V Ljubljani v petek 3. julija 1863.
Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ za čet. „ 2 „ 5 „„ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
Oznanila. Za navadno dvestopno
vrsto se plačuje:» 5 kr., ktera se eokrMJ, 8 » v n 'fvakrat, 10 „	» trikrat
natisne, vsče., £r-ke pla-
čujejo po prostoru.. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu bišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
m. 53.
Ta Ust izhaja vsak vtorek in potek.
Tečaj I.
Odgovor odprtemu pismu.
(Konec.)
Če tedaj na vse strani z mirno krvjo in tenko vestjo po zdravem razumu presodimo nasvet „odprtega pisma," očitno vidimo, da ne obeta v slovstvu: 1) čisto nič materijalne koristi, niti nam, niti Hrvatom; 2) da nam Slovencem grozi gotovo duševno škodo; 3) daje blagonosna vpeljava hrvaškega jezika v slovensko slovstvo čisto nemogoča, ker bi se potem Slovenci ne mogli naučiti nikjer tistega jezika, v kterem naj bi pisali. Tu pak naj pristavimo, da pri nobenej okolnosti, kolikor smo jih še dozdaj našteli, nismo imenovali dobro znanih, neutrujenih narodnih sovražnikov, ki nam uže zdaj po deželnih zboreh, po časopisih, in kjer in kadar koli morejo, resnici vprek hudobno očitajo, da nam rabi v knjiži nov, narodu nerazumen jezik, zato da bi vero in veljavo vzeli našemu narodnemu trudu; kaj bi pa začeli ti možje potem še le, ko bi se mi prijeli hrvaškega slovstva? Kdo je pozabil silne besede plemenitega grofa v letošnjem deželnem zboru, ko nam je glasno očital, da gledamo v Zagreb, v Beligrad in Cetinje? Tako žuganje umnega in poštenega Slovenca sicer gotovo ne moti, ker ve, kaj mu je početi, ali vendar mu kaže, kakove, koliko veče in koliko nevarnejše težave bi pestile naš narodni razvoj potem, ko bi tok svoje literature zasuknili v strugo, ktero nam kaže „odprto pismo."
Predno zvršim sestavek, naj v misel vzamem še nekoliko stvari, na ktere me je napotilo „odprto pismo." Te dni smo slišali iz državne zbornice grmeti mnogo besed na strašni panslavizem, uže nekaj let plašeč Evropo, ktera prav za prav še ne ve, kakova je ta nevarna stvar. Nekterim se prikazuje v podobi Ivana Groznega, drugim v podobi težkega buzdovana Kraljeviča Marka. Dr. Toman pak se je oglasil, kakošen panslavizem se dobiva, ali vsaj dobivati bi se moral med nami vsemi, ki namPreširen pravi „otroci Slave;" rekel je namreč, da se med seboj žele Slovani samo slovstveno bližati in družiti, in da je tudi on sam panslavist, kar se tega tiče. Kako se pa Slovanje morejo slovstveno med seboj družiti in bližati? Uže svet je razglasil karajočo sodbo o strojbi enega jezika iz raznih slovanskih narečij, nam torej ni treba druzega, nego samo to, da milujemo vse tiste, ki še zdaj to nepraktično misel goje, ali morda celo nepotrebno tratijo blagi čas kratkega živenja s praznim delom vseslovanskih slovnic, ker ta pot nas ne pripelje nikamor, ampak vzajemnosti nam je iskati, da se učimo slovanščine na podlogi starega jezika, ker le tako se razna slovanska narečja približajo ne le v sintaksi, ampak tudi v slovnici in v slovarji. Ako pogledamo na avstrijski zemljevid, najdemo pod 47. stopinjo samo eno vseučilišče — Padovo, po severnih krajih pak jih je mnogo. Po polnoma smo tedaj preverjeni, da bode hrvaško vseučilišč
