkantil 80-90, navadni kostanj 50-100, m ar oni 140-220, kaki 20-90, mandarini extra 150-180, I. 100-130, merk. 80-90, jabolka delizia extra 80-130, I. 65-90, renete extra 100-130, I. 70-90, merk. 40-60, kosmači I. 60-110, razna jabolka merk. 20-65, hruške Kaiser extra 110-150, I. 60-110, druge hruške 40-142, grozdje I. 150-300, limone I. 90-150. — Suh česen (netto) 350-550, ohrovt 40-70, domaač pesa 60-120, repično cvetje 50-70, lombardsko korenje 30-50, lupljene čebulice 100-280, čebula 40-60, karčofi 40-80, cvetača 90-150, pesica 80-200, dišeča zelišča (netto) 250-400, cikorija Catalonia 60-90, s korenom 6M00, rdeč radič 160-300, kodrasta endivija 70-160, por (netto) 80-120, krompir tridentinski in majestic 54-56, paradižnik 48-130, peteršilj 160-250, zelena bela 90-130, špinača 45-220.
ŽITARICE
FIRENCE. — Cene veljajo za stot, f.co Firence, proti takojšnji izročitvi, trošarina, prometni davek in embalaža nevraču-neni. Mehka domača pšenica 7150-7300. trda domača pšenica 9250-9300, uvožen oves 4700-4900, domač oves 5250-5300, koruza «Plata» 4075-4250, uvožena hibridna koruza 4150-4200, domača hibridna 4500-4550, uvožen ječmen 4150 4400, koruzna moka 4930-5000, pšenična moka «00» 9100-9150, tipa «0» od 8550 do 8750, tipa «1» 8250 do 8350, otrobi 4900-5000. Neolu-ščen riž: Vialone 9900 10.400, drobni vialone 8800-93000, R.B. 7900. arborio 7100-7500, rizzot-to 6800-7000, oluščen riž: vialone 17.600 17.800, drobni vialone 15.600-16.000, R. B. 12.700-13.300, arhorio 14.200-14.800, riz-zotto 12 400-12.800, Maratelli od 12.100 do 12.500.
MLEČNI IZDELKI
BRESCIA. — Cene veljajo za kg, f.co skladišče, trošarina in prometni davek nevračuria. Domače surovo maslo iz posnete smetane I. 850-880, II. 790, iz centrifuge 950. Sir: grana iz Brescie 2—3 mesece star 450-480, zbrinz polnomasten 2—3 mesece star 430-440, emmental 50 dni star 460-500, provolone in caciocavallo mastna 40 dni stara 480-510, stracchino iz neposnetega mleka 410-430, isti na gorski način 2—3 mesece
I star 470-520, parmezan iz Reg-1 gio E. (1960) 800-850, pridelek 1961 680-720, letošnji pridelek 620-650 lir za kg.
OLJE IN SEMENA
FIRENCE. — Cene veljajo za kg, f.co vagon od grosista do trgovca, trošarina in prometni davek nevračunana. Najfinejše oljčno olje extra 800-900, fino oljčno olje 750-800, fino oljčno olje 700-750, pristno oljčno o-lje 650-700, retificirano 765-785, retificirano olje iz tropin 660-680. Semenska olja: Cene veljajo za kvintal, f.co železniška postaja, trošarina in prometni davek nevračunana. Jedilno o-lje iz arahidov 34.000-34.300, iz sončnic 33.500-33.800, rafinirano iz soje I. 31.100-31.500; laneno seme 9.900 lir za kvintal.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MILAN — Živina za rejo: krave piemontske pasme 100.000 -210-000, junice iste pasme 100.000-200.000, krave mlekarice 100-180.000, krave prvesnice 90 -200.000, neodstavljena teleta 90-130.000; konji za vprego 130-220.000; mule 120-200.000, osli 20-40.000 za glavo. — Klavna živina za kg žive teže, f.co sejem: neodstavljena teleta 530-640, pitani junčki 600-700, krave I. 290-330, II. 140-190, voli I. 450-500, II. 230-270, biki I. 480-520, II. 360-400; konji žive teže 250-320, žrebeta 350-400, mule in osli 130-180 lir za kg. — Prašiči: debeli 380-385, suhi 530-570, odojki 600-650 lir za,kg žive teže.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN — Domači živi piščan-či extra 900 lir za kg, ostali piščanci 400-450, zaklani domači izbrani 1000-1100, ostali zaklani 530-580, madžarski zmrznjeni 400-500, danski zmrznjeni 509-550; domače žive kokoši 700-750; inozemske žive kokoši 480-520, domače zaklane 950-1100, inozemske zaklane v Italiji 700-750, inozemske zmrznjene 500-540; živi kopuni 950-1100, zaklani kopuni 1100-1450, žive pegatke 850-950, zaklane pegatke 1000-1200; zaklani golobi 1100-1500, žive pure 880-950, zaklane pure 1050-1300, zaklane jugoslovanske pure 800-950, živi purani 630-700, zaklani purani domači 800-950, jugoslovanski zaklani purani 680-750; žive race 550-570, zaklane race 600-800, žive gosi 550-600, zaklane gosi 600-700; živi zajci 540-550, zaklani s kožo 680-750, odrti 700-800 lir za kg. — Sveža domača jajca I. 34-37 lir jajce, domača jajca navadna 31-33, sveža inozemska žigosana jajca I. 29-30,50, II. 26-28 lir za kos.
