3BMI* Posamezna številka stane 12	"3^
12, Itevi* V*.
iHS" «s ®»f %	4 •» «- 11 fermarla 1^18
l*ctitfk X»
Naročnina listu: —
C e k> ieto . . K 12'— Poi leta . . . , 6’— Četrt leta . . „ 3 — Mesečno, . .	, 1'20
Zimaj Avstrlfc :--
Celo ieto . .	„ 15-—
Posamezne številke —	13 vinarjev. -
Inserati ali oznanila
se računajo po 18 vtiv od 6 redne petitvrste: pil večkratnih oznanilih velili — popust.
„Straža** izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko
ljudstvo.
Z uredništvom se more govoritf vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Mir s celo Rusijo.
Miru z Ukrajino je sledil mir s celo Rusijo V sed nemško-avstrijske-ruske komisije v nedeljo, 10. februarja, je predsednik ruske komisije na povelje svije vlade iz avil: Rusija se odreče formelni mirovni pogodbi ia izjavlja, da je vojno stanje končano ter da odreja takojšnjo popoluo demobilizacijo ruskih vojaških sil Za daljna pogajanja med četverozveznimi državami in Rusijo o medsebojnih diplomatic n ih, konzularičoih, pravnih in gospodarskih razmerah je Tricky pokazal pot direktnih pogajanj med udeleženimi vladami i i pogajanj s
Četverozveznimi komisijami v Petrogadu.
Sklep miru z Ukrajino.
V soboto, 0. februarja, ob dveh zjutraj se je ,«iirpyaa pogodba z Ukrajino podpisala: tako se je ta dan uradno sporočilo iz liresta Litovskega. Podrobnosti o tej pogodbi, kakor tudi o vprašanju, aiii še vztraja Trockij pri svojem stališču, da je edina prava vlada Ukrajine boljševlška vlada, ki je imela svoj sedež v Ckarkovu, ne pa kievska Rada, s katero se .sta pogajala Kiililmann in Czernin, in da je vsaka pogodba z Ukrajino neveljavna, če je ne potrdi tudi ruska delegacija, se še niso sporočile. Razlog je, kakor se zatrjuje, v tem, ker je brzojavna zveza med Dunajem in Brestu Litovskim 'Vsled zimskega viharja pri Brestu pretrgana in se Se ni mogla popraviti.
Vest o prvem sklenjenem miru je razveseljiva za vse, ki si želijo konec vojne in njenih grozot. To veselje bi še bilo večje in trdnejše, če bi se doznalo, da je mir sklenjen s celo Rusijo in dia bode tudi x>'> zahodni in južni fronti zaplapolala mirovna zastava. To se žalibog še ne bo zgodilo tako kmalu.. Zanimivo je, da smo najprvo sklenili mir s tisto državo, ki nam ni napovedala vojske, kateri mi nismo napovedali vojske, s katero se sploh vojskovali nismo, ker je ni bilo. Saj je Ukrajina država Še le od 20 novembra 1917, ko je osrednja 'Rada v Kievu proglasila Ukrajino kot samostojno, od Rusije neodvisno Ijudovlado, Najprej so torej sklenili, mir med se-boi tisti, ki se niso vojskovali med seboj. Kdlaj pa bodo mir sklenili tisti, ki se vojskujejo med seboj?
Vprašanje pa je sedaj, ali je ukrajinska Rada takp močna, da bo mogla obvarovati in v rokah obdržati prapor miru. Ukrajina še ni pomirjena, ne samo ob njenih mejah, marveč tudi v njeni notranjosti se še vedno vršijo krvavi boji. Lenin je začetkom februarja sporočil svetu, da so bolj še, viške Čete
29.	ianuarja vkorakale v Kiev ter da se jim je pridružila kievska garnizija in je odstavila Rado. Izvršilni odbor ukrajinskega sovjeta s svojim ljudskim tajništvom v Charkovu se je proglasil kot naivišja oblast z Rusijo federativno združene Ukrajine in je 2 februarja prenesel svoj sedež v Kiev. Radine čete na južnozapadni fronti in na romunski fronti so se prostovoljno razdražile. Tako je poročal Lenin. Rafia pa poroča, da se boljševikom ni posrečilo zavzeti Kieva. marveč so bili poraženi ter so izgubili do 8000 mrtvih. Nadalje se je Radinim Četam baje tudi posrečTo, pri kraju Sarny (ob reki SluČ, ki je pri-' tek Prinjeta, severnovzhodno od Lucka) premagati kol:ševiške čete ter jim upleniti 300 strojnih pušk,
200.000	pušk in 200 polnih mnnicijskih vozov.
Boji z Ukrabno se bodo nafd alievali, naj si i-maio bolj še viki oblast v rokah ali kdorkoli. Rusija se Ukrajini ne bo zlahka odpovedala ne samo iz političnih, ampak tudi iz gospodarskih vzrokov. Saj je Ukrajina ne samo obsežna pokrajina, na jugu Rusijo preko reke Drijepr segajoča do reke Don, z nad SO milijoni .prebivalcev, ampak tudi najbolj rodovitna pokrajina, ki proizvaja 60% celokupne ruske žitne produkcije, sladkorja pa 88% in polovico vsega ruskega tobaka. V tem je velik pomen Ukrajine za •Rušilo in tudi nagib za nove boje, za katere so si TJkraiijnci v Brestu Litovskem gotovo : tudi izprosili vojaško nomoČ osrednjih držav.
Pomen sklenjenega mira je torej v glavnem le
na gospodarskem polju. Grof Czernin je v avstrijski delegaciji napovedal kot uspeh pogajanj in mira z Ukrajino dovoz tamkaj v veliki množini nakopičenega žita in drugih živil. Tem živilom velja sedaj zanimanje in pričakovanje. O drugotnem in celotnem uspehu tega mirovnega sklepa pa je pritrditi velikemu nemškemu listu „Vossische Zeitung“, kil piše: „Na jasnem si moramo biti, da z Ukrajino sklenjeni mir dobi. resnični pomen še le takrat, če pelje, vseeno na kak način, k miru s celo dosedanjo Rusijo
Kriza v Avstriji
Kriza avstrijskega ministrstva, ki je v četrtek
izbruhnila, je začasno tak/ končana,‘da Seidler ostane, ker uživa cesarjevo zaupanje. Sedaj se Seidler na vso moč trudi, da b' dolu! večino za proračunski provizorij. Obdeluje zlasti Poljake. Predsednik Poljskega kluba, baron Götz, je bil že v četrtek poklican k cesarju. Pogajanja v Poljskem klubu in med tem klubom in vlado vsebgc„o za Seidlerjevo vlado to veliko potežkočo, da Vsepoljaki in poljska liudska stranka nočejo več hlapčevati nemškim hegemon ski m težnjam, marveč vedno bolj in bolj zavzemajo slovansko stališče. Ce Judi se še bo dala v Poljskem klubu skrpati neka večina za dvomesečni proračunski provizorij, je to le pomoč v naj večji si-
li.	Gez dva meseca pa se bo zopet pojavila prikazen {utapljajočega se ministrstva.
Naravno je in menda tudi največjim nemškim zagrizencem razumljivo, da s takšnim vladanjem ne trpi samo vlada, temveč tudi država. Periodične ministrske krize v Avstriji so očividni znak notranje dkžavne bolezni. Država s sedanjo konstitucijo je bolana. Avstrijska ustava že od svojega početka, od svoje nemško-oentralistične zibelke nosi v sebi kali slabosti in bolezni. In zato zahtevajo vsi prijatelji naše države, naj si so Nemci ali Slovani, da se mora avstrijska ustava preosnovati. Avstrija se mora prenoviti, če hoče živeti. Ta preureditev se ne sme in ne more izvršiti v smeri germanizacije in centralizma, saj ravno na teh dveh boleznih Avstrija hira in boleha.