koristilo tudi Slovencem, ki sinove zdaj pošiljajo na visoke šole v nemški Gradec ali na Dunaj. Vseučilišče je kaj druzega, nego so gimnazije. Zagreb ima važno bodočnost, kar menimo, da je dobro znano tudi Hrvatom, od kterih se na-djamo, da ustanove svoje vseučilišče, kakor zahtevajo njihove okolnosti in njihova prihodnjost, da torej ne napravijo poduka samo o hrvaškem jeziku in slovstvu, ampak da bodo razlagali staro slovenščino in vsa druga živa narečja, torej tudi naše. Tako bi jako pridovali vsemu slovanstvu in sebi, in porodila bi se v Zagrebu vzajemna vez južnoslovanske literature. Slovenci nikdar ne bodemo krčili roke slovanskej vzajemnosti, kajti prav za to, ker nas je malo, vrlo dobro znamo, da se moramo opirati na svoje brate, kterim tudi ukazuje bratovska ljubezen, da nam roko podade, kolikor je mogoče po okolnostih, kakoršne so med nami. Do zdaj morda še nobeno slovansko narečje ni iz raznih narečij obogaTelo tako ,_Jtakorjnal(L>--jz_kterega so zopet cel6__llrvatj_e pohralL_ marsikako zrnce. Kar se pa tiče našega knjigotržja, ne pritegnemo, da je prav čisto ničevo in mlačno, kakor očita „odprto pismo," ampak reči moramo, da se vedno boljša in bode se čedalje bolj, kakor bodo napredovale naše učilnice in slovanska vzajemnost. O slovenskem knjižnem jeziku pa moramo „odprtemu pismu" pritrditi resnico, da v pisavi nismo še čisto vsi enaki; toda vendar si po kritičnem poti krepko prizadevamo, celo morda še bolj nego Hrvatje, da biposebnfl. sintakso in slovnico i flasoknjJl, kakor hoČe_jHXfiti-4"^^X--glo-._ vansko svojstvo; dalje so razlike, ki počasi gotovo zginejo,
med raznimi pisatelji tako uiaj_hnej da jih_namd^jm _čuti"nič.....
bolj, nego jih~jcTTacIiš, ko se je čudil čraej krvi, ki se je po slovenskem slovstvenem polji točila v iga-egavem boji. Ljubimo in čislamo dobro znano miloglasje, bogastvo in sposobnost hrvaško-srbskega govora; toda ljubimo in čislamo tudi slovenščino, ki je v miloglasji za srbščino prva med vsemi slovanskimi narečji, v bogastvu pak skoraj enaka hrvaško-srb-skemu, iz kterega pa tudi lehko zajemljemo besede, kolikor in kadar jih koli hočemo, ako nimamo svojih. Če je hrvaščina uže v 16. veku imela prvi in pravi cvet, ne smemo pozabiti, da je slovenščina uže v 9. veku književala, in da se zopet povzdigne, pač ne v krasoti nekdanjega bogastva z oblikami, pa vendar še zmirom mogočna, vredna hči svoje starodavne, bogate matere, vzlasti če njeni marljivi izobrazitelji privzemi v knjigo še nekoliko potrebnih oblik. *)
Hrabri hrvaški narod, naši južni bratje, s kterimi se mislimo in moramo vedno ujemati v lepej zlogi, umejo, da smo govorili odkritosrčne besede, s kterimi smo razodeli stanje
*) Vzlasti oblike pri glagolih 2. vrste na „olu na pr. mahnol, in družabni dež na„oj," pri ženskih imenih, ki imajo na konci „a,a na pr. »za roj," naj bi vzeli od Štajercev.
slovenske bodočnosti, ktera se pa le opira na slovensko narodno izobraževanje in na slovensko literaturo, kajti iz nje dobimo ali oteto ali pogubljeno narodnost. Slovensko mladino pa opominjamo, naj iskreno ljubi svoj zdravi, krepki narod, ki potrebuje njene ljubezni in njenih moči, ter naj dobro pretehta zgodovinske, politične, geografične in druge okol-nosti, ki nam prete, in gotovo izmed nje izgine vse prenagljeno zahtevanje, vsaka nemogoča misel, kterej bi za zdaj lehko rekli utopija; gotovo mora potem drugače soditi o slovenskej književnosti. Kdor pa tudi pretehta slovansko zgodovino in zdanjost sploh, naglo vidi, da so ostarele, v minolem dvaj-setletji potrpolele tiste misli, naj bi se iz več narečij ustrojil en književen jezik; naglo vidi, kako se noben slovanski rod ne sme sam zavreči, da bi ga potlej pobrali tujci, ne bratje. Slovana čaka velika bodočnost, kar celo pravijo njegovi nasprotniki, samo naj bi le tudi Slovan sam vselej vedel, kako se mu je vesti, da bi ne mahnil sam sebe, kar se je uže to-likrat zgodilo. Slovenci pa namestu nepotrebne, brezposlene tožbe v roko vzemimo pero, in premišljeno, pa srčno delajmo brez obupa. Majhen narod smo res, vendar smo telo trdnih žil, kar vsemu svetu priča naše delovnje.
