Poštnina plačana v gotovini leto XIX. št. 30. MURSKA SOBOTA. 24. julija 1932. Cena številki 1 Din. Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. Od 1. julija doma 6 Din. več, v inozemstvo 12 Din. več. Doma se lehko v blagi plača. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov : dela stran 800 Din., mali oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50%. — Pošt. ček. pol. št. 11.806. Iz Slomšekovih spisov. Od narodnosti. Edno najčistejših i najlepših človečih čütenj je lübezen do materinoga jezika, šteroga mili glasi so zemlana k zavesti spravili. Spomin na zibeo dečinskih dni, na lübleno domačijo je milo tolažilo na poti našega živlenja i lübezen do svojega naroda more i mora biti eden najdragših biserov v jakostnom venci vsakoga moža. Liki lepo blago čütenja narodnosti se trga iz naravne zveze z drügimi narodi, krivi i pači se, stavla na laž, goni do krivičnoga, prevelkoga narodnoga ponosa gizde). Lüdje so pripravleni tomi bolvani darüvati célo svojo vero i vest, ár njin je te bolvan najvišiša zapoved vsega mišlenja pa čütenja i dela. Nigdar se je ešče ne ta narodnostna miseo med nami tak jako zbüdila, kak ravno v naših dnevaj. (Slomšek je to pisao l. 1848.) Žao, ka uporniška stranka prepogosto njene strasti büdi i se je za svoje posebne namene poslüžüje, jo krivično rabi. Važno i primerno pitanje za katoličana (dühovnika) je záto: Kak se mámo oponášati, da nam ne bi trbelo zatajiti toga svojega dobroga čütenja i se izneveriti svoje- mi narodi, pa tüdi da v pogansko mišlenje i ravnanje ne zagazimo ? Edino pravi razloček med istinskov, krščanskov lübeznijov do svojega naroda pa med uporniškim, poganskim nacijonalizmom („nacio“ pomeni v latinščini „narod“) je té, da vsakša istinita lübav dopüšča ravnotisto čütenje tüdi pri drügih narodaj, je poštüje i časti ; krivi nacijonalizem pa, sam v sebi popačeni i zastrupleni, protivno s svojim lastnim narodnim senjarstvom, samo sovraštvo pa zaničüvanje drügih narodnosti oznanüje ali bar na tlom njihovo pogübo žele. Načela zveličavnoga krščanstva so za vsa lüdstva i ne delajo razločka po narodnosti. Narodje so kak vejka ednoga dreva i ne smejo edne ovoj rasti braniti. Vsakši narod naj má tisto mesto, na šterom se najlepše razvija, pá največ sadü prave omike (znanja, lepoga živlenja) istinskoga nebeskoga napredka prinaša. Edino té sad ostane. Nišče nam je ne dao k tomi lepšega ravnila, kak naš boži Zveličiteo v zlata vrednih rečaj : Lübi svojega bližnjega kak samoga sebé ! — Ka neščeš, da bi drügi tebi včino, tüdi ti drügomi ne včini ! Naj vendar vsi navdüšeni rodolübi nikdar ne bi pozabili biti vsigdar tüdi goreči odkritosrčni krščeniki !“ (Dale.) Anton Martin Slomšek. Prve slüžbe. Dober dühovnik je istinski blagoslov boži za vernike. On je vodi k Bogi z navukom, s tolažbov, s karanjom, s svojim lepim živlenjom. K dobromi dühovniki se vsakši približa z vüpanjom, da odide od njega bolši, mirnejši. Anton Slomšek je prišeo za kaplana pa Blzèljsko ob Sotli, to je na levo od železnice Zidani most—Zagreb, blüzi Hrvatskoga. Mladi kaplan je vrelo opravlao svoje stališke dužnosti ; posebno radi pa so meli lüdje daleč okoli njegove lepe predge. Bio je veseli v drüžbi poštenih lüdi. Bizeljsko leži med samimi goricami, zato je razumlivo, ka so lüdje radi pili pa spevali, ali ne vsigdar lepe pesmi. Slomšeka je to bolelo ; ar je pa znao, ka samo opomin dosta ne pomaga, liki trbe lüdem dati mesto božnoga nekaj dobroga, záto je zložo v tom časi več pesmi. Slomšek je ne bio samo bistroga rázuma, liki je meo tüdi pesniški dar, to je : znao je lepe misli povedati v lepoj obliki, živo i razumlivo. Tak so nastanole vnoge njegove vesele pesmi, štere spevle ves naš národ. Tak na priliko „Zdravica Slovencov“ ki se začne: „Slovenc Slovenca vabi, — če se ti pit ne gabi, le pridi v gorice k nam, smo dobre, volje tam !“ Na sredi pa pravi : „Po pameti ga pijmo, — da pamet ne zgubi- mo !