Amer. dolar Kanad. dolar Nem marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100)
VALUTE V MILANU•
10.12.6217.12.62 620,25 620,00 574.- 574,00 155,05 155,35 126,50 126,26 143.80 143,70
24.00	24,03 1738,75 1iv„,-,j 6100,00 6100,00 5600,00 5450,00
707,00 707,00
60.00	60,00 BANKOVCI V CURIHU
17. decembra 1962 ZDA (1 dolar)	4,31'/,
Anglija (1 funt št.) 12.00 Francija (100n.fr.)	86,75
Italija (100 lir)	0,685
Avstrija (100 šil.)	16,55
ČSSR (100 kr.)	13,00
Nemčija (100DM)	108,75
Belgija (100b.fr.)	8.55
Švedska (100 kr.)	82,50
Nizozemska (100 gold.) 118,75 Španija (100 pezet)	7.00
Argentina (100 pezov) 2,30 Egipt (1 eg. funt)	5,90
Jugoslavija (100 din) 0,48 Avstralija (1 av. funt) 9,50
VINO
TURIN — Piemontsko rdeče 11-12 stop. 6600-7200 za stot, fino barbera do 13,5 stop. 9500-10.200, barbeba extra 14-15 stop.
10.500-	11.400, freisa 10.000-11.200, piemontski moškat 15.500-22.000, navadno emilijsko rdeče 5400-6000, sicilsko rdeče navadno 14-15 stop. 8400-9000, maršala (skupno s posodo) navadno 18.000-22.000, chianti navadno 11-12 stop. 11-12.000, boljše chianti 11-13 stop. 400-450 toskanska steklenica, valpolicella bardoli-no 10,5-11,5 stop. 8300-10.000 za kvintal, industrijsko vino 460-500 lir za hektograd. — Špirit (od proizvajalca do grosista) fco skladišče za hektan: užitni alkohol I. (iz melase ali pese)
85.500-	90.000, II. (iz vina, jabolk ali smokev) 75.500-76.000, dena-turiran špirit I. najmanj 90 stop. 14 500-15.500.
KAVA
TRST — Cene za kg ocarinjene kave: Pernambuco/3 1200, Santos Fancy 18 1300, Ecuador extra superior 1210, Haiti naravna XXX 1235, Costarica 1380, Gimma 1210, Mokka Hodeidah n. 1. 1280, Rob EK 3/5 °/o 1020, Rob EK special 1040, Slonokoščena obala 1050 lir za kg.
KOŽE
MILAN — Cene se razumejo za kg teže v klavnici, prometni davek vračunan, za kože odrte na roko (za odrte s strojem 10 lir več pri kg), brez parkljev, z glavo in nogami: krave do 30 kg 200-210, nad 30 kg 195-210, junci do 30 kg 230-240, od 30 do 40 kg 205-215, voli od 40 do 50 kg 200-210, biki nad 40 kg 155-165; hrbti nasoljeni: voli in krave do 40 kg realne teže 380-390, isti nad 40 kg 350-380, volovska in kravja pleča do 40 kg realne .teže 290-310, volovski in kravji boki do 40 kg realne teže, osoljeni, 120-130, isti preko 40 kg realne teže 120 130; telečje kože brez glave in nog, osoljene, do 4 kg 650-700, od 4 do 6 kg realne teže 830-880, od 6 do 8 kg 620-650, junci in junice brez glave in nog, osoljene, od 12 do 20 kg realne teže 330-350, od 20 do 26 kg 290 lir za kg. Konjske kože, nasoljene, realna teža: žrebeta od 6 do 12 kg 360-390, konji 250-270, mule 130-140, osli 100-110. — Ovčje in kozje kože, posušene na zraku: jančki Berger 1250-1300, bele ovce s fino volno (50 do 60 kg sto kož) 1000-1050, bele z navadno volno 600-625, ovni (150 do 180 kg za sto kož) najboljši 550-575, kozliči (31 kg za sto kož) 2800-2900. — Eksotične kože: goveje Buenos Aires 70-30 kg 5-10 380-400, Ad-dis Abeba 0-4 lbs. 370-390.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) .