O poljskem vprašanji.
Odgovor g. dr. Fr. L. Eiegra g. A. HUferdingu.
Za zdaj v nemar puščam vse koristi in škode, ktere bi mi utegnili imeti v tej reči, ker smo avstrijski državljanje, kajti menim, da je nam Cehom silo potrebno, pa ne samo pripo-ročno, da se vedno držimo tega načela; torej ne presojam, kako bi preobračanje poljskega vprašanja utegnilo seči do mcfči našega cesarstva, do njegove politike, do postavljenosti avstrijskih Slovanov in do sestave državnega zastopa. O tej stvari bi iz čistega češkega ozira pač lehko sodil. Egojizem je v politiki gotovo navaden vsem narodom," naj menj pak se more za metati pri malem narodu, ki mora vse žile napenjati, da bi vsaj svoje živenje ohranil; od tacega bi res nespodobno bilo zahtevati, da bi sreči svojih sosedov poddružil, celo iznebil se sam svojih koristi,sam svoje blagosti, pa najbi-si ti sosedje tudi bili njegovi bratje; ne bilo bi tedaj čudno, ako bi pretehtaval v svojih mislih, kakošen končen nastopek bi imel za našo postavljenost v" Avstrii, za naše razmerje z nemškim narodom, z Rusko in zapadno Evropo prav popolnoma srečen ali popolnoma nesrečen vspeh nedvom nega potezanja in namena poljskega vpora; kakošnega pota bi se poljska država zarad svojih potrebnih koristi v politiki poprijela, kar se tiče nas in Nemcev, ako bi se obnovila po vsej nekdanjej velikosti. Tako premišljevanje bi me peljalo do različnih ugodnih in neugodnih mogočosti — o kterih pa v naših listih ni spodobno govoriti — in ktere prepuščamo premišljevanju tistih rojakov, ki o politiki menj mislijo, nego sanjajo. Jaz pa se tudi čutim, da sem Slovan, ter ne jenjam verovati, da so nerazdelno zvezane koristi in škode slovanskih plemen, in da najboljše skrbimo za svojo bodočnost, če bodemo drug druzemu koristi po svojej moči podpirali, in če vsak izmed nas, prav kakor bratje ene rodovine, bodemo z enako ljubeznijo ljubili vse druge — starejše ali mlajše, menj ali bolj izobražene, zmožnejše in silnejše ali pa ubožnejše in slabejše. Naša ljubezen inudanostpak se razodeva v zajemnosti in ravnopravnosti, ktera neče, da tak rod, ki ima samostojno, po zgodovini in ravnopravnosti zagotovljeno osobnost, to osobnost druzemu daruje ; ktera ne dopušča, da bi nad drugimi vladal kterikoli
rod iz kakoršnega koli namena ali imena. Zgodovinska doba ne ve za nas Slovane, da bi bili osobnost enega liva, tudi ne mislim, da bi se kdaj v prihodnjosti mogli bolj zediniti in združiti, nego v sestavljeno (kolektivno) osobo. Ce s tega mesta gledam na ruskopoljski vpor, vidim v njem žalostno prikazen, boj med brati, nad kterim morejo le neprijatelji vsega rodu imeti polno in resnično veselje. Kajti v njem je samo nekaj resnično, in to je razdevanje poljske zemlje, koder vojska nikomur ne prizanaša; tu ni treba nikakoršnih Baškirov in Kozakov, — vemo, kako znajo tudi redne vojske izobraženih držav paliti in pleniti, in menim, da tudi poljski bojniki posestnim rojakom nič ne prinašajo. Drugič je resnično, da je ustavljeno duševno in materijalno in politično napredovanje ne samo na Poljskem, temuč tudi na Ruskem.