“ — Tü je nastanola tüdi znana pesem „Veseli hribček“: „En hribček bom küpil, — bom trte sadil, — prijatlje povabil, — še sam ga bom pil“. Slomšekove pesmi so se narodi zato tak hitro prilübile, ar so preproge, poštene i vesele. Ne je bio celivi dve leti na prvoj fari, že so ga pozvali v drügi kraj. Ali ne sé je brano i ne žalüvao, znao je za svojo dužnost. Sam pravi : „Pač nega lepše slüžbe na sveti kak jo majo gospodje kaplani. Brez velikih posvetnih skrbi idejo lejko z ednoga kraja v drügoga, čisto po apostolsko, kak nekda Jezusovi vučeniki . . . V ednoj roki sveti evangelij, v drügoj pa znamenje svetoga križa. Slomšek je postano kaplan na fári Nova Cerkev blüzi Celja. Tüdi tü je ostao komaj dve leti. Zložo je „Večernico“: Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo . . . Njegovo vrelo delo za düše i njegove jakosti so vsigdar bole spoznavali predstojniki i sam püšpek. Slomšek sam je pravo od sebe, ka je ponižnost njegova sprevajálka, zadovolnost pa vertinja. Záto so ga pozvali v Celovec (1829), gde je dobo častno pa odgovorno slüžbo, imevüvani je bio za spirituala ali dühovnoga voditela v semenišči. Njegovo delo je bilo v tom, da je bogoslovce vodo v jakostnom živlenji, njim kazao dužnosti dühovniškoga stana i je tak priptavlao na visiko pozvanje. Slomšek bio komaj 29 let star, pa so njemi že zavüpali tak težko i odgovorno slüžbo. Iz toga se vidi, ka šo že te vidili v njem nekaj posebnoga. — Posebno je priporočao Bodočim dühovnikom, naj skrbijo za dobre šole, gda pridejo med narod. V tistom časi je šol ešče ne bilo telko kak gnjes, niti so ne bile tak redne. Tüdi naši dedeki pa mamice znajo od toga pripovidavati ! Záto so zvékšega dühovnicje včili mladino, kak na priliko Slomšekov prvi vučiteo, kaplan Prašnikar. Slomšek pa je v vsem svojem živlenji posebno lübo i širio šolstvo. Bogoslovce je navdüšüvao tudi na lepo spevanje, štero naj širijo med lüdstvom. Dühovnik more posebno meti v oblásti svojo reč, zato je šteo napraviti iz bogoslovcov dobre predgare. Ar se je pa té slovenščina jako slabo gojila v šolaj je vse nemško bilo, slovenskih knig še je ešče ne dosta pisalo — zato so predgarje ne mogli posebno lepo i razumljivo gučati. Čüli smo že, ka je Slomšek že te, gda je ešče sam bio bogoslovec, svoje sošolce včio lepo slovenščino. Zdaj se je toga dela znova poprijao, ár je znao, ka samo dober predgar gene srcá. Poleg vsega velkoga dela svojega stána je Slomšek predgao v različnih cerkvaj i to tak, ka šo ga ne mogli prehvaliti. Čüto jé pa, ka predgarova reč ne ségne daleč. On je pa dobro vido, ka je lüdstvo v kmici, nema nikšega čtenjá, nikaj dobroga ne zvedi živé samo v deli zatvsak-denéšnji krüj, ka je pa ne zadosta. Záto je Slomšek začno pisati knige, v začétki posebno za mladino. Prvivi sta bili : za dečke „Življenja srečen pot,“ za dekle pa „Krščansko devištvo.“ Poleg toga je izdao več knig pripovisti za mladino. Pomagao je zbrati pa izdati „Pesmi po Koroškem in Štajerskem znane.“ Včio je pa dobro slovenski tüdi državne uradnike, celo Nemce. (Dale.) Sijajni odpor španjolskih katoličanov. Bivše Jezuitske šole v vladnoj režiji popunoma prazne. V znak protesta proti protiverskim vladnim naredbam, štere kršijo pravice katoličanske Cerkvi, so se vse bratovščine, vsa drüštva, kak tüdi vse lüdstvo z nadpüšpeki, püšpeki i drügov dühovščinov odločile, ka ne bodo obslüžavali proslave velikoga tedna. Ta proslava je prinašala državi dosta dohodkov, ar so prihajali lüdje iz vseh krajov ha njo. Zato je perfekt Leville proso nadpüšpeka naj pregovori lüdstvo, ka de se ta proslava vršila. Ali püšpek njemi je odgovoro, naj se pogája Z lüdstvom, štero je samo na to gor prišlo. Perfekt je na to odgovoro, ka da zapreti vse cerkve ali nišče od katoličanov se je ne zbojao, stem so vsi dokazali, ka znajo braniti svoje cerkve. Če je vlada mislila, ka je štela, da je izgnala Jezuite i njim zaprla njüve samostane, napravila dober poseo, se je strašno motila. Samostani so ostali prazni, verniki pa šo se zbirali okoli redovnikov i jim küšüvali roke i davali razne dare. Kak friško so številni Jezuitski sa- 2 NOVINE 24. julija 1932. mostani i šole ostali prazni, tak se je začnola velika propaganda proti krivičnim zakonom države. Da država zatere to propagando, je nastavila po šolaj drüge profesore. Ali tü se je strašno znorila. Na den, gda bi se mogla začnoti predavanja, ne bilo niti ednoga poslüšatela. Edino v Indachi se je posrečilo na pritisk oblasti pridobiti za šolo dva poslüšatela. Vse drüge šole so pa ostale prazne. Politični pregled. Jugoslavija. Naše finančno ministerstvo je te dni objavilo stalne duge naše države. Iz pregleda te Objave vidimo, da naša