Koruza (stot. dol. za bušel) .
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . .
Cin (stot. dol. za funt)
Svinec (stot. dol. za funt) . .
Cink (stot. dol. za funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) . . Bombaž (stot dol. za funt) .
Živo srebro (dol. za steklenico) Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) . . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . . . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
28.11.6210.12.62 17.12.62
205 7s	208,—	209 ‘A
106 '/,	110 —	112.—
31.—	31.—	31.—
110,62	109,50	112,12
10,—	10.—	10.—
11,50	11,50	11,50
24,—	22,50	22,50
79,—	79.—	79.—
34,75	34,80	34,90
190,—	193 —	186.—
34,—	33 ‘A	33 'A
234 V*	234 V,	234‘A
867 —	857 'A	862,—
68 V,	67 'A'	67 V,
56 ‘A	55 V,	55 ‘A
1228,— 1228.-5 1228,—
Na mednarodnih trgih s surovinami je baker ohranil čvrsto ceno, medtem ko je cena vina nekoliko napredovala. Tudi bombaž se drži čvrsto, glede volne pa prihajajo vesti o zelo visokih kotacijah na viru proizvodnje. Kavčuk je nekoliko pridobil na ceni, prav tako tudi sladkor in kakao. Prejšnji teden je bil po vsem tem nenavadno ugoden za proizvajalce.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 14. decembra napredovala od 208 3/i na 209 ‘/s stotinke dolarja za bušel proti takojšnji izročitvi. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 109 '/« na 110 '/s stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v Nev/ Torku napredovala od 4,10 na 4,30 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Proizvodnjo sladkorja na Kubi cenijo na 4,204.000 ton, kar predstavlja nazadovanje za 600.000 ton v primerjavi z lansko. Tudi pridelek sladkorne pese v Evropi bo letos manjši od lanskega. Medtem pa izvedenci zagotavljajo, da se bo potrošnja sladkorja v Ameriki letos povečala za okoli 300.000 ton, to je na 9,8 milijonov ton. Kava v pogodbi «B» je napredovala od 33,71 na 33,89 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kakava je napredovala od 20,08 na 20,40 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v decembru. Svetovni pridelek kakava cenijo na 1,158.000 ton, medtem ko je znašal lanski pridelek 1,110.000 ton. Potrošnjo tega blaga pa cenijo za letos na 1,093.000 ton.
VLAKNA
Na newyorški borzi je cena
1 bombaža napredovala od 34,80 na 34,90 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni letošnji pridelek bombaža na 14,723.000 bal. Lanski je znašal 14,318.000 bal. Volna, vrste suint je v New Yorku o-stala neizpremenjena pri 131,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na londonski borzi je vrsta 64,5 B napredovala od 101 V« na 102 V« penija za funt. V Roubaixu pa je cena nazadovala od 13,70 na 13,60 franka za kilogram. Pri prodajah na viru proizvodnje so te dni dosegli najvišje cenitve letošnje sezone. Avstralsko proizvodnjo 1962/63 cenijo na 1,670 milijonov bal (osnova suint), to je približno 30 milijonov bal manj, kolikor je znašala lanska proizvodnja. Proizvodnja se je zmanjšala zaradi suše.
KAVČUK
Vrsta RSS je v Londonu napredovala od 23 u/ie-23 13/ie na 237/8-24 penijev za funt; v New Yorku je cena nazadovala od 29,90 na 29,80 stotinke dolarja za funt.