Negotov pak, več nego dvomen (in tako, kakor jaz tudi sodi premnogo vzlasti premišljenejših Poljakov) je vspeh vsega vpora, ki ne more zmagati z lastnimi močmi, ter se le opira na to, da bi zbudil vdeleževanje evropske diplomacije. In kolikrat so se Poljaci uže prevarili z upanjem na diplomacijo! — Vse misli vseh diplomacij na svetu merijo zdaj le na to, da bi se ohranil status quo, in odvrnila vsaka prememba ali vsaj vsaka vojna, in kadar se je naredila brez nje prememba, da bi registrovala fait accompli. To ve vsak abecedec v politiki. Med tem pa divjata dva slovanska naroda proti sebi, sekaje si krvave rane; ali morda se zopet vrnejo vse reči na stara mesta, kadar se oba grozno izranita in oslabita. Jaz pak menim, da za vsako rano, ktera se naredi ruskemu ali poljskemu narodu, krvavi ves slovanski narod; ne morem namreč nobenega teh dveh narodov izobčiti iz naše rodovinske družbe, ne gledaje tega, da ta ali uni rod ne mara za to družabnost, ali da jo celo taji, ker se ne morem pridružiti smešnim teorijam nekterih nazoviučenjakov, kteri Poljake ali vsaj njihovo plemstvo razglašajo zdaj za Sarmate, zdaj pak zopet Ruse odkazujejo k Čudom ali Mongolom, in Bog ve kam. Sodim, da se v tej misli z menoj ujemlje velika večina češkega naroda in vzlasti njegovih izobraženih mož, in torej bi se dali zavrniti na pravo mero očitki tistih ruskih časopisov, kteri tožijo češko časopisje, veleči, da izmed vseh evropskih narodov Cehi najstrastnejše pišejo proti Rusom, in tako tudi tisti pogolč poljskih listov, da sta pre Palacky in Rieger in drugi češki pisatelji prodani carovanju in samodržju. Kolikor so meni znani Cehi, menim, da sploh nimajo menj sočutja z Rusi nego s Poljaki. Ko so se Rusi bojevali s Turki Slovanom na korist, blagoslavljali so vsi Čehi njihovo orožje, in ko so za krimske vojne Rusi tako junaški branili sebastopoljskih ozidij, takrat so se tega veselili vsi naši ro-doljubje, in želeli jim zmage. Da se zdaj med ruskopoljskim bojem ne kažejo samo veča sočutja z Rusi, ampak da se celo tudi sem ter tje marsiktera gorjupa beseda pregovori o ruskem narodu, ali vsaj o vojski, temu je treba vzroka iskati v prirojenem čutu vsacega plemenitejšega človeka, ki ga nehote žene, da bi pomagal slabšemu v prepiru, ki se godi pred njegovimi očmi, ne posebno vprašaje, je-li pravičen ali krivičen; kaže se, da je tlačen, in to je dovolj vsacemu, kdor ima v sebi kapljico viteške krvi, da bi se za-nj pognal. Poleg tega je ta boj tudi za svobodo, in kdor koli se prišteva k našej naradnosti, ljubi tudi svobodo, ker mi Cehi smo prav iz-poznali po stoletnej izkušnji, da je bila nesvoboda zmirom tudi našej narodnosti pogubna. Ni čudo torej, da med nami vsak boj za svobodo — naj se bije kjer koli — nahaja veliko vdeleženost, ki je tem silnejša, čim bliže je človek tistej starosti, kterej srečna in vselej odpustna napaka biva povišati vsak veseli čut do navdušenosti, in vsako neradost do sovraštva. V teh čisto človeških razmerah je treba najprvo gledati ne