država ma sküpno dugov okroglo 39 milijard. Iz tej dugov je domačih državnih dugov 6 milijard, vsi ovi so pa dugovje za inostranstvo. Srbija i Črna gora sta se pred bojom zadužile za 3 i pol milijarde, ostale pokrajine pa za 5 i pol milijarde. Za letos mamo odplačati kak letno rato poldrügo milijardo. Mi smo dozdaj vsako leto redno od plačali svojo rato, ne smo delali nato kak drüge države, štere so se nepremišleno zadužavale i tak prišle v položaj, ka so bile prisiljene zaprositi od zveze narodov brisanje dugov. Jako nas zato boli, da brez vse krivice smo zgübili po Lausanskoj pogodbi vojne odškodnine, ki so nam pripadale. Nemčija. Dosta krvi teče pred volitvami. Hitlerovci so se že spravili tüdi na katoličansko stranko zvano Centrum. Zato je ta stranka protestirala pri predsedniki republike Hindenburgi. Katoličanski püšpecje Nemčije so pozvali vse katoličane, naj samo na takše može glasajo, ki z svojim dozdajšnjim živlenjom dobro stojijo, ka do se borili za versko šolo, za krščansko vero i za katoličansko Cerkev. „Varte se — pravi nazadnje proglas cerkvene oblasti — Varte se agitatorov i strank, šteri neso vredni zavüpanja katoličanskoga lüdstva.“ Brazilija. Pred dvema letoma je zdigno revolucijo proti predsedniki države Washington Luisi države S. Paolo, dr. Getulio Vargas. V revoluciji, štera je nastala predvsem zavolo spadaja penez i slaboga gospodarstva je zmagao i sam postao predsednik. Zdaj se pa njemi isto godi. Ar ne razpisao volitev i ar ne se je pobolšalo gospodarsko stanje, se je dežela S. Paolo proti njemi zbunila. Kratki glasi. Francija i Anglija sta napravile zvezo, ka edna brez ove se neta pogajali. S tem je podana mogočnost, da cela Europa stopi v edno gospodarsko zvezo i Amerika de mogla popüstiti pri vojnih dugaj. Že se čüjejo glasi, kak so Amerikanci zamerili to zvezo, štero so pa itak prle sami priporočali. Se zna, da so prle mislili na svoj hasek. Komunistično rovarenje je v Belgiji vlada zadüšila. Več hujskačov je mrtvih. Katoličanski pa tüdi socialistični delavci so se zvezali proti komunistom. Talijansko vojno brodovje je obiskalo Bolgarijo i je bilo jako slovesno sprejeto. Ladje je obiskao sam krao Boris. V Nemčiji se vrši krvava volilna borba. Že nad sto lüdi je mrtvih. Najbole nasilni so velenemci, ki nosijo orožje i kolejo nedužne drüge volilce. V Romuniji se je ustanovila nova stranka, štera se zove železna garda. Ta stranka predvsem ropa židovske hiše i so proti vsakomi, ki bi vüpao na Židova ali na takšo stranko glasati, štero podpirajo Židovje. Velika gospodarska konferenca se vrši v Ottavi v Canadi, na štero je Anglija poslala 7 ministrov. Na Velehradi v Moravi se vrši te dni veliki kongres, Šteroga namen je zdrüžiti razkolne krščenike s katoličanskov cerkvijov. To je v 25 letaj 6. kongres te vrste, zastopani so na njem tüdi razkolniki sami. Med Madjarskov i Austrijov se vrši carinska bojna, zato ka Nemci več neščejo dati Vogrom tiste ugodnosti pri uvozi vogrskoga blaga kak so njim dozdaj dovolili. Do nove pogodbe Madjarska nikaj ne more izvažati v Austrijo na podlagi stare. Francija je štampala za dve milijardi frankov bonov, ar je prišla v poteškoče. Rumunskomi dühovniki Madjarescu-i so izročili eden paket, v šterom je bila bomba. Gda ga je odpro, je ta eksplodirala, i vmorila dva njegoviva sina, ženo i deklo pa teško ranila. Sam dühovnik Madjarescu je pa ostao nepoškodüvan. Bombo njemi je izročila nasprotna politična stranka. Kak strašna zablojenost ! Naš ban Dr. Marušič je nastopo svoj letni dopüst. Na Kitajskom je nastopila velika kolera, štera te nesrečni narod bole kole, kak ga je lani klala povoden. Amerikanski predsednik i ministri so si znižali plače. Prvi od 75 jezer dolarov za 15 jezero, ovi pa 15% menje kak so prle meli. Zavozo je kmet Peharec Mirko v vlak, šteri vozi iz Žagreba v Samobor. Nesrečen se je napio i v tom stani tirao konje i stirao jih je naravnost v peč vlaka, v štero se je rud kol notri opičo. Peharec je bio na mesti mrtev, njegova žena je pa dobila teške notrašnje poškodbe. Komunisti v Belgiji so šteli dobiti vlado v svoje roke. V Belgiji štrajka nad 70 jezer rudarski delavcov i tüdi drügih. Štrajk se je razširo po celoj državi. To priliko so izrabili komunisti, šteri so šteli priti do vlade. Proti komunistom je nastopila