To so že začeli tudi uvidevati med nemškimi Strankami. Kajpada vsenemei in nemški radikalci in zagrizenci med raznimi nemškimi frakcijami nimalo nobenega čuta in smisla za ozdravljenje Avstrije. Oni bi celo radi oovečali njeno liolenje z uvei: o vero-li iem. in razširjenjem nemške nadvlade. Saj je nem-škoradikalni Wolf izzval zadnjo ministrsko krizo s tem, da ie zahteval enostransko rešitev stare češko-, nemške sporne točke, namreč ustanovitev nemškega okrožnega sodišča v svojem volilnem okraju Trut-novu.
Začelo pa se je vsaj nekoliko daniti v nemških I: rščan sko-fšocial n i h krogih. Krščanskosocialna glasila novdariaio, da Avstrija ne more ostati Stara. Problem njene notranje trdnejše preosnove, ustavne suremembe, ne sme ostati nerešen. Sicer so prestolni govor in programatične izjave ministrov opetovano omenile ustavno preosnovo, praktično pa se ni nič storilo. !Ce hočemo priti iz teh’ težav in tesnob, tako pišejo ti listi, morajo državne stranke vedeti, kaj hočeio. To velja predvsem o Nemcih. Stvoriti morajo platformo, na kateri bi mogli vsi narodi priti drug dragemu nasproti ter se zediniti, še le ko se
bodo Nemci med seboj pobotali, kaj naj storijo za u-stavno oreosnovo, ko bodo vpostavili pozitiven program za' pogajanja, moremo pričakovati, da se bo u-stavna preosnova začela gibati. — No, Slovan: že dolgo čakamo na ono nemško platformo.
Résno presoja državni položaj tudi „AroeHer-Zeitnhg“, ko med drugim piše: „Resnica je, da ne kaže več pred resnostjo državne krize zapreti oči. da se je treba odločiti stvarem pojgjiedati v ■ oči in resno poizkusiti, ‘da se za narode najdejo drage oblite skupnega prebivanja in življenja kakor one, ki jih danes, kakor sami čutijo, oklepajo in vežejo. In tudi to mora vladajočim biti jasno:	čimdalje traja
vofska. tembolj raste razkroj in rastejo nevarnosti ‘za obstoj države. Z opomini in?-nujnimi prošnjami, naj pridejo od katerekoli strani in v kakorkoli slovesnih besedah, ni nič opravljeno in nič pomagano; država mora biti, če hoče živeti, država svojih narodov in svojih ljudstev.“
Mi Jugoslovani presojamo krizo mirno in brez razburjenja. Naše stališče je. jasno napram vsa<i vladi, naj se ta imenuje Seidler III ali pa kakorkoli drugače. Naš program je samostojna jugoslovanska država v okvirju Avstrije. Ce se ta naša zahteva iz/olni, bo Avstrija postala to, kar mora biti, če hoče ostati, država svojih narodov, tudi svojega jugoslovanskega naroda
Dr» Korošec o parlamentarnem položaju.
Dr. Korošec se je napram dunajskemu (dopisniku Glasa S. H. S. takole izrazil:
„Položaj se je v zadnjih dneh opasno poostril.
Z znano obljubo nemškim radikalcem je ministrski predsednik bistveno izpremenil podlago svoje politike. Vsestransko priznano je bilo načelo, da ne more /vlada začeti z reševanjem nacionalnih sporov enostransko, temveč da mora interesirahe stranke obveščati o eventuelnih pogajanjih. Sedaj so začeli nemški radikalci s postulatolo politiko, ki so jo Nemci tatico glasno napadali, in vitez Seidler jim je obljubil enostransko odločitev pri tako delikatni in načelno tako dalekosežni trutnoVsiki stvari, katera je znana vsakemu parlamentarnemu vajencu1. S tem je potisnil Cehe v silobran, kajti za vsako stranko in vsak narod so vprašanja, kjer ni mogoče odnehati. Nemški radikalci vedo natanko, ‘da s tem spravljajo v nevarnost parlament, in to je pravi in globlji vzrok tega njihovega postulata. Mislim, da Vas prav informiram. če rečem, da. obst ia. tudi med strankami izza maja 1917 nekako premirje v tem smislu, 'da se morejo velika nacionalna sporna vprašanja spraviti v parlamentarno odločitev le, ako se za to sporazumejo vsi udeleženci. Opozarjam samo na ustavni odsek, kjer imamo nekak tih dogovor, da se more delo započeti samo sporazumno. Zakaj vse to? Ker so stranke uvidele, da na eni strani ljudstvo ne more pogrešati parlamenta, na drugi strani pa da obstojajo taka vprašanja, kjer pomeni gasilstvo na,d posameznimi strankami toliko kakor uničenje parlamenta. Kdor hoče parlament — in mi ga hočemo vzpričo strašne bede ljudstva, vznričo korupcüe, vznričo spomina na žalostno dobo Stiirgkhovo. radi mira in ra-
ii vsem narodom tako simpatičnih demokratičnih reform — ta ne bo odobraval, da se je Seidler odstranil od dosedanje taktike. Nam je poleg vsega tega tudi jako mučno, da smo odslej naprej osebno na-pram ministrskemu predsedniku v jako neprijetnem položaju. Vedno se moramo bati, da je kje sklenit kakšno tajno pogodbo, n. pr. z ozirom na nedavno posvetovanje z nemškimi alpskimi poslanci, ki se je tikalo njihovih zahtev na našem jugu. Vedno moramo paziti, da se za. našim hrbtom kaj ne izkuje. In tako nezaupanje moti parlament v vsem njegovem delu. Vsled tega upam, da vse dalekovidiiejše stranke uvidijo, da bb v resnici samo krivda Seidler ja, eko pride parlament v zagato. Za nas Jugoslovane je jasno, da pojdemo tudi zanaprej skupaj s Češkim Svazom, kakor smo do danes v vseh točkah sporazumno nastopali. Vsi drugi nazori, kakor jih dostikrat Sirijo dunajski listi, so prazne kombinacije. Pa tudi za Poljake bo največje važnosti, da vlajdta ne gre brez obzir preko deželnozborskih sklepov. Po nemških radikalcih s pomočjo ministrskega predsednika umetno pod parlament vtihotapljena mina se mora odstraniti.
Ornig proti Jugoslovanom.
'Ptujski župan Ornig je razposlal županom na-istednjo okrožnico:
„Strogo zaupno' Cenjeni g. župan!
V času od 13. do 15. februarja 1913 bo odposlana velika deputacija mest Ptuj, Marib&r in Celje, kakor tudi vseh drugih Avstriji prijaznih mest, trgov in vaških občin, pod vodstvom Nj. ekscelence g. dr. Weisskiirchnerjs župana 'državnega glavnega in prestolnega mesta. Dunaj, k Nj. Veličanstvu cesarju, 'da mu tam izrazi svojo patriotično željo po ohranitvi nerazdeljive Avstrije. Za stanovanje Članov te deputacije se ho skrbelo, istolako se bodo tudi povrnili stroški za potovanje. Fros.mo Vas, da nam s priloženo kulverto ekspresno javite, ali se hočete kot preo.«topnik Vaše občine vt-deležiti_te deputacije ali pa če morete poslali kakega zastopnika. Nato Vam Perno poslali š« natančneja navodila,
H velespoš tovan jem :
Ornig J, r*
Slovenskoštajerskim nemškutarjem in zagrizenim Nemcem že teče voda v grlo. Spoznali so, da je gibanje za ustanovitev samostojne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom postalo tako močno, da ga nobena nemškutarska hujskarija in vsenemška a-gitaoija, nobena nasilnost in nobena goljufija ne more več ustaviti.