le sočutja mnozih Cehov za poljski vpor, ampak tudi trenotno nevoljo nekterih proti Rusom.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Gorice 29. junija, (žf) Zadnji dve vrsti sicer hvale vrednega sestavka: „Bolškim, tominskim in cerkljanskim vo-lilcem v 51. listu časnika „Napreja" 26. dan junija t. 1. sti pravičen srd obudili v Gorici. Prepričani smo, da je le po zmoti bilo rečeno, da po smrti g. dr. Volčiča nimamo čisto nobenega narodnega moža več v deželnem zboru, *) ker se ne ujemlje z resnico. Utegnilo bi pa biti dosti bralcev, ki ne zapazijo te pomote, in zato hočeti poštenost in resnica, da jo tukaj popravimo. Kar se tiče rajnega dr. Volčiča, moramo žalovati njegovo prerano smrt. Poznali smo ga, da je bil sposoben mož in vrli Slovenec, ali v zboru ni imel prilike, da bi se bil kdaj pokazal, ker je bil zarad bolezni samo v prvih štirih sejah, in v zbornici nihče ni slišal njegovega glasa. Da bi po smrti g. dr. Volčiča ne imeli čisto nobenega narodnega moža več v zboru, tega si ne morem nikakor misliti jaz, ki sem bil pri vseh 33 sejah, in tega tudi ne bode trdil nihče, kdor se je ozrl na dejanje naših zbornikov, in drevo sodil po sadu. Goriško-gradiški je edini izmed vseh zborov, kolikor koli je tacih, da v njih sede Slovenci, ki je Slovencem ohranil vse pravice neoskrunjene in neprikračene. Vladni nasvetje so k nam došli tudi v slovenskej prestavi; govorila sta v zboru po slovenski Črne in Winkler; hitropisni zapisniki se tudi prestavljajo na slovenski jezik; zbor in odbor prejemljeta vloge tudi v slovenskem jeziku; po vseh deskah nad vrati deželnih uradov so napisi tudi slovenski; v deželnej muzeji nosi vsaka stvarca slovensko ime. Ali se imamo za vsa ta znamenja in za vse te dokaze narodne ravnopravnosti zahvaliti samo pravičnosti tukajšnjih Lahov ali tudi veljavi in moškemu vedenju našega krdelea **), lehko sam razsodi vsak, komur so kolikaj znane naše okolnosti in razmere; jaz le opominjam samo to, da uči izkušnja, da se navadno pravice ne dajo zaspancem in mlačnikom. Kako so se naši poslanci potezali v materijalnih zadevah za svoje pooblastitelje, to ne spada več sem.
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. Prihodnji semenj, ki se v Ljubljani začne v ponedeljek, (6. dan t. m.) ne bode za govejo živino in drobnico, konji in prešiče se bodo pa smeli prodajati. To je za tega delj, ker goveja kuga ni še popolnoma utihnila poKranjskem: v Za-gorji na Notranjskem, v Orehku naDolenskem in v Preloki v črnomaljskem okraji. Po Hrvaškem čedalje huje kuga razsaja, vendar je do zdaj še ostala samo v zagrebškej in reškej županii; pri Sisku v Žabnem je pa samo v enej vasi poginilo 133 goved.
*) Nase besede so se opirale na „glas z levega brega Soče," ki smo ga bili prinesli v 42. „Napreji" 26. dan maja. Ce smo imenovali Slovence „ o k o 1 i Gorice," ni težko razumeti, da smo to rekli samo za to, da bi se krajše povedalo, namestu: „Bolčanje, Tominci in Cerkljanje." Tega pa zdaj sami ne vemo, ker nismo več mogli najti rokopisa svojega zadnjega Bolčanom itd. pisanega sestavka, ali se nam je roka prehitela, da smo zapisali „narodnega," namestu „samostojnega,^kakor govori „glas z levega brega Soče," ali se je vrinila tiskarska pomota. Zaliti nismo hoteli nikogar, in tudi prav dobro vemo, kako se je godilo v goriškem deželnem zboru; g. Črne in g. Winkler sta nam celo znana po osobi.	Vredn.
**) Eazun prevzv. kneza velicega vladike imamo Slovenci zdaj le 7 poslancev; osmi se bode v kratkem volil.	Pis.
V dveh selih slunjskega in v dveh selih druzega banskega polka v vojaškej granici se je prikazala govejej kugi podobna bolezen tudi med ovcami in kozami.
—	Poslanec g. dr. Toman je prišel po noči med 30. junijem in 1. julijem z Dunaja v Ljubljano, ker so za nekaj časa odložene seje državnega zbora.