oblast. Prišlo je že do več spopadov. Najhüjše je bilo v varaši Charlesroi, gde je prišlo do vekše praske. Dosta je mrtvih i ranjenih. Belgijskim komunistom so prišli pomagat francoski i holandski somišleniki, šteri z letakami pozivajo vojsko k revoluciji. Položaj je bio nevaren, a komunističen puč je zadüšen. Bat’a — kralj črevljev vmro. Znani tovarnar Bat’a se je smrtno ponesrečo, kda se je na letali pelao v Švico. Tam je Šteo ustanoviti novo tovarno. Zavolo megle i defekta v letali sta s pilotom oba smrt najšla. Spelala sta se v drot lastnih fabrik. Herriot dobo „5 miliard“. Na konci lozanske konference je dobo francoski mi- Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine! Joško Maučec : Zgodovina Slovenske krajine. Po Pribinovoj smrti je njegov sin Kocel postao Vladar v Dolnjoj Panoniji. Tüdi on je zaprva kazao svojo naklonjenost nemškim püšpekom. Že leta 861. je podelo Kocel nekše posestvo ob Blatnom jezeri freisinškoj cerkvi. Kak je Solnograški nadškof Sinpram večkrat prišeo v Dolnjo Panonijo k vojvodi Pribini, tak se je tüdi njegov naslednik Adalwin parkrat napoto v Kocelovo deželo. To se je zgodilo v tistom časi, gda sta solunskiva brata Ciril (Konstantin) i Metod, pozvana iz bizantinskoga Carigrada, z uspehom širila po zemli moravskoga vojvodo Rastilava krščansko vero i kulturo. Kak njegov oča Pribina, tak je tüdi Kocel postavo med panonskimi Slovenci več cerkvi, Štere je posveto Solnograški nadškof Adalwin v zimi leta 864—65. Imenüjejo se: „ad Ortahn“, „ad Weride“, „ad Termperh“, „ad Fizkere.“ Gde so bili tej kraji, so zgodovinari ešče ne določili. Kak za Pribina, tak je tüdi za Kocela mela solnograška cerkev mogočen vpliv na ponemčavanje panonskih Slovencov. To se vidi v tom, ka so skoro vsi dühovniki bili Nemci, ka lejko sklepamo po imenih. Ešče bole je to razvidno iz dejstva, ka je po smrti Dominikovoj, ki je bio dvorni dühovnik pri Pribini, poslao nadškof k Pribini vučenoga dühovnika Svarnagla, „Conversio“ ga zove „praeclarus doktor,“ očividno Nemca. Gotovo je Sölnograd v Panonijo pošilao samo popunoma zaneslive lüdi z visikov izobrazbov, ka so mogli s tem vekšov močjov na Slovenskoj zemli vtrdjavati nemški Solnograški vpliv. Gda sta v drügoj polovici 1. 867. Slovanskiva apoštola Ciril i Metod na poti iz Moravske v Rim prišla v Dolnjo Panonijo, jiva je Kocel sprejeo z velkim veseljem i se jiva okleno z vsem srcom. Odzdaj naprej je vse njegovo delüvanje merilo na to, ka jiva pridobi za svojo Vojvodino. Leta 869. je poslao Kocel poslance k papi Hadrijani s prošnjov, naj njemi pošle Metoda za püšpeka. Papa je rad poslühno njegovo prošnjo i tak je Metod dugo let širo v Kocelovoj državi Kristušovo vero z velkim uspehom. Zato ka je Vojvoda Kocel očitno podpirao sv. Metoda, se je nemškim püšpekom zamero tak jako, ka so njemi zagre- zili z božov kaštigov. Tak se je velko prijatelstvo Kocela do nemških püšpekov obrnolo v hüdo sovraštvo. Gda je Kocel leta 874. mro, so panonski Slovenci ne več dobili slovenskoga kneza, liki je Kocli sledio na prestoli nemški grof Gozwin. Zadnji ostanek slovenske samostojnosti je bio zdaj vničeni, dokeč so je ne popunoma vičili Madžari. Doba vladanja Pribine i Kocla v Panoniji je doba splošnoga blagostanja. V toj dobi se je ne samo širila Kristušova vera, liki teva dva vladara sta širila takzvano materielno kulturo. Ozemle panonskih Slovencov se je začnolo zasajüvati z vinskim trsjom, začnoli so trebiti grmovje i gošče pa obdelavati zemlo, po šteroj so posejali žito ino drüge koristne rastline. V toj dobi so nastajale lepe slovenske vesnice, štere sta teva dva vladara z najvekšov požrtvovalnostjov podpirala. Ta doba je svetla doba za panonske Slovence, liki to blagostanje med panonskimi Slovenci je ne dugo trpelo. Prišeo je iz Azije te ešče divji narod Vogrov i je vničo njihovo blagostanje, i požgao njihove lepe vesnice pa spoklao na jezere lüdi. (Dale.) 24. julija 1932. NOVINE 3 nisterski predsednik Herriot pismo iz Nemčije, v šterom je bio bankovec za 5 milijard mark. Bankovec je iz časa nemške inflacije (več penez kak vrednost zlata), kda je trbelo na pismo dati znamko za več milijard. V pismi je bilo tüdi napisano ; „V popuno poravnavo vseh dugov.