Poskusili so torej zadnje sredstvo: Nas Avstriji in cesarju zveste Slovence, ki smo tisoče in tisove svojih junaških mož in mladeničev žrtvovali za pesarja in za Avstrijo, bi radi očrnili celo na najvi-S&iem mestu. Očrnila bi i nas rada tista zagrizena vse-nemška stranka, koje pristaši vedno škilijo Čez mejo v Prusijo, Kateri slavijo nemškega cesarja bofj kot našo vladarsko hišo, kateri po spodnještajerskih mestih tulijo „Die Wacht am Rhein“ in kličejo ob’ vsaki priliki :	„Heil Hohenzollern ! Heil Deutsch-
land!* To so ljudje, kateri so za nadaljevanje vojne »amo radi tega, da bi Nemčija dosegla svoj zmagoviti mir ter zagospodovala vsemu svetu in M si tutta našo ljubo Avstrijo popolnoma podjarmila.
Pozivamo župane, .naj ne nasedejo na Ornigove limanice, nai jih obljuba, da dobijo brezplačno stanovanje na Dunaju in da se jim bodo Se poleg tega. povrnili drugi potni stroški, ne spelje na led.
Slovenski kmetski župani, osamosvojimo se! Varujmo se nemške obljube ravno tako, kakor nem-škonacionalnega biča ! Za vas j'e mesto v bodloči Jugoslaviji. ne pa med onimi, ki smatrajo slovensko kmetsko ljudstvo samo za sužnje in robe nemških mogočnežev. Pomnite: Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti!
mmm
Od druge strani se nam piše:
Zadnji teden so razposlali spodnještajerski nemški mestni župani, med njimi seveda tudi ptujski župan Ornig, vabila na naše slovenske župane, da. gredo pod vodstvom dunajskega župana dr. Weiss-kirchnerja k cesarju protestirat proti uresničenju jugoslovanske želje, da se vsi v monarhiji -živeči .Jugoslovani pod habsburškim žezlom združijo v samostojno jugoslovansko državo. Vsem, ki se udeležijo deputacije, se zagotavlja na Dunaju prosto stanovanje in pa obilna povrnitev potnih stroškov. V Ptuju se je nasprotnikom naše samostojnosti enkrat že posrečilo, da so z neresnicami dobili neka j županov za protest proti jugoslovanski deklaraciji, sedaj vabijo župane s prostim stanovanjem in z obilno povrnitvijo „potnih stroškov“, da nastopijo tudi pred cesarjem proti soglasni želji celega jugoslovanskega naroda.
Nemškutarski agitatorji bodo seveda lovili na-?r župane tudi z zagotovilom, 'dn se gre samo za erazdeljivost Avstrije, da se gre za izraz domoljub-b! Čustev, in ne bodo povedali, da se gre samo za ••ofest proti jugoslovanski državi, ki ne nasprotuje ■ liti najmanj habsburškim interesom. Vsak Slovenec | debro ve, da nemškutarji dosedaj niso gojili dinas- f i$nih Čustev med našim ljudstvom, razven če so na |
ta način lahko podpirali težnje Prusov v naši dr. žavi.
Izdajica naroda, kdor je sedaj proti naši jugoslovanski stvari!
Skupščina štaj. pododbora Z. Z.„v Celju.
Za lato 1916 se je vršila skupščina štajerskih članic ljubljanske Zadružne Zveze v pondeljek, dne 4. februarja* v Celju. Udeležba je bila prav, obilna, skoraj vse članica so poslale zastopnike, katere je pozdravil predsednik tir. H o h n j e c, posebno je pozdravil načelnika Jugoslovanskega kluba. g. dm Korošca, nadalje poslance gg. Pišek, Novak in Vrečko Jer ravnatelja centrale, preč. g. Avg. Legala. Nato se je spominjal prerano umrlega predsednika Zadružne Zveze dr. Kreka* ki je od leta 1902 predsedoval Zadružni Zvezi, kojo je sam ustanovil. Njegovo nesebično delo v prid kmetskemu zadružništvu bode o-stalo vsem zadrugarjem v hvaležnem spominu, vsi zadrugarji bodo delovali v njegovem duhu naprej. Zborovalci so stoje poslušali besede, katere je govoril predsednik pododbora v spomin nepozabnemu dr. Kreku, ki je tako rad prihitel na štajerska zadružna zborovanja. Nadalje omenja predsednik sedanje razmere, ki nam velevajo, da na gospodarskem polju složno postopamo, da pridemo do sodelovanja in zadružne vzajemnosti. Treba bo najti način, da zedinimo zadružno delo in zadružne organizacije. Edina Jugoslavija na gospodarskem polju je bila d!i. Krekov ideal. Da povzdignemo narodno gospodarstvo, bomo rabili po vojski mnogo kapitala, katerega so naše denarne zadruge s'i pridobile, potrebna bo koncentracija našega kapitala in zato v dosego začrtanih ciljev zadružna vzajemnost.
Po govoru predsednika, kateremu je sledilo ži-vahno odobravanje, je podal nadrevizor Vladimir Pušenjak poročilo o delovanju pododbora, katero smo že prinesli v petek.
Na predlog poslanca Pišek a se izvoli jo v pododbor vsi dosedanji člani podlodbora.
Ravnatelj Zadružne Zveze v 'Ljubljani opisuje položaj organizacije, osobito dogodke, H so povzročili odeepljenje velikega Števila kranjskih zadrug in povdarja, da je kljub temu Zadružna Zveza v Ljubljani Še vedno najmočnejša zadružna organizacija na jugu, najmočnejša po številu članic, kjalcor tudi po Kapitalu. Omenja* da je denarni položaj Članic, Kakor tudi notranji položaj zelo ugoden, da razpolaga, organizacija s 25 .milijoni K odvišnega denarja, in da se zadruge ugodno razvijajo. Glavna naloga bodočnosti je delo za zedinjenje zadružništva. Skrbeti moramo, da bomo po vojski denarno močni, a skrbeti pa moramo tudi, da bodo naše zadruge likvidne. Ustanovitev zadružne banke je v interesu kmetskiega zadružništva, kakor tudi kmetijstva samega nujne potrebna. Za. razširjenje blagovnega prometa potrebujemo dobre delujoče blagovne centrale, ki naj pospešujejo zadružni nakup kmetijskih potrebščin in zadružno prodajo kmetijskih pridelkov. Radi vojne je močno trpela živinoreja, naloga živinorejskih zadrug naj te zaceliti te rane. Pozabiti pa ne smemo na obrtni stan po nagih trgih in mestih, kateremu «e 9a potom zadrug pomagati. Tudi pri preskrbi invalidov bodo morale za/druge sodelovati. S pozivom, da naj nas blagor našega ljudstva bodri k nadaljnjemu zadružnemu delu in k dosegi boljše bodočnosti je končal ravnatelj centrale svoj lep govor, katerega so splošno odobravali vsi zborovalci.
Nadrevizor Vladimir Pušenjak poroča o blagovnem prometu v vojnem času in po vojski, katero poročilo Še bfomo prinesli.
Sprejel se je »oglasno predlog, da se kmetijska, zadruga v Račjem, jedina skladiščna zadruga na Štajerskem, spremeni v blagovno centralo za Štajerske članice in da vse Štajerske članice k isti pristopijo.