—	25. dan junija se je iz Trsta na Dunaj peljalo z vlakom za kratek čas 136 ljudi v druzem in 105 v tretjem redu; iz Ljubljane se nihče ni bil pridružil.
—- G. baron Codelli pl. Fahnenfeld se je odpovedal vodstva v zgodovinskem društvu.
—	V Egerjevej tiskalnici se je natisnilo 1000 g. Her-manovih, na slovenski jezik prestavljenih govorov, in 1000 tacih, da imajo poleg prestave tudi izvirno besedo. To se je storilo po naročilu štajerskih rodoljubov, ki žele ta slavni govor posebno po Štajerskem razširiti.
Vir na Gorenskem se je SO.junija vnel ob enej po poldne. Pogorelo je 15 hiš in tudi nekaj živine; dva človeka sta se tako opekla, da so ju morali izpovedati in obhajati. Vojaci so kurili v nekej bajti, ki je začela prva goreti; vendar se do dobrega še ne ve, kako se je zapalila vas, v kterej je tudi pogorelo nekaj tacih posestnikov, ki so bili sicer zavarovani, ali zamudili so bili plačati o pravem času. Znana Vodopivčeva gostilnica ni zgorela.
Dunaj. V 6. seji poslanske zbornice je prvosedoval g. Hasner, in pri ministerskej mizi so bili gg.: Schmerling, Ple-ner, Hein, Lasser, Recliberg, Wickenburg, Mecsery. Dalmatinski poslanec g. Deskovič je prvosedniku v roke položil svojo obljubo, in potem sel v sredino. Za tem je na vrsto prišel 11. oddelek odgovorskega pisma, ki je obveljal brez kacega razgovora; pri 12. razdelku pak je poslanec Schindler govoril o razmerah raznih ver med seboj in med državo, in opomnil, da je uže pred dvema letoma bil državni minister po ukazu Nj. veličanstva oznanil načrtan zakon v razmerah nekatoliških cerkev s katoliškimi, o raznoverskih porokah itd., in vprašal je, zakaj ta črtež ni še do zdaj prišel na vrsto. Rekel je dalje, da je te dni na svitlo dal tridentski vladika pastirsko pismo, tako zloženo, da bi ga on bil okrivičil po §. 302. kazenskega zakona, in da torej ne ve, zakaj viši državni pravdnik v Tridentu ni naredil tožbe. Na to je rekel: slišim, da se trudijo, da bi sedanja vladna načela združila se s konkordatom, in zato je bila v državnem ministerstvu osnovana komisija, pri kterej so bili največ le katoliški duhovni, in dalje slišim, da prav za prav ne gre za to, da bi se vnovič pregledal konkordat, ampak za dodatni člen h konkor-datu. Ne sezam predaleč, ampak zahtevam samo to, da bi se izpolnilo, kar je pred dvema letoma oznanila modrost Nj. veličanstva. Za njim je enako govoril pastor Schneider, za za kterim se je oglasil Riehl, naj bi se o tej priliki ne pozabil državni zakon, dan 5. marca 1862. leta, ki obeta v red spraviti srenje ter srednje in ljudske učilnice. Potem je vstal g. Schmerling, rekoč, da ve, kakošno je pastirsko pismo tri-dentskega vladike, toda vlada ni mogla nič storiti, ker je molčal viši državni pravdnik v Tridentu; kar se pa tiče komisije v državnem ministerstvu, da ima 3 katoličane in 3 protestante v sebi.— Dvanajsti oddelek pismenega odgovora je bil soglasno potrjen, kakor ga je bil spisal odbor. Pri 13. oddelku je na ravnost zahteval poslanec Schindler, naj se ovrže zakon ob odrtii, da bi se iz Avstrije izpravila tudi odrtija sama. Glasovanje potrdi 13. oddelek. Zarad 14. oddelka so govorili zoper nasvet gg.: Skene, Schindler in grof Rothkirch. Poročevalec dr. Giskra je opomnil, da zdaj ne gre za to, da bi se kmalo pravičnejše in primernejše razdelili davki, ampak da odbor le priporoča, naj bi se naredilo pri