“ Tak se norčarijo Nemcia z dobroto. Anglija je navrgla veliko carino na Irsko blago zato, ka Irska vlada nej štela prisegnoti vernosti za angleškoga vladara. Austrija dobi 300 milijonov posojila na 20 let. V tej letaj se ne sme zdrüžiti z Nemčijov. Veliki del toga posojila se niti ne izplača, nego se odtegne za odplačilo starih dugov. V državi Čile je revolucija. Mornarica je zahtevala, da mora Davillova vlada odstopiti, ta pa ne se je klonila zahtevi, nego je dala glavne hujskače zapreti. Turčija je stopila v zvezo narodov. Dva amerikanskiva letaka Materm i Griffin sta nepretrgano letela 18 vör i prišla z Amerike v Berlin. Hrvatski romarje iz Zagreba so prinesli en deo ostankov sv. Antona Padovanskoga iz Padove v cerkev sv. Düha v Zagrebi. Pogorela je romarska cerkev na gori Oljki više Celja. Mladoga moža Sevšek Ignacija je zagiftala žena Ivana v vesi Berinjek na Kranjskom. Čemer njemi je dala piti v žganici. Srca zamenjavlejo v Ameriki zdravniki raznim živalim. Tak so se posrečili poizkusi pri pseh i žabaj. Velko je pa pitanje, dali do mogli tüdi človeče srce zameniti. Angležki katoličani širijo verske navuke ne samo po predgaj, nego tüdi po malih knižicaj, v šterih razlagajo istine katoličanske vere. Dozdaj so izdali 850 razlag to je 850 knižic vsako z drügov vsebinov. Tej knižic je odanih okroglo 5 milijon 500 jezero falatov. Čisti dobiček od odaje ide siromakom na pomoč. 10 letnico, ka so nuncij v Beogradi so obhajali te dneve nadpüšpek Pellegrinetti. Pred 10 leti je Vmrla Ledochovska Marija Terezija, ki je ustanovila drüštva i liste za Afrikanske misijone. Njeno svetost potrdjavajo vnoge poslühnjene molitve i se pripravla pot, da slüžabnica boža pride na oltar kak blažena. Vončura Ivan je bio v Oseki obsojen na smrt na gaoge, ar je vmoro zavolo penez Kumek Jakoba i njegovo ženo. Francoski letalec Machenand je skočo z padobranom iz zrakoplova iz višine 8000 metrov i s tem postavo novi svetovni rekord. Iz te višine je leto 25 minut i srečno pristao na zemli. Na sveti žive po najnovejšoj statistiki 2 milijardi 12 milijonov i 800 jezero lüdi. Na vsesokolski izlet v Pragi so polski sokoli samo pod tem pogojom šli, če ne de sokolstvo nikaj delalo proti katoličanskoj cerkvi. Prišlo jih je 300 i so sküpno bili navzoči pri sv. meši. Češki Sokol je sprijao pogoje katoliškoga poljskoga Sokola. Pijani dečki so bujli na Kranjskom v obč. Jezersko orožniškoga kaplara Stojana Narančiča, ki ne kadio, ne pio i verno opravlao svojo dužnost. M. Sobota — Premeščen je po slüžbenoj potrebi dr. Farkaš Franc Sodnik iz M. Sobote v Beograd. — Prireditev S. K. Mure, ki se je vršila dne 17. t. m. pri g. Benki, je sijajno uspela. Nastopila sta v plesnih točkah Hahn Lyvia i Legenstein Lily, ki sta s svojim izvajanjem prijetno presenetila številno publiko. Obe mladi plesalki sta pokazali mnogo talenta ter nam obetata še mnogo. Slovenska krajina. — Ta številka Novin je štiristranska zatogavolo, ka so v štampariji bili onemogočeni, ka bi izdelali 8 stransko. Mesto nje bo dnestjeden osemstranska. To naznanje cenjenim naročnikom. — Navuk za tretjired je dnes 24. julija v Črensovcih popoldne ob poltreh. Večernice se začnejo ob 2. — Gospodom bogoslovcom naznanjamo, da ma gd. Horvat Viktorija, bratana pok. g. plebanoša Horvat Jožefa v Martjancih, preci lepih knig za odajo. Zglasite se pri njej, dobite je po ceni. — Šport. V dijaškoj tekmi dnes tjeden v Črensovcih so zmagali Beltinčarje proti Črensovčarom z 6:2. — Slovenski dühovnik v Canadi. Naši izseljeniki so nas prosili, da bi njim naznanili naslov slovenskoga dühovnika. Te naslov je sledeči : Rev. Mlinar Alojzij, Eston, Sask, Canada. Lehko se pa obrnejo naši Kanadianci na g. Rev. John Plevnika pri cerkvi sv. Jožefa v Jolieti, Ul. U. S. A. — Gor. Lendava. Pri nas mamo jako zamotano zadevo. Zdaj ka smo novo šolsko poslopje dozidali, bi si naša občina rada bivše poslopje Rim. kat. šole po nekoj razlagi šol. zakona kratkomalo osvojila. Cerkvena oblast v to ne privoli, ar je rk. šolsko poslopje nikdar ne bilo i tüdi ne more biti občinska last, nego je last verske občine i cele fare. Gda država odküpi i dol plača cerkvenoj občini to poslopje, te lehko ž njim razpolaga. Prle pa ne po obstoječih zakonaj. Občina sama tüdi lehko küpi hišo cerkvene oblasti, če jo ta oda. — Za naš Siromaški kraj bi tüdi bilo jako potrebno, da bi mogli dobiti župana, ki bi sam vodo