Pri slučajnostih so se razpravljala pereča gospodarska vprašanja. Govorili so gg. dr. Korošec, 'Steblovnik, poslanec Novak, poslanec Pišek, župnik Ferme in drugi. Velevažno je, da se je razpravljalo o tem, da se naj ljudstvo navaja k temu, da bi spet pridelovalo lan in izdelovalo domače platno. Zadruge naj pospešujejo to važno akcijo s tem, da nabavijo potrebne stroje i. t. d., kakor se to vrši že na Češkem.
Z zahvalo vsem udeležencem zaključi dr. Hoh-njec skupščino, na kateri so se razpravljala mnoga, Dereča gospodarska vprašanja.
saborsko večino z delom Jugoslovanskega kluba , v državnem zboru. Jugoslovanski klub gre korak %%, korakom vedno naprej, od majniške deklaracije .
(ena vrsta, zaplenjena) je napredek v smeri radikalizacije ogromen. Ljudje, ki so jih tudii sami naš, koaiicijonaši za časa borbe, za oblast v deželi ori-1 rojevali bot skupino nezanesljivih elementov, nazadnjakov . klerikalcev itd., ti ljudje nosijo danes zastavo narodne samostalnosti, zastavo svobbdjnosstne-ga pokreta. A. koalicij«? Ona je zadovoljna z ulog© Čuvarice nagodbenega stanja v Hrvatski, čuvarice madžarske nadvlade v deželi. Tako se ne delia za u-jedinjenje in svobodo naroda, tako se samo kompromitira ono delo naših zastopnikov na Dunaju, ki ga ves narod občuduje in se mu pridružuje.“
Odgovarjajoč na očitanje v „Agramer Tagblat-tu“, da tudi Starčevičeva stranka prava ne dela toliko, kolikor bi bilo v teh časih potrebno, nadaljuje „H. D.“:
„Naša stranka deluje od maja lanskega leta z vsemi silami za uresničenje narodnih zahtev, za njegovo samoodrejenje, ujedinjenje in samostalnost. Ona. ne sodeluje samo pri delu Jugoslovanskega kluba, nego si je, svestna. potrebe, da se vse narodne vrste združijo, postavila za najnujnejšo nalogo koncentracijo narodnih vrst, združenje vseh sposobnih elementov, pripravljenih pošteno delati za narodne stvar. Baš pri delu združenja narodnih vrst pa naleta stranka na odpor koalicije.
Ni še čas, da se obelodani vse delo in prizadevanje za koncentracijo narodnih vrst, a to delo gotovo napreduje in bo narod pogazil vsakogar,-l:i se n c pridruži temu pokretu.
Nihče ne more tajiti, da je naloga pravih narodnih zastopnikov v tej monarhiji težka, da je pa naša v Hrvatski radi razcepljenosti narodnih vrst najtežja. Samo složen in edinstven narod bo mogel izvojevati svojo svobodo in brezpogojno pravico do samoodločbe.
Zato ta pokret ne sme ostati na eni sami stranki, temveč mora obseči ves narod, poleg kmetov tudi delavstvo, poleg trgovcev tudi obrtnike, poleg'duhovščine tudi mladost in vso ostalo narodno inteligenco,
Naša stranka si je svestna, da ne sme težiti za strankarskimi uspehi, temveč za čisto narodnimi, a se nadeja, da je naš narod zrel za tako akcijo in da je pripravljen poleg ogromnih žrtev, M jih je 'doprinesel v krvi in denarju za vojno, tudi doprinesti še primerne žrtve za svojo svobodo in ujedinjenje.
Danes morajo prenehati stranke in strančice, morajo prenehati posebni programi in programiči --celi narod ena sama stranka, a njegovo neomajnim pravo, da odloča sam o svoji usodi edini upravičeni program.
Naj nihče ne misli, da nam to kdo donese ha krožnike, da nam bo milostno ponudil, kar iščemo. Vsak narod bo dobil le ono. kar si pribori. Kdor potuje danes po nagi domovini, se je mogel overiti. da dobiš v restavracijah samo ono, kar moreš sam odnesti, ker nihče ne streže. Tako je danes tudi med narodom. Mi nimamo od drugega niti kaj 'zahtevati, niti kaj pričakati, da nam da. Vse odvisi od naše sloge, od naše zavesti ter moralne moči, od naše pripravljenosti doprinesti hipno tudi osebne žrtve, ki bodo nazadnje gotovo tudi poplačane. "
Kdor se zaveda vsega tega, ta se mora uvrstiti v narodne vrste in doprinesti ■ svoj del za zmago velikih narodnih načel, ki pretresajo svet. Nihče ne sme stati ob strani, ter ne sme biti nevtralec, niti izven borbe stoječih opazovalcev. Ti so vedno in v vsakem narodu najslabši ljudje. Taki se radi umešajo v narodne vrste samo tedaj, ko je borba že dokončana, da bi kaj ulovili za svoje spoštovane o-sebe.
Take si treba zapomniti, ker so nevarni i t miru i v vojni.*
Taki glasovi iz Hrvatske morajo razveseliti vsakogar, ki mu je naša skupna boljša narodna bodočnost resno pri srcu. Koncentraciji narodnih sil na. Slovenskem hai sledi ona na Hrvatskem. In uj parno, da ni več daleč čas, ko bo tudi vsa Hrvatska 1 akor en mož v taboru jugoslovanske deklaracija. Mi znamo, da je narod na Hrvatskem z vso dušo že danes v tem taboru; samo večina njega predstavite-bev se je dösedaj Še upirala;. Toda upamo, da se razmere tudi tam v kratkem razjasnijo. Mi nad koalicijo še vedno nismo obupali. Toda skrajni čas je, da se zgane. Aut — aut!
s© j® godilo in so I® godi na jugu monarhije*
.*a - I	Dalmatinski poslanec Vukotič je v seji držav-
na oaroano MOUCOlltraOlJOe inega Zbora dne 6. februarja imel značilen govor,
f katerega pa smemo po navodilih slavne cenzure sa,-„Hrvatska Država" objavlja pod gornjim nas- mo deloma priobčiti. Govornik je izvajal med dru-lovom članek, iz katerega povzamemo glavne misli:
„Izjave, ki prihajajo 'dan za dnevom na naše uredništvo in na uredništva drugih listov, dokazujejo jasno, da narod želi močnejšega nastopa, da želi akcije svojih predstaviteljev, da ga današnja politika saborske večine nikakor ne zadovoljnje. Preresni m prevažni so časi, v katerih živimo, da bi se na-lod mope! zadovoljiti s sedanjim oportunističnim nedelom koalicije. Kaka razlika, ako primerjamo našo
gim;
Odkrit in stalen mir smemo pričakovati le tedaj, Če se bo sklenil na podlagi popolne svobode narodov, kakor tudi na temelju pravice samoodločbe narodov. Samo tak mir more zadostiti neizmernim žrtvam na blagu in krvi, katere so doprinesli vsi na-I rodi tekom te vojske. Nasproti temu pa stremijo dr-I žavniki po tem, 'da bi z namišljenim mirom brez pri-5 fJnhiiflTT' utrdili crnwiindstvo Marlftarrnv in Nfimßßv za
«pse Case in bi oropali (trüge. : oar ode pravične svobo-U»., iTi državniki nimajo poguma, da, bi nastopili Sproti aneksijskim težnjam našega zaveznika (Nemm-|e) in. racltega zabranjujejo narodom monarhije pravico, da bi se le-ti soudeleževali mirovnih pogajanj v Drestu-Litovskem. Proti pomislekom, ki jih ima v tem ipziru vlada, moramo povdarjati, da se je tekom cele trojske šiloma razveljavila ustava in postava.