KOVINE
Na londonski borzi so v tednu do 14. decembra zabeležili naslednji kotacije:	baker 2341/2
funta šterlinga za tono (1016 kg), cin 862 (prejšnji teden 863 ‘A), svinec 55 ‘A (54 V8), cink 67 (67 7„). v New Torku so bile cene naslednje: baker 28,67 (prejšnji teden 28,43) stotinke dolarja za funt, svinec N. Y. 10 (neizprem.), cink St. Louis 11,50 (neizprem.), aluminij v lingotih 26 (neizprem.), antimon Laredo 28-28'/2 dolarja za tono, lito železo 63,43 (neizprem.), Buffalo 63,50, staro železo povprečen tečaj 25,50: živo srebro v jeklenkah po 76 fun tov 192-195 dolarjev jeklenka.
letina v Italiji v številkah
Po dokončnih podatkih za leto 1962 so v Italiji pridelali 35 milijonov 566.000 stotov krompirja vseh vrst, kar predstavlja za 9.6 odstotka manj kot prejšnje leto. Krompir so letos gojili na površini 376.589 hektarov. Od ostalih povrtnin so letos pridelali:	ameriškega krompirja
291.500 stotov (7 odsto več kot lani), melancan 2,097.000 stotov, paprike 2,465.000 stotov (6.7 odsto več), paradižnika 26,921.000 stotov na 126.668 ha zemlje. Zelo pa je nazadoval pridelek oljnih semen. Tako je nazadoval pridelek arahidov za 3,5 odst. na 123.100 stotov, sončnic za 27.5 odst. na 44.600 stotov, sezama za 25 odst. na 11.000 stotov, soje za 10.4 odst. na 3850 stotov ter ricinusa za 16.7 odst. na 5000 kg.
Znatno se je skrčil tudi pridelek nekaterih vrst- sadja. Tako je bilo letos obranih 119.000 stotov kutin (14.1 odsto manj kot 1961), granatnih jabolk 52 tisoč 400 stotov (16.1 odsto manj), 653 stotov orehov (8.2 odsto manj), rožičev pa je bilo letos kar za 54.2 odst. manj, saj so jih nabrali komaj 483.100 stotov. Pač pa je bila boljša letina za jabolka, ki jih je bilo 22 milijonov 66.000 stotov ali za 2.6 odst. več; letina za hruške pa je bila še ugodnejša, saj so jih obrali kar 9,130.000 stotov
Hotel POSTA
Trg Uberdan 1 (v centru mesta) Tel. 24-157 — Vse udobnosti mrzla in topla tekoča voda. centralna kur Java, telefon v sobah Cene od 750 lir dalje
KMEČKE ZVEZE
Nova cena mleku prenizka za živinorejce
Pretekli četrtek je bila v Gregorčičevi dvorani seja članov odbora Kmečke zveze in odbora Zveze malih posestnikov. Na dnevnem redu sta bili dve važni vprašanji, in sicer vprašanje cene mleka in vprašanje prispevkov za kritje škode, ki jo je na našem ozemlju povzročila letošnja suša. Glede prvega vprašanja so zbrani odborniki soglasno obsodili malenkostno povišanje cene pri litru mleka, to je od 50 na 53 lir pri odkupovanju od kmeta. Nekateri odjemalci celo še niso dvignili svoje odkupne cene, in to kljub temu, da dobro vedo, da stane danes živinorejca proizvodnja enega litra mleka povprečno 73 lir. Glede drugega vprašanja, to je glede vprašanja prispevkov za kritje škode, ki jo je prizadela suša in ki jo cenijo na najmanj 1 milijardo lir samo na Tržaškem, so odborniki ugotovili, da je celoten prispevek v znesku 15 milijonov lir daleč premajhen, da bi lahko pomenil resnično pomoč za prizadete živinorejce. Zbrani odborniki so na koncu pooblastili tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da določita smernice za nadaljnjo akcijo, da bi oblasti in zlasti država, dale na razpolago za pomoč živinorejcem še novih sredstev ter za ugodno rešitev vprašanja cene mleka.
Odborniki so tudi pooblastili
Gostilna
„ Ufff&O*
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
adriaimpexs,A
TRS T, Via detla Geppa, 9 Tel.: 38.770. 29-135
IMPORT - EXPORT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M. KIV v Jugoslavija
JnixAzuA&fia Kope*,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA ■ TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem v a-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaličanje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
F IL I A L E :
Beograd, Zagreb, Ljubljana. Rijeka, Maribor,
Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad. Zrenja-nin, Jesenice. Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče • Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano. 7 tel. 37-823



*3J UCOLINIJA
Održava osam linija i to:
SJEVERNA EVROPA
Ekspresna proga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull.
Ekspresna proga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antwerpen.
Brza proga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam i Antwerpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEVAN’1 (svakih 7 dana) to Jadrana do Lattakije, Belruta i Alexandrije.
IRAN, 1RAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
OALEKI ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
UALEKI ISTOK — brza proga (svakih 36 dana) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama p lovi 40 brzih i modernih b rodova, kojl
imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashiadni prostor, tan-
kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
tajnika KZ in ZMP, da stopita v stik z drugo kmetijsko organizacijo za skupen nastop za rešitev omenjenih vprašanj.