občinske posle, ka ne bi trbelo plačüvati tajnika, kak ga zdaj plačüjemo, ki je županov sin. Prosimo oblast naj to našo zahtevo upošteva ! — Bakovci. Pri nas se je posvetila drüžina i hiša cemeštra Horvata presv. Srci Jezušovomi. Pri posvetitvi so bili navzoči trije dühovniki i to gg. Vojkovič Jožef kaplan, ki so tüdi govor držali, Bejek Janoš novomešnik i Cigüt Peter salezijanec iz Veržeja. Beteg našega g. misijonara. Naš misijonar g. Kerec Jožef so težko zbetežali i se vračijo v Ljubljani v Leonišči. Pišejo nam pa, ka se njim zdravje na bogše obrača i ka do mogli v kratkom posteo zapüstiti i se povrnoti v njim drago Slovensko Krajino. — Tišina. Naš g. plebanoš, Krantz Jožef so odpotüvali v Švico. Namen potüvanja je oddih i počitek, šteroga so potrebni, ar so sami na velikoj fari i opravlajo po nedelaj i svetkaj dve boživi slüžbi. Želemo njim, da se na potüvanji dobro počütijo, okrepijo i srečno vrnejo. — Vmrli so mati g. Šbüll Siksto frančiškanskoga gvardijana v Petrovcih zdaj v pondelek popolnoči. Pri smrtnoj posteli dobre, prav krščanske matere so verostüvali sin mešnik. Pokojnoj želemo blaženi mir i večni pokoj, žalostnim ostalim pa izrazimo naše sožalje ! — Obiskali so nas g. Püvar Mataj, benediktinec, ki bodo mesto g. plebanoša Krantza za časa njihovoga potüvanja vodili faro. — Hotiza. Zahvalimo se našemi g. kaplani, ka so na Petrovo, na den našega proščenja lepi red napravili. Šolska deca i Marijina drüžba je stopila sküpno k sv. prečiščavanji, pesmarski zbor pa je lepo spevao pod vodstvom gdč. vučitelice. Naši dečki so tüdi bogali g. kaplana, ne so se bili, nego so pregnali razbijače Trnarčare i Polančare, ki so se začeli tam biti. — Kšeftanje s slatinov. Nešterni lüdje iz našega kraja so se vozili po slatino, štera na prostom izvira pa je dobra za piti, v Šratovce— Mele ! Nišče to ne brano od negda, če si je što tü zajeo slatino i jo doma potrošo. Ali zdaj se je pa začelo nikaj posebnoga goditi. Tej naši lüdje, ki so ta hodili po slatino z vozovi, ne samo ka so domačim ne dali prostora, ka bi si slatino natočili, — teliko je najmre naših bilo, nego oni so to slatino v domačem kraji pint po 2 Din začeli tržiti. Se zna, da je na te način tista Slatina na Petancih i v Radencih, od štere se plačüje velika dača, zgübila odjemalce. Oškodüvani lastnik slatine se je pritožo zatogavolo na oblast, naj ta red napravi. Pošta. Horvat Marika, Veržej, Marijanišča. Novine si naročila 28. juna i zdaj so prišle nazaj. Naznani nam jeli ti je pismonoša izročo ali ne vsem. Polleta je minolo, Polletno naročnino mora vsaki plačati. Širitelom. Pošlite nam notri polletno naročnino. Uvažüjte pravi način kak naj postanejo Vaši živci močnejši ! Ste li že opazili pri sebi, da se ne počütite dobro pri deli, štero ste vsikdar z veseljom opravlali i se Vam radi razburijo živci ? Ste že občütili prevelko občütlivost, trepet, nemir, straj, močno bitje srca, onemoglost, glavobol, razdražlivost, nerazpoloženje, žalost, joč, odrevenelost udov, nagnenje po narkozi i čezmerno kajenje, žela po pijančüvanji, trepetanje trepálnic, dremavost, slab spomin, boječnost pa vnoge drüge slične motnje, štere so vzrok, da so napadeni i oslableni živci, štere je potrebno pomiriti pa ojačiti. Takše pojave nesmemo zanemarjati, zato ka lejko nastopi zmešanost, ali nepremišlenost, friško oslablenje i rána smrt. Ne gledoč na vrsto Vašega obolenja mi pišite pa sam pripravlen, da Vam razložim najležejši način po šterom se hitro ozdravite brezplačno i brez poštnine. Te način ojači Vaše živce, Vam dá veselje za živlenje, veselje do dela, ka tüdi zdravniki potrdjavlejo. Vnogi so mi javili, da se čütijo kak prerojeni. Ščista brezpláčno Vam Pošlem takšo knižico, če jo z dopisnico zaprosite. Če pa ne bi mogli včasi pisati pa si zapomnite ete naslov: ERNST PASTERNACK, BERLIN SO, Michselklrchplstz 13. Abt 890. 