s tovornik je nato podal številne zglede, kako ae je tekom vojske preganjalo in morilo Jugoslovane. Državljane se je zastavljalo kot talce, ki so morali jamčiti za, vsak napad na železnico aji na, vojaške o-«ebe. Poslanec Vukotič je navajal zglede, kako so vojaške oblasti postopale s talci. Tudi govornik je bil med njimi. Dne 26. julija 1914 je bil zaprt z opombo, jala je on s svojim življenjem odgovoren za lojalno zadržanje prebivalcev boke Kotorske. Spravili so ga tv Mamulo, kjer so talce, ko je bila trdnjava v mesecu «vgustu 1914 obstreljevana, po francoski mornarici, «vezali. Nek narednik je vsakemu grozil % revolverjem v roki, da bo vsakega usmrtil, ki bi le dal glas Od sebe. Pozneje so ga poslali na Dunaj k operaciji. Pri prebiranju so ga spoznali za sposobnega, pri iprezentaciji pa ga je komisija zopet -proglasila,,, da je nesposoben za, črnovoj niško službo. Kmalu na, to so ga zopet poslali k konstatiranju, a še predilo je došel tozadevni zdravniški izid, je dospelo povelje, fi» ga morajo brez ozira na izid in ne glede na njegovo vojaško izobrazbo uvrstiti v marš-stotnijo. (Kli-«i: Čujte! Cujte! pri Jugoslovanih.) Pri marš-stot-niji so mu odvzeli znake enoletnega prostovoljca. Vu-kotič je zbolel in je bil potom šuperarbitracije spoznan za sposobnega samo'za lahko službo kot pisar. & niso ga Uporabili kot pisarja, temveč so ga. vtaknili v ogrsko trdnjavo Komarno v oddelek za politi-fino sumljive ter so ga uporabili za navadna poljska dela
Ko je dospelo cesarjevo povelje, da se mora rse državne poslance poslati na dopust, da; se morejo udeležiti sej državnega zbora, njegovi vojaški poveljniki tega povelja niso hoteli izvršiti in so smatrali, da to povelje zanj ne velja, Tako je mogel poslanec Vukotič še le po otvoritvi zasedanja zbornice priti k sejam.
Jugoslovani zahtevajo, tja se ljudstvu da jamstvo, da se taki na,padi na njegovo eksistenco ne beffo več ponavljali. Sigurnost, da, se to res izvrši, pa se mu more dati le s tem, da se ustanovi neodvisna fugoslovanska, država (Pritrjevanje pri Jugoslovanih.)
Tudi sedanja vlada zavzema n a pram jugoslovanskim zahtevam odklonilno stališče in nikakor ne «asluži našega, zaupanja. Vsled tega bodo Jugoslovani glasovali proti proračunu. (Pritrjevanje pri Ju-. goslovanih.)
Kakor poroča dunajska „Arbeiter-Zeitung“, je državnozborska korespondenca, po kateri smo posneli gornje podatke. Številne zglede o preganjanju in 5 zatiranju Jugoslovanov, katere je navajal poslanec Vukotič, Črtala po svojem okusu. Pa prišel bo Čas, to se bodo take reči smele podrobno predložiti naši javnosti, kar tudi zaslužijo. Ti zgledi bodo bistveno pripomogli do spoznanja, kako se. v Avstriji goji pa-triotiČni Čut.
I* nemškega tabora«
Poslanec Steinwender zastopa v državnem z-boru gornjekoroški okraj Spital ob Dravi. On je že več let poročevalec o državnem proračunu in priznan narodnogospodarski veŠČak. V vprašanjih državnega proračuna in državnega gospodarstva pove ta mož marsikako pametno. V narodnih vprašanjih je pač tudi poslanec Stqinwerider podoben večini drugih nemških poslancev, a sicer je on vseskozi pameten mož.
Ker so pa pamet in nemški radikalci, Oziroma vsenemci, dva, povsem nezdružljiva pojma, je pri teh v veliki nemilosti in zato ga nemškoradikalno in vse-riomško časopisje silno napada. Na, znani beljaški „Volkstag“ so bili povabljeni vsi iiemško-koroški poslanci, samo Steinwender ni bil povabljen, ker ni hotel nihče izmed sklicateljev podpisati vabilo zanj.
Nas malo briga, kaj delajo Nemci s svojimi ljudmi, a gotovo je, da zasluge, ki si jih je stekel Sleinwencfer za Nemce, odtehtajo one dr. Angererja ali Wolla. Sicer pa naj Nemci urede med seboj, kako se tako postopanje u(ema s pojmom v hvaležnosti in foli proslavljeni „deutsche Treue.“
Anglija skuša ločiti Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo od Nemčije.
Veliko jugoslovansko gibanje je vzbudilo, kakor poroča ..Neue Züricher Zeitung“, po vsem svetu veliko pozornost. Politični položaj se je v toliko iz-premenil, da skuša sedaj Anglija ločiti Avstrijo ort Nemčije, katera je glavni krivec, da avstrijski državniki ne dovolijo slovanskim narodom pravice samo-odločevainja. Lloyd George in Wilson sta, v svojih zadnjih govorih omenjala Avstrijo v zelo uljudni obliki. OčivSdno sta, imela nasmen, pripraviti »vstrijj»-
ke' državnike do tega, da opustijo zvezo z Nemčijo, in začenjajo misliti na poseben mir brez Nemčije.
Iz Sofije brzojavljajo dne 8. februarja, da So Angleži v zadnjih mesecih skušali tudi Turčijo pripraviti do tega, da bi sklenila poseben mir brez — Nemčije. Ponudili so Turčiji mejno črto Enos—Mi-dia. Tudi v Bolgariji skuša cetverosporazum pridobiti tal za propagando : „Brez Nemčije.“
Wilson za nadaljevanje vojske.
Severoameriška vlada je izjavila, da odgovor Nemčije in Avstro-Ogrsfce ria Wilsonov© mirovne pogoje hiti približno ne zadostuje. Vsled tega predseđl'-nik Wilson popolnoma soglaša s sklepom vojnega sveta zaveznikov, da se naj vojska nadaljuje z vse-m sredstvi.
Jugoslo vanska deklaracij a.
D u h o v š č i n a dekanij e S v. Lenart v Slo v, gor. se je enoglasno izjavila za jugoslo \unske deklaracijo.
D n h o v š č i n a rogaške dekanije se j« izrekla za majniško deklaracijo dne 31. januarja. Za Krekov spomenik se je zložilo 135 K.
Kot m a r a v <: s n a K o r o š k e m. Kot vse slovenske žene in dekleta, zahtevamo tudi me slovenske žene in dekleta na. Koroškem, da se vsi Slovenci združimo v posebni državi pod slavno habsburško vlado, pod našim ljubljenim cesarjem Karlom I., kakor so to zahtevali slovenski in slovanski poslanci v državnem zboru meseca majnika leta 1917, v posebni izjavi, ki, se imenuje majniška deklaracija. — 80 podpisov.
Za Jugoslavijo se je podpisalo v občini Zakol pri Brežice h 464 žen in deklet (z mestsm Brežice skupaj 569).
'Jugoslovanski deklaraciji so se pridružili go-riški be gun ci in begunke, bivajoči v občini Z a-k o t pri Brezica h, z 81 podpisi.
Jugoslovansko deklaracijo navdušeno pozdravljajo goriške begu n k e, bivajoče v župniji D o -c o v a. Sledi 43 podpisov.