davkih dosti čisto nujnih prememb, da bi ustreženo bilo pravici in potrebi. Posl. Skene je nasvctoval, naj se 13. oddelek tako-le premeni: „gotovi poboljšek deželnih novcev in krepko rastoča vera v našo državo je sad nove ustave; premišljene naredbe, po kterih se odpro bogati, pa še skriti državni pripomočki, povikšajo državne dohodke, modra varčnost pomanjša stroške, in po tacem poti se avstrijskem narodom poda prilika, da se iznebodo, česar je treba, da se zopet povrne ravnotežje v državno gospodarstvo." Posl. dr. Schindler je rekel, naj se počaka s vprašanjem, ali se ima o dačnem zakonu kaj popraviti ali ne, dokler na vrsto pride nov dačen zakon, ki bode bolj umerjen po javnih potrebah, in svetoval je, naj se glasuje v dveh razdelih posebej o tem nasvetu, in sicer zato, da bi lehko glasovali zoper zadnji oddelek tisti, ki mislijo tako, kakor on. Posl. grof Rothkirch je nasveto-val, naj se ovržejo besede: „pa tudi pričakujejo v načelu pravih davkov tistih prememb, za ktere je državni zastop rekel uže lani, da so silo potrebne," ter naj se namestu njih postavi: „pa tudi pričakujejo tako v red spravljenih pravih davkov, kakor je državni zastop rekel uže lani, da je silo potrebno." Ta nasvet so podpirali, posebno je zanj govoril poslanec baron Tinti. Poslanec dr. pl. Miihlfeld je svetoval, naj seja preneha, da bi se te priporočane premembe podale odgovornemu odboru na posvetovanje. To se je tudi zgodilo. Odbor je priporočil potem še vnovič nekoliko popravljen popravek grofa Rothkircha, kar je tudi potrdilo glasovanje. Ves drugi pismeni odgovor je obveljal, kakor ga je bil zložil odbor. — Ne ve se, kdaj bode prihodnja prva seja, ker ni še znano, kaj bi imelo za zdaj priti na vrsto.
—	Ko se zopet snide državni zbor, precej mu bode neki na presojevanje položen preudarek državnih stroškov in dohodkov za 1864. leto.
—• G. Hasner, prvosednik poslanske zbornice je uže poslal češkim poslancem grajo, da niso prišli na Dunaj.
—	27. dan t. m. so bili v gostje povabili poljski poslanci tiste nemške poslance, ki so v državnem zboru govorili o poljskej stvari, namreč gg.: Bergerja, Kurando, Tscha-buschnigga in Giskro. Veselica je bila v gostilnici pri nadvojvodi Karlu. Prvosedovala sta Leon Sapieha in grof Star-zenski. Grof Potočki je napil prijateljem v poslanskej zbornici, Groholski pa nemškemu narodu; pričujoči nemški poslanci so pa odgovarjali vsak po svojem.
—	Železnica iz Zemuna v Reko pišejo, da se ima izročiti nečemu društvu iz Belgije.
Trojedina kraljevina. 8. dan t. m. ob 11. uri zjutraj se v Reki po dražbi v delo odda 6480 sežnjev pod Jelšanami ležeče ceste od Reke na sv. Peter.
Ogerska. „Pestbudinske Vedomosti" razglašajo prošnjo, ktero je Nj. veličanstvu podalo več sipuških županij, da bi se vpeljal slovaški jezik v srenjsko uradovanje in v levoško (Leutschau) gimnazijo.
Ruska. 27. dan junija meseca se je g. knezu Gorča-kovu dalo avstrijsko, angleško in francozko pismo zarad ruskopoljske vojne.
—	Veliki vladika Felinski je deven blizu Petrograda v Gatčyno, kjer je car Nikolaj večkrat prebival na svojem gradu. Felinskega pre niso bili poklicali v Petrograd, ampak na ravnost odpeljali v Gatčyno.
—	Beremo, da se Ruska pripravlja za vojno, in da bi se torej težko prijela tega, kar od nje zahtevajo zapadne vlade.
Poljska. Narodna vlada je ustavila železnico in telegraf od Varšave do Petrograda.
—	„Journal de St. Petersbourg" imenuje 34 osob, kmetov, uradnikov, ruskih duhovnikov itd., ktere so obesili vpor-niki, in mnogo druzih, ki so jih drugače pomorili.