4 NOVINE 24. julija 1932. Sv. Ciril i Metod. Julija 5. i 7. obhaja kat. Cerkev god slovanskih apoštolov sv. Cirila i Metoda. Ves katoličanski Slovanski svet z velkimi svečanostmi obslüžavle spomin sv. Cirila i Metoda. Sv. Ciril i Metod sta bila sinova velkoga vojaškoga dostojanstvenika v Soluni. V dobi, gda so bili Slovani ešče nevučeni i robi, sta se žrtvüvala, da sta Slovane s tem, ka sta širila katoličansko vero v domačem jeziki, povzdignila v svobodo bože dece. Ona sta slüžila sv. mešo i drüge cerkvene obrede v slovanskom jeziki. Zavolo lübezni do Slovanov sta bila preganjaniva j sta vnogo trpela. Zato pa sta zdaj tem više pozdignjeniva. Kak je pa naša Slov. Krajina vezana na sv. Cirila i Metoda? Kda je Metod šo v Rim, ka bi se zagovarjao pred sv. Očom zavolo obtožb neprijatelov, se je stavo tüdi pri Kocli, vladari Panonski Slovencov. Pod njegovo oblast je spadala tüdi Slov. Krajina. Kocel njemi je dao tüdi več vučencov, šteri so potem, kda so se po Metodi izobrazili, širili katoličansko vero v domačem jeziki. Gda se je Metod vračao iz Rima, je bio zavolo nepovolni politični razmer dugo časa pri Kocli i tü je nadalüvao svoje plemenito delo. Slov. Krajina je dužna biti zahvalna .sv. Cirili i Metodi za nesebično delo. Jako nas je veselilo, kda je pred leti v Črensovcih goro v znak zahvalnosti kres na čast sv. Cirili i Metodi. Tüdi lepa zavesa v „Našem domi“ nam prikazüje sv. Metoda, kda blagoslavla i zbira našo deco, da jo odpela v Rim, gde bi postali ti dečkeci dühovniki. Bratovščina sv. Cirila i Metoda ma tüdi že vnoga leta že pod madjarskov vladovinov, kotrige pri nas. Naša iskrena žela je, da se češčenje sv. Cirila i Metoda kem bole razširi med naše lüdi. Čuvajmo sveto dediščino naših blagovestnikov v našoj velkoj stiski. NEDELA po risalaj deseta. Vu onom vremeni pravo je Jezuš nikim, ki so se v sebi vüpali kak Pravični i drüge so zametávali, priliko eto : Dvá človeka sta gori Šla vu cérkev, ka bi molila : eden farizeus i te drügi publikánuš. Farizeuš stojéči je etak v sebi molo : Bog, hválo ti dàvam, ka sem ne, kak drügi lüdjé, zgrabila, krivični, lotri, kak je i ete publikánuš. Postim se dvakrat v tjédni, desetino dávam od vsega, ka ládam. I publikánuš ozdaleč stojéči, ne je šteo niti oči na nebo podignoti, nego se je bio v prsi svoje govoréči : Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete spravičani vu hižo svojo bole od onoga : ár vsákí, ki se zvisi, ponizi se ; i ki se ponizi, zvisi se. Pokora (Paolo Segneri). Što bi zdaj naj ne vervao, moji poslüšalci, da so oni v tom tak svetom živlenji, kak so ga živeli, morali bar vživati tolažbo, biti gotovi svojega düšnoga zveličanja, ali so bar bili v tom dosta bliže verjetnosti kak obvüpanji, meti so mogli bar več vüpanja kak straha ? Liki poslüšajte, kakši globoki strah me navda, kda na to mislim. Kak daleč so bili ti siromaki od zadobitvi one gotovosti, da so se vsi tem raj v globoko žalost zbirali kak za stavo okoli tistoga, ki je vmirajoč ležao na pepeli (to je naimre bilo njihovo ležišče, na šterom so želeli vmreti) i ga v velkom strahi z etakšimi pitanji obsipavali : Kak se ti vidi, brat, ka vüpaš od sebe misliti ? Ka praviš? Ka vüpaš? Ka se bojiš? Ali si dosegno končno tisto düšno zveličanje, štero si s telšimi skuzami iskao, ali si zavolo toga ešče v strahi ? Ka te čaka ? Gospostvo ali robstvo ? Žezlo ali okovi ? Nebesa ali pekeo ? Verješ, da boš čüo v svojem srci lü beznivi glas, šteri ti pravi : „Tvoji grehi so ti odpüščeni.“ (Luk. 5, 20.) Ali misliš, da boš čüo te strašen glas, ki ti zakriči : „Zvežite njemi roke i noge pa ga vržte v zvünešnjo tmico.“ (Mat. 22, 13) Ka praviš na to, moj brat ? O, odkrij nam, prosimo, stan svoje düše, da bomo mogli ž njega na svojega sklepati ! AGRARNE ZADEVE Pravilnik za izvršavanje agrarnoga zakona. Čl. 46. Te Člen govori od povišanja količnika v večih srezih i povdarja, da v Dravskoj banovini ostane količnik 160. ČL 47., 48., 49. Občinski agrarni odbori se za časa ambulantnih komisij etak sestavlajo: 1.) Občinski odbornik, šteroga izvoli občinski odbor, 2.) predsednik agrarne zajednice (zadruge) i 3.) eden poledelec iz vsake vesi, šteroga imenüje sreski načelnik. Te agrarni odbor sme samo svete (tanače) dati ambulantnoj komisiji. Na poziv ambulantne komisije more priti agrarni odbor, a če ne pride, ambulantna komisija brez njega napravi delo i njegovi tanači se ne bodo jemali v vpoštev. Slatina pri Agrarnoj zadrugi. Naša zadruga že od lani naprej drži za svoje člane slatino i njim jo deli po istoj ceni, kak jo dobi, samo stroške si odračuna. Če želejo v šterom kraji v Slovenskoj Krajini naši člani, da njim slatino na dom pripelamo, naj pripravi vsaki pintno kanto (glaž) i 2 (dva) Din. pa slatino na dom dobi. Naročnikov