O b' č i n a Kapela pri Bad e n c i h se je v svoji seji dne' 3. februarja ©polglasno izrazila za. jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja J917. Kaj pa druge občine?
V. Gornji R, a d g o n i in v mestu R a d -goni sami se je-nabralo že preko 200 podpisov za jugoslovansko deklaracijo; občine I iv ai ujci, Meie in Plitvički V r h podpisujejo posebej. Tudi prekmurskim dekletom so se poslale pole z izjavo in že pred 14 dnevi so imele Prekmurke o-koli 100 podpisov. — Narod, odločuj sam o sebi! Na delo !
Podpisane slov en s k e žene in ds kleta i z župnije Velika N' e dl e 1 j e slovesno izjavljajo, 'da so z 'dušo in srcem za majniško deklaracijo. 521 podpisov.
Žene in dekleta župnije Sv. Jurija ob Ščavnici soglašamo z deklaracijo od
30.	maja 1917 in se zahvaljujemo vsem članom Jugoslovanskega kluba, osobito njegovemu načelniku domačinu g. dir. Al Korošcu, za njih požrtvovalno in neustrašeno 'delovanje ter jim kličemo: Krepko naprej — naprej do zmage! Proste hočemo biti me, in prosti morajo biti nagi potomci pod žezlom slavne rodovine habsburške! — Sledi 1666 podpisov.
Žene in dekleta občin M o z i r j e, trg in okolica, ter kolonija goriških beguncev v Mozirju in v M a r i j a Nazar j i h pozdravljajo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter z vso odločnostjo in I v polni narodni zavesti -pritrjujemo slovesni izjavi I zavednih Slovenk za samostojno, enotno Jugoslavijo pod Žezlom Habsburžanov, Naše poslance opominjamo, da vstrajajo odločno v težki, a sveti borbi za naše odrešenje, za zlato svobodo naše domovine, da se rešimo nesrečnega tujega jarma, kateri hoče uničiti naše življenje in naš obstoj. Za seboj imate svoj narod, kateri stoji na straži do zadnjega dihljeja — mi žene. dekleta, naši brati, sinovi, možje in očeti, kateri prelivajo kri za Avstrijo v prvih vrstah in v strelskih jarkih neustrašeno Za cesarja in 'domovino, j Zato je vaša zahteva, poslanci, opravičena in čim-Ì bob. pa naša, katere 'delujemo v zaledju za bodočnost Avstrije in Jugoslavije pod žezlom Habsburžanov. Neustrašenemu voditelju, načelniku Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošcu pa iz srca Čestitamo na. njegovem neustrašenem nastopu za našo pošteno, upravičeno stvar, katere dobrote uživa naš domači sovrag. Njega in Jugoslovanski klub prosimo, 'da nadaljuje neustrašeno boj do poštene zmage. — Sledi 700 popisov.
Žene in 'dekleta konjiške n a d ž u -p nije se s polnim srcem in z veselim upanjem na boljšo bodočnost našega naroda pridružujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba ter zahtevamo združitev vseh slovenskih dežel v eno skupno samostojno Jugoslavijo v zvezi s srbo-hrvatskim narodom pod slavnim žezlom Habsburžanov. Najtopleje poz-I đravljamo tudi neutrudno prizadevanje očeta krščan-I stva,'papeža Benedikta XV. in našega presvitlega ■ cesarja Karla I. za mir. — Podpisi: Konjiška oko-
lica: Polene 61, Breg 42, Tepanjski Vrh .43, ukplica 15, skupaj 161.
Žene in d e k 1 e t a i z Babinec p. Ljutomeru se pridružujejo majniški deklaraciji z geslom:	„Prost mora biti naš rodi — na svoji zemlji
svoj gospod!1 — Sledi 136 podpisov.
Slovanske že ne inde k 1 et a o b è i -ne Žrebe pri Konjicah se z navdušenjem pridružujejo jugoslovanski deklarapiji od dne 30. maja 1917. Odobravajo postopanje naših poslancev in zaupajo njihovemu delu. 261 podpisov.	5
Slovenske n a r o d ne že n e in dekleta občin Hum, Kog, Vitan, V o d r an e L in Jas t rebel, okraj ormoški, se navdušeno izrekajo za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba. — Hum 100 podpisov, Kog, Vitan, Vod ra rici, Jastrebe) 295 podpisov.
Narodne žene in mladenke i/. Šmarja pri Jelšah se navdušeno izrekajo za majniško deklaracijo in pošiljajo 281 podpisov,
G o t o v 1 j e. Izjavo za majniško deklaracijo in zaupnico Jugoslovanskemu klubu je podpisalo nad 400 mož, žen, mladeničev in deklet.
Jugoslovanska, deklaracija na Hrvatskem. V
Osijeku so priredili slavje v proslavo pesnika-muČe-uika Ivo Vojnoviča, Pri komerzu, prirejenem v čast pesnika, je bilo vse, kar v Osijeku narodno misli in čuti. Slavnostni govor bi moral imeti poslanec dr. Kraus, Član koalicije. Toda, ko je hotel braniti oportunistično politiko koalicije, je cela dvorana zaorila klicev nezadovoljstva. Občinstvo je vstalo in zapelo „Hej Slovani!“ Dr. Kraus je stopil na stolico ter klical, 'da je to teror. Odgovarjali so mu z živio-kli-ci na jugoslovansko deklaracijo. Nato je govoril ogrski Srb dr, Stojkovič v prilog jugoslovanske deklaracije. Dvignili so ga na ramena! Cela proslava je bilo velikansko slavje jugoslovanske ideje.
Politične vesti.
Ministrski predsednik se pogaja. Saldier se pogaja z raznimi strankami, da se razreši kriza. \ soboto popoldne je sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba, poslanca 'dr. Korošca, O češkem voditelju poslancu Staneku poročajo nekateri listi, da je bu sprejet od cesarja.
Državni zbor bo„ kakor poroča korespondenčni uradi iz parlamentarnih krogov,- imel svojo sejo v sredo ali v četrtek. Vlada predloži začasni proračun. Nemške stranke se zavzemajo zai štirimesečni, Poljaki pa za dvamesečni začasni proračun.
Češki Svaz je priredil dine 6. februarja prijateljski večer, ki so se ga, udeležili tudi Jugoslovani in Ukrajinci. Jugoslovanske in ukrajinske goste so češki poslanci prav iskreno pozdravili. V imenu Cehov so govorili Cech, Stanek, S e dlak; izmed Slovencev 'dr. Korošec in Jarc; izmed Ukrajincev Okuni-jevski in dr. Trylowski. Vsi govorniki so povdarjaJi potrebo skupnega našega in medsebojnega spoznavama, k čemur morejo ravno taki neoficijelni prijateljski večeri mnogo pripomoči. Večer se je končal s p vansko pesmijo.
Poziv. Jugoslovanski klub ima poročilo nekega preganjanca, oČividno iz Štajerskega. Ker v poročilu manjka ime in datum, ga ne more klub porabiti. Informacija je pisana na dlveh velikih polah (črtanih) in ima napis „V preiskovalnem zaporu od 9. Vili. -	11. X- 1914“ ter se prične sledeče: Dne 9.
avgusta 1914 imel sem hišno preiskavo itd.“ Ce tičnik želi, da njegov slučaj porabimo, naj pošlje Še svoj natančni naslov. — Jugoslovanski klub na Dunaju.