Srbska. Še zdaj med Srbijo in Turčijo ni dognana reč o belograjskej trdnjavi, in o tem, da bi se preselili Turki iz srbske zemlje.
Francozka. Persigny je izvoljen za poslanca v Petrograd, Valevski pa za poslanca v London.
—	„Constitutionnel" upa, da zapadna pisma srečno dovrše poljsko vprašanje; pa vendar se tudi Francozka neki zelo pripravlja za vojno.
Italija. Časniki zopet govore, da ne misli na Francozko iti Garibaldi, ki čedalje bolj ozdravlja.
—	Razglas narodnega rimskega odbora Rimljane vabi, naj se več ne pečajo z burbonovci.
karabogilauska. „Presse" pripoveduje, dajegospo-dičina Pustovojtova v Karabogdanskej (Moldavii).
Amerika. Beremo, da je Lee ujel ves 6. oddelek Hookerjeve vojske. G. Linkoln je v orožje sklical 120.000 ljudi iz Pensilvanije, iz zapadnje Virginije in iz Novega Jorka.
—	Pišejo, da so na otok Martinique poslali meksikanske vojskovode, ktere so ujeli Francozje. Meksikanska vlada se je neki umeknila iz Meksike.
Slovo
neplačanemu gosp. popravljalcu „Naprejevih" tiskarskih napak in druzih, ki se le gospodu zde napake.
Blagorodni gospod! Uže dolgo se čudim vašej dobroti, da vi, kakor „Novicam" za plačilo, tako meni zastonj popravljate napake moje pisave, in blagovoljno pristavljate celo jezikoslovne opombe. Res imate v popravljanji tiskarskih napak uže mnogoletno vajo, vendar bi se predrznil reči, da časi popravite kako stvar, ki se le vam zdi, v resnici pa ni napaka, in torej vas prosim, da to delo, dokler ga vam ne bo-dem naročil, opustite, posebno zato, ker vaši popravki in pristavki hodijo v roke mladini, ktero bi morda vendar časi utegnili motiti, da-si nimajo v sebi nič jezikoslovnega znanja, še menj pa soli.
Torej vzemite slovo in tudi prepričanost, da vas, ker ste mi nepotreben, milostno izpuščam iz dozdanje brezplačne službe, za ktero še hvale ne morete zahtevati, kajti vas nihče ni prosil.	Vam
udani „Naprej."
Odgovor.
sestavku „eingesendet" v „Laib. Ztg."
Ko bi ljubljanski župan bil na sv. Ahca dan v Idrii samo hotel pomagati k zložnemu veselju tega potovanja, potem bi ne bil tako zgrabljen, kakor je bil. Ker je pa g. župan in čitalnični prvosednik v Mengši le kamnarja iskal, v Idrijo pa po dolžnosti moral iti, kakor je povedal sam, in ker je tam sam za sebe govoril besede, ki so nas morale jako neprijetno zgrabiti, in za ktere ni imel nikakor-šnega naročila, in ker je bila tudi čisto prebobneče raz-trobljena po uradnem ljubljanskem listu sama veselica, zato se držimo še zmirom svojih prvih besed. Čitalnica je bila 21. junija tudi v Kamniku in Mengši, ali naši listi ne trobijo po svetu triumfov, kakor bi bili zmogli najhujega sovražnika. Daje tako delal tudi list „Laibacher Ztg.," potem bi ne bilo tacega prepira. Odkritosrčnost in resnica hraniti mir, pa ne tendencijalno bahanje. Kdo pa je prepire o narodnosti med nami naravno porodil in umetno redil, to lehko do-kažemo z neštevilnimi izgledi. Uže drugič jemljemo akt, da je vrgla prvi kamen v tem pol letu, kar.^zliaja „Naprej," vselej una sama sebe imenuj oča stranka.	Vredn.
Ustnica. Gosp. F.v J. v Trstu. Naročnino prosimo vselej fraa-kirati. — Gosp. V. Z. v Z. Ce bode izvrsten, kakor se je nadjati, vaš komentar slavnih besed: „Wir ziehen schon zwei jahre im lande herum," potlej menimo, da vam ne bode težko najti založnika.
Dunaj 2. julija. — Nadavek (agio) srebru 9.50.