pa more telko biti, ka se eden voz razdeli. Odposlanec, ki de pobirao vküp imena odjemalcov, dobi te trüd v Slatini plačani. Gor je plačao. Nikak je prestao biti kotriga agrarne zadruge. Prišo je v njo po slatino ; se zna, da ne jo je dobo. Mogo je iti v gostilno i je plačao 1 50 Din. več, kak pri za drugi samo pri ednoj kanti. Pri 10 kantaj že 15 Din. gor plača. Drügi pa telko prišpara. Rojarstvo. Obnašanje rojara med včelami. Večina rojarov se bo opotikalo v te vrstice. Pa to nikaj ne dene. Lastne izküšnje i pritožavanje stari i mladi rojarov jih je nareküvalo. Nišče se ešče ne narodo rojar, kmetovalec, kovač, kolar i tak dale, liki se je vsaki mogeo včiti. — Pri rojarstvi ne zadostüje samo knjiga i ne samo praktično delo ; nego je to dvoje jako tesno med sebov zvezano. Samo s knjigov i praktičnim delom si pridobi rojar potrebne sposobnosti. Dokeč pa pride do tej potrebni sposobnosti, bo dobo ništerni pik Včele i to največkrat po svojoj lastnoj krivdi, ar dela brezi opazüvanja i spoznavanja včelinoga življenja. Svetovnoznani amerikanski rojar pravi: „Nemrem si misliti rojara brezi opazüvanja i spoznavanja včelinoga življenja.“ Obžalüje pa, da je dosta takši rojarov, šteri nemajo tevi dve lastnosti, ali jivi pa v življenji neščejo nücati, i to v bolečino na lastnoj koži i vničavanji včel. Vsaki mladi rojar se bliža previdno, nekak bojazlivo k včelam i to je prava pot. Tak bi mogli delati tüdi starejši rojarji. Naš stari i izküšeni rojar Števek pozno vsa ta pravila i se jih tüdi v gotovoj meri drži. Včasi pa se vendar spozabi i za to pozabljivost dobi kljüb velikoj gospodarskoj krizi obilno plačilo. Pravi pa, ka njemi Včele s svojim pikom nemrejo do živoga, ar ma okoli svojega obilnoga tela pol pednja debeli špej, šteri pa ma to lastnost, ka ves gift, šteroga njemi Včele püščajo skoz kožo, taki vniči. Včele se ne boj, štera ti mirno sede na roko ali obraz, ta te ne bo pičila, liki bo letela naprej, kak friško si odpočine. To se posebno godi na sprotoletje ali pa v dobroj paši, če je hladno vreme. Včela nagonski išče toploga kraja ali je pa tak dosta meda naložila v medovnik, ka zavolo prevelike teže nemre zleteti do lüknje. Kem večkrat boš na te način ravnao i kem bole plemenito boš postopao žnjimi, tem več pikov si boš prihrano i tem hvaležnejše ti bodo tvoje ovivečile ali baceki, kak so je zvali Glavačičov dedek. Če pa med pregledovanjom edno ali dve stisneš i ostale zavohajo pikovo sago, si lehko zagvüšani, da te bodo taki začnole pikati tüdi drüge. Poleg mirnoga i hladnokrvnoga ravnanja se približavaj k včelam s krščakom na glavi, ne prešvicani, ne iz konjske štale, ne jesti česneka, lüka, ne piti vino, žganice, z ednov rečjov se ogibati vseh dišečih jestvin i pijač prle kak se ide k včelam. Vsaka močna saga razdraži včele za pikanje. Ne kadi preveč, ar je s tem tüdi razdražiš ali pa omamiš, ka pa je ne zdravo. Krščak potegvi na oči, ka do bliskajoče oči v senci, ar v takše predmete se včele najraj zaletavajo. Če le moreš, ne hodi pred vinjakom. Če pa že moreš iti, se bližaj od strani i ne hodi v čelam v napotje. Vsikdar se bližaj od senčnate strani i to posebno pri opazüvanji lüknje, ar včele nikdar ne letijo v senčno stran. Med delom pri včelaj guči malo i ne odihavli skoz vüsta. Če se včele z ostrim brnenjom süčejo okoli tvoje glave, je znak, ka so pripravljene pikati. Te včele hitro odpravi z močnim činom iz kadilnika. Kem hitrej si to izvršo, si se ogno vekšega napada, ar si ga že v kali zadüšo. To je nekaj kratkih i jako potrebnih navodil za vsakoga rojara, če se šče obvarvati včelnoga pika i nepotrebnoga pokončavanja včel. Vajenca za pekovsko obrt taki sprejmem z celov oskroninov. Pekarna FRID VIVOD Laško. K Odaji je 7 plügov zemle log, travnik i hiši v DOLNJIH PETANJCIH. Več se poizve pri gospej GABOR JANOŠ-ovi v Petanjcih vino ljutomersko (Globuko) in iz Vaneče (Slovenska Krajina) — letniki 1921 cca 25 hl, 1928 in 1929 cca 140 hl, 1931 cca 170 hl (Rizling, Sylvaner, Traminer, Furmint, i. t. d.) — prvovrstno, krasno in predobro, dobijo gostilničarje i vsi drügi po jako nisikoj ceni, pod predobrimi pogoji in tüdi v maloj količini pri dr. ŠKRILEC MIHAELI v MURSKI SOBOTI. 3 Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Odgovorni urednik : Edšidt Janez v M. Soboti.