Naši poslanci pri vojnem in poljedelskem ministru. V sredo, dne 6. februarja, so bili zastopniki Jugoslovanskega kluba pri poljedelskem ministru, v Četrtek, dne 7. februarja, pa pri vojnem ministru r zadevi rekvizicij sena in živine v naših Krajih. Deputacijo so tvorili poslanci Demšar, Gostinčar, Hladnik, Jarc, dr. Jankovič, dr. Lovro Pogačnik in Roškar. Opozarjali so na grozne razmere, ki prete našemu poljedelstvu, če se rekvizicije sena in živine c omeje. Ljudstvo ne bo imelo delavne živine za obe■ lovanje polja, in seveda tudi ne prepotrebnega gnoja. Kranjska je morala dati lansko leto 45,000 glav goveje živine kot prvotno odmerjeni delež in naknadno še izrednim potom 13.000 glav. Letos bi imela dal I poleg 45.000 glav živine Še mesečno 3000 glav za I Trst in Primorje. Torej v celoti 81.000 glav goveje živine. Kako je to mogoče, ko ima vsa Kranjska skupno le okroglo 200.0ÒÒ glav goveje živine ?! iVbjC minister je opozarjal na velike težkoČe, ki zađe nanje pritožba naših poslancev. Moke manjka:	za
hrano ostane edino meso. Potrudil se bo, da dobi iz Ogrske več moke. A velikega upanja na izdatno < moč Ogrske nima. Glede sena težave niso manjše.
130.000	vojaških konj je poginilo 'doslej vsled pomanjkanja krme. To pomeni ogromno gospodarsko Škodo. Kar je ob sedanjih razmerah mogoče, sta obljubi'-> ministra takoj storiti in vpoštevati vse tozadevne v-loge.
Volilna reforma na Ogrskem. V petek, dne 8. t. m., se je v ogrskem državnem zboru sestal odsek za volilno reformo, ki sestoji iz 48 Članov. V odseku 1 imajo nasprotniki volilne reforme večino. Kljub temu
hcöe vlada na vsak način resiti vprašanje volili-c | reforme. Ce ne bo šlo drugače, bo vlada razpustila | zbornico
Tedenske mmwit:
f Župnik Karel Tribnik. Dne 10. februarja
t.	1. je v JurktoM.ru nagioma umrl tamošnji župnik č. g. Karel Tribnik v 72. letu svoje starosti. Rojen je bil leta 1846 na Moti, v duhovnika posvečea leta 1872. Kot kaplan je služboval v Rušah, Konjicah, pri S*. Juriju ob južni železnici, v Loki pri Zidanem rrostu, na Teharjih in pri Novicerkvi do leta 1898, ko je bil imenovan za župnika v Jurkloštru. kjer je služboval do njegove smrti dolgo dobo 25 let. Njegov pogreb se vrši v torek, dne 12. februarja ob 10. uri predpoldne. Mnogczaslužnemu in občepriljublje-nemu župniku svetila večna luč!
Sv. duhovne vaje za mariborsko skupščino
III.	reda se bodo vršile, če ne pride vmes kak nepričakovani zadržek, dne 8. marca zvečer do
7.	marca zvečer. Za Slovence bode premišljevanje
v	pondeljek, v torek, sredo in četrtek ob 5. uri zjutraj in ob 3. uri popoldne.
Mariborska policija — preganja Jugoslavijo V soboto, dne 9. februarja, je mariborska policija že zopet izvršila izredno junaški Sin. S silo je odvzela neki Slovenki nabiralno polo podpisov za Jugoslavijo. Na poli je bilo blizu 300 podpisov. Dotična oseba tisti čas ni pobirala podpisov, ampak je samo naku povala. živila na trgu. Neka Nemka, soproga mariborskega deželnosodnega svetnika, jo je ovadila po licaju, Saš, to je tista nevarna Jugoslovanka, ki z-bira podpise Našo Slovenko so zgrabili in jo tirali na policijo, kjer ji je bila pola s silo odvzeta, ker se je vrla Slovenka branila jo izročiti policiji. A o ben protest, ne .-hramba ni nič pomagala. Slovenko j8 celo sam policijski inšpektor prijel za roko in Ji s silo izvil polo iz rok. Proti takemu nasilju najodločneje ugovarjamo. Pola za Jugoslavijo ni bila roben corpus dielicti, do katerega bi imela policija le trohico pravice. Odločno zahtevamo polo nazaj; Sc ne, bomo govorili o tem na. višjem mestu. DoSim lo
vi	policija mirne nabirate podpisov, pa smejo mb čezobi fantalini divjati in razbijati po ulicah, kako r se jim poljubi.
Mesto Radgona v groznem strahu. Občinski zastop mesta Radgona živi v groznem strahu radi Jugoslavije. Dne 4. t. m. je sklenil protest proti jugoslovanskemu gibanju. Radgonsko nemštvo je namreč v veliki. Se ne celo v smrtni nevarnosti. Od treh strani jo je že obkolil grozni jugoslovanski zmaj. Na stotine podpisov za Jugoslavijo se je že nabralo na južni strani mesta čisto do Mure, jugoslovanska povodenj se je ■ razlila tudi že čez Muro. tata», da sedaj nemško mesto Radgona skoro popolnoma zagrnjeno od groznih jugoslovanskih valov. Nemci, ki T' hočejo rešiti svoje življenje, se morejo izmuzniti samo v smeri proti severozahodu ob Muri iz mesta.
Koncert pianista Antona Trosta na Dunaja se je izvršil dne 7. svečana t. 1. v mali dvorani danajskega Koncertb a n sa nad vse pričakovanje sijajno. Že zunanji vspeh je bil popoln. Dvorana razprodana, na pozornici vse polno vencev, palm in šopkov podarjenih ometnikn od njegovih čestileev in čestitk. Izrečno povdarjamo, da so bili poslušalci vzlic obilri udeležbi dunajske slovenske kolonije po večini DunajčaDje. Slovenski pianist je imel torej na izključno klavirskem večera v cesarskem DudbJu prelep uspeh Slovenci smo ponosni na svejega rojaka, veseleč se pjegovega im-ponujočega napredka. Dočim smo v prvih točkah občudovali briljantno tehniko in moško silo igre, nas je umetnik v naslednjih točkah sporeda očaral s svojo globoko občutenim proizvajanjem Chopinovih, Dvi fakovih in Sukovih umotvorov Na konec saoreda je prišel še Liszt, kjer je pokazal naš rojak kako se da dovršena tehnika združ ti z globokim slovanskim čustvovanjem Odobravanje je bilo najmočneje po Chopinovih in Lisztovih u-motvorih Priredbo so počastili s svojim prihodom ekscelenca minister dr. vitez Žolger z gospo soprogo, ki je tudi g. Trostu osebno čestital, senatni predsednik dr. Ploj, drž posl. dr. Lovro Pogačnik, slovenski skladatelj vladni svftnik Parma; nadalje
i
2
j
I
t
\
Ì
j
\
i
\
\
i
t
i
?
I
j
t
$

so bile navzoče rodbine dvornega svetnika Gabri eičiča, sekcijskega svetnika dr. Savnika, primarija Defranceschija urednik državnega zakonika, dr. Vidic z rodbino, okrajni glavar dr pl. Andrejka, stotnik generalnega štaba V. pl Andrejka, dvorna tajnika dr. Vodopivec in dr. Gregorič s soprograma, zdravnika dr. Matko in dr. Dernovšek s soprogo, sodnik dr Kavčič s soprogo, rodbina Cigojeva, tajnik vojnožitnega urada dr. Brezigar in še mnogo d ugih. Mlademu rojaku čestitamo!