Preteklo soboto je zapadel rok za vročitev prošenj za pomoč v zvezi s škodo, ki jo je povzročila letošnja dolgotrajna suša. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta izročili Kmetijskemu nadzorništvu čez 400 prošenj.
Vinska razstava v Gorici
Tudi letos je bila med sejmom sv. Andreja v Gorici vinska razstava, ki so jo priredili na pokritem trgu. Računajo, da je razstavo obiskalo okoli 14 000
..GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. • URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst. Ul Geppa 9, tel. 38-933. ■ CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir Pošt. tek. račun »Gospodarstvo# št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 3/I, tek. rač št. 600-14-3-375 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno ■ CENE OGLASOV:	za
vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškeaa tiska (ZTT). Trst.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE KUKU BROMOVIMA nJUGOl.INlJEl
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo J, tel. 95-831 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
VISTA
TRST — Ul Uarducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledoi šestil, računal m potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST • UL. MURER1 3T. 7 Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu m inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
ŠTEDILNIKI . PECI na plin elektriko, les in premog, ELE K. IRICNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVN1 PREDMETI iz keramike, porcelana m kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. restavracije, gostilne in podobno
M
TRST ® Piazza S. Giovanni I
ljudi. Ob tej priložnosti je bila tudi pokušnja vina in statistika je pokazala, da so obiskovalci popili čez 40 hektolitrov vina. Razstavo in sejem je obiskalo tudi mnogo ljudi z obmejnega jugoslovanskega področja.
Kako bi prišli tudi kmetje do avtomobila
Kmet iz Vrem pripoveduje: Včasih prinesem v Trst kaj živil — jajc, mesa, mesnine, pa tudi meda (po 500 lir kilogram) ; s kmetijsko izkaznico namreč lahko prinesemo v Trst iz obmejnega pasu pridelkov do 7.000 lir vrednosti na mesec. V Trstu kupujemo razne potrebščine. Z Vrem se lahko peljem s šolarskim avtobusom in zvečer je tudi avtobusna zveza do Vrem. Letos je bila letina v vsej Vremski dolini slaba: sadja nič, kromiprja ma-
lo. Lani je bilo 70 odst. sadja preveč, zato ga je bilo težko vnovčiti; pri kmetu so jabolka v pričetku plačevali po 3 do 12 dinarjev kilogram, pozneje pa po 25 dinarjev. Krompir je bil lani po 8 dinarjev, letos pa ga kupujejo po 40 dinarjev kilogram. Ker je bila slaba letina, bomo letos bolj navezani na živino kakor lani. Mleko prodajamo sežanski mlekarni po 40 dinarjev, in sicer doma v Vremah; cena bi bila sicer samo 30, a 10 dinarjev doplača občina (sežanska) kot regres, da bi podprla živinorejca. Teleta prodajajo živinorejci zdaj po 240 dinarjev kilogram žive vage, poprej so bila po 200 dinarjev. Lepa živina, namenjena izvozu, gre po 230 dinarjev, za domačo uporabo pa po 200. Po mojem bi bilo treba kmetijstvo modernizirati, uvesti več strojev; le tako mehanizirano kmetijstvo na povečanih površinah bi lahko uspevalo ter bi tako zadržalo več ljudi doma. Tako bi tudi kmet lahko prišel do lastnega avtomobila ter bi več fantov in deklet ostalo doma.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
FIMAR
(Ex Magazzini del Corso)
TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043
Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke
Obiščite nas s polnim zaupanjem!
BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
TRANS-TRI£ST£
Societa a r. L
TRIESTE TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sorlmarie in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste glini tovarne G K AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
SEDEŽ
TRST. Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
PODRUŽNICE
Gorica: Via Cravos 2. tel 25-65 Milan: Via degll Zuccaro 7 tel. 423160
Rim; Via L. dl Montreaie 16, tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034
IZVOZ - uvoz
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 • Tel. 50010 Telegr-: lmpexport • Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATEHIAL - MESO JN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL , RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem m goriškem sporazumu
SPLOSNA PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA-HODNA AFRIKA
(Rijeka . Split - Neapelj - Genova - Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de .laneiro - Santos . Montevideo -Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone. zijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor, nimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA#, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22. 035-23, telefonu 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
JVIOBILI	MA1NALOSSO
TRST.TRIESTE, ul.	XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35-740
	Pohištva dnevne sobe • oprema
&ta>dne	za urade • vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7