Izdajatelj in založnik: Konsorcij «Straž»-8
Občni zbor zveze obrtnih zadrug v Mariboru
' ne 13. t m bo gotovo vsekako zanimiv, osobito ker o organizaciji obrtništva poroča gosp. državni poslanec dr. Verstovšek. Sicer so obrtniški shodi, kakor je bil leta 1913 v Celju in leta. 1914 v Ljutomera, vsekako inpnnujoči iz narodnega in gospodarskega stališča; kajti kdo naj se ne bi di vil, če se zbere več sto mož iz širne Slovenske Štajerske na skupni posvet, kako urediti in delati za obstoj malega obrtništva. Vsak tak shod je že rodil dober sad. Po shodu v Cel.u se je šlo na delo za trgovsko obrtno kreditno zadrugo, ista se j ustanovila in deluje sicer skromno, a postati /na kmalu velik činitelj sponještajerskega obrtn št v a. osobito če dobi ta zavod mmeravano držtvno posojilo, s koj m se bo podpiralo po vojski oško ' Ovane ali celo uničene obrtnike. Da ne bi bilo to kar je sedaj že tri in pol leta, imeli bi kovinsko zadrugo za ljutomerski okraj, kakor se je na si odu v Ljutomeru sklenilo, ali radi vojske tega ni bilo mogoče izpeljati. Vsemu temu delu in u?pehu dosedanje obrtniške organizac ije pa je mati odbor slovenskega obrtnega društva v Celju. Ta društveni odbor kolikor g* je še, bo na zveznem shodu 13. t. m. v Mariboru poročal o 25 letnem delovanju tega vsekako častnega društva, ki praz nuje letos svojo 25 letnico.	I. R.
Maribor. Za okoliške občine se bo v četrtek,
dne 14. t. m., v prodajalni mariborske mlekar-e, G. Gosposka ulica, prodajalo surovo maslo. — Za mesto Maribor se bo prodaja in nakup mesa od dne n'
t.	m. uredila potom mesnih kart. Vsaka strani bo morala do dne 20. t. m. izbrati mesarja, pri kole rem bo dobavala meso, in pri prehranjevalnem ur du oddati posebno izjavo*
Sv. Peter na Medvedovem selu. Kmetijska podružnica Mestin,je-Sv. Peter na Medvedovem setu i-raa svoj občni zbor v Četrtek, cine 14. februarja, ob
2.	uri popoldne v gostilni Smehovi na Mestinju. Mnogoštevilni udje podružnice, pridite vsi na občni zbor !
Mirovna pogodba z Ukrajino.
Mirovna pogodba z Ukrajino se je podpisala v prvih jutranjih urah v soboto, dne
9.	februarja. Po govorih drž. tajnika Kühl-mana in predsednika ukrajinske delegacije, gospoda Severju ga je Kiihlman povabil pooblaščene delegate, da podpišejo pogodbo. Ob 1 uri 59 minut je kot prvi podpisal grof Czernin besedilo avstro-ogrske-ukrajinske mirovne pogodbe. Ob 2. uri 20 minut so bili podpisani vsi delegati. Glavne točke mirovne pogodbe so: Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija na eni in ukrajinsko ljudsko zastopstvo na drugi strani izjavljajo, da je vojno stame med njimi končano. Imenovane države hočejo živeti mMseboj v miru in prijateljstvu. Med Avstrijo in Ukrajino veljajo
odslej tiste državne meje, ki so bile pred vojsko med Rusijo in Avstrijo. Dalje proti severu bo šla meja ukrajinske ljudovlade od Tarnogroda po črti Bielgorai-Krasnostav- Pu-gačov- Radin - Meširječje Saranki- Melnik - Visoko-Litovsk- Kamenec- Litovsk - Prushany - Wygonovsko j e jezero. (Tarnogrod ob gališki meji blizu reke San, odtod gre meja v sredini med re-kama Visla in Bug, tako da bi bilo mesto Cholm blizu Buga last Ukrajine, mesto Ljublin pa last kraljevine Pojske; ta mejna črta se konča pri mestu Molnik, ki leži ob reki Bug severnozahodno od Bresta Litovskega, ki bo tudi last Ukrajine ; od Melnika se meja zasuče proti vzhodu preko Ltovsko Wysoko in Lit. Kamenec proti Prushany do Wygo-novskega jezera, ki leži severno od mesta Pinsk. Nadaljna meja Ukrajine je stvar po j godbe med Rusijo in Ukrajino). Zasedena j ozemlja se bodo takoj izpraznila, ko se bo potrdila mirovna pogodba. Ko se potrdi pogodba se bodo takoj prič li tudi diplomatični iu konsularni odnošaji med obema državama, Obe stranki se odpovesta vojni odškodnini (stroškom za vojevanje) in povračilu vojne škode, povzročene v vojnem ozemlju po vojaških podvzetjih in rekvizicijah. Obojestranski vojni vjetniki se bodo poslali domov, ako rajši s pritrdilom tamošnje vlade ne ostanejo tam, kjer so zdaj, ali pa odpotujejo v drugo deželo. Nato sledi obširno poglavje o gospo darskih odaošajih med državami čet ver oz veze in Ukrajino. Obe stranki se zavežeta, da bota od 31. julija t. J. naprej zamenjavah med seboj preostanke poljedelskih in industrijskih izdelkov. Množino in ceno blaga bo določila posebna komisija, ki začne takoj delovati. Do sklepa trajne trgovinske pogodbe se bo blagovni promet uredil potom začasne pogodbe, veljavne za 6 mesecev. Carinska pogodba, ki je pred vojsko veljala med Avstrijo in Rusijo, velja sedaj za promet med Avstrijo in Ukrajino. Dovoljen je tudi svobodni prevoz v Azijo, zlasti v Perzijo, Mirovna p godba velja od trenutka, ko ji bo pritrdila pristojna vlada.
irftdno porodita
Dunaj, TO. febr.
Italijansko bojišče.
Na gorski planoti Sedem občin in vzhodno od reke Brente živahno artilerijsko delovanje.
Zelo lep kratek zim«M jopič de-Idiško bluzo, površni jopič, svilnati robec, robec iz volne, nov površnik temne barve, neprežgano pristno kavo odda proti moki,. žitu i. t. d. Vertačnik Maribor, Blumengasse št. 23, vrata 3.
Sprejmem dva učencca v uk, katera sta dobrih starišev, in sta vsaj 7. dobrim uspehom dovršila štiri-razredno ljudsko šolo. Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar v Celju._________________
Kupim pianino, madraca in posteljni vložek za denar in druge stvari. Naslov v upravništvu. *
Stsnovoeje z 2 ali 3 sobami išče obitelj brez otrok ali takoj ali do 1. aprila. Ponudbe pod „D. L.“ na upravništvo „Straže“. 22
Išče se takoj viničar. G. Sernec, Kamnica, Maribor.	23
'*:• CKÙ.I,-grr. sSi. *3£. jÈit®
j KU PIMI
I dobro ohranjen g
i
i
I HARMONIJ I
I Naslov na upravo $ I tegar lista št. >24«. |
«	i
PIANINO I
ali	i
Na Najvišje dovolilo Njepega ces. ^ in kralj, apostolskega feličanst?a
izvanredna c. kr. državna loterija
za vojaške dobrodelne namene.
Ta Solarija n denarju vsebuje 2046 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Z^banie jf> javno in se vrši na Dunaju cine 21. feb» uarja 1818. Cena srečke 4 krone«
Dobe se srečke v oddelko za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-Strasse 5, v loterijskih koh kturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnib in železniških nradih, menjalnicah itd. Načrti za knpce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C*vkr. ftéitetvfite ravitattlfsfve za tiriavne loterije
za decederne Ectenie).
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupao,	Tisk Ciskä.«»» sv. Utrli» v Mart boss.