P R O L E T A R l C JE DELAVSKI UST ZA MISLECE ClT ATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
st.—no. ten.
CHICAGO
ET
vihre, KAKRANE ŠE VEDNO OGROŽAJO svet
Združeni narodi
ILL., 30. JULIJA (July 36), 1M7.
Publish«! WmOj at 1101 fl. Uwnd.l. Aw.
•••
LETO—VOL. XUl
VOJNA MED ZED. DRŽAVAMI IN SOVJETSKO UNIJO NA TUJIH BOJIŠČIH
brigajo ti Indonezijo
Brutalen napad nbommlw armad* na ljudstvo, ki si prhacUva v osvoboditev. - Nova indlfska vlada obtocMo
Mala Holandska, ki se ni mogla braniti pred Hitlerjem, niti se mu ni upirala v času okupacije. spada v takozvani anglo-ameriški blok.
In ta deželica je prva po zmagi nad osišcem, ki je začela s masno oboroženo agresijo in s tem prekršila ustavo in pravila organizacije združenih narodov.
Se slabše kot v ligi neredov
»• • - ---
Po prvi svetovni vojni je bila Japonska prva, ki je kršila pravila društva narodov s svojo invazijo v kitajsko Mandžurijo. Toda dasi ni liga storila ničesar odločnega proti nji, je saj posla la v Azijo komisijo, ki je preiskovala in "dognala", da so Japonci res prekršili ligine postave. Japonska se je čutila "užaljeno" in izstopila iz organizacije. od katere si je pokojni Wood-row Wilson toliko obetal.
Toda glede holanctske invazije v Indonezijo so v našem državnem departmentu izrekli le obžalovanje, ker se spore med nizozemsko vlado in indoneŠko republiko "ni moglo mirno izravnati". In ker kontrolira an-glo-ameriški blok v organizaciji združenih narodov večino glasov. si mlada indoneika republika s te strani ne bo dobila nlka-ke zaščite v svoji obrambi pred imperialistično armado.
Sovjetski blok pa je na Pacifiku prešibek, da bi mogel uspešno posredovati.
Dvojna mera spet očlvldna
počim je minuli teden zastop-m ameriške vlade v varnostnem svetu združenih narodov jtzno obdolžil "totalitarno" Al* danijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, da s svojo "invazijo" v Grčijo ogrožajo svetovni mir, ni imel n'ti ene grajalne besede proti Nizozemski, ki je poslale v na-Pad na Indonezijo armado in mornarico kakih 150,000 do dve sto tisoč najboljše oboroženih mož — armado, ki je opremljena z našim orožjem ln našo mu-mcijo, ker svoje ni nič imele. In dali smo Ji to po vojni za-stonJ» na podlagi medvojnega »zjemnega zakona, zvin "lend-lease'*.
Rohnimo nad vnelo Albanijo ki ne more biti nikomur nevarna, a izrekamo le "obžalovanja", ker se spore v Indoneziji ni "moglo mimo rešiti"!
Nekaj podstkov • Indoneziji
Indonezija ima 48 milijonov prebivalcev. Mala Nizozemsks, ki jih ime le okrog 0 milijonov, in je tisoče milj deleč, Je bila Indonezijo zmožna izkoriščati toliko let le s pomočjo vsega takozvanega zapadnega imperializma.
Nizozemski kapital sam bi bil premalo zaščiten, zato si je vzel ze zvezo Wall Street, in pe kapi-talistične-imperislistične interese v Londonu in Psrizu, da so ta zemaki zakladniški raj skupno izkoriščali sebi, ne domačinom v korist.
Poleg Indonezije kontrolira Nizozemsks na Pacifiku Um okrog še razne druge posesti, tako da je bilo pod njeno oblastjo nad 60 milijonov ljudi, katerim ni dela ne šol, ne zdravstva —-zahtevala je od njih le garanje za tujce.
Doma v zapednem svetu pe
(Konec ne 5. strani.)
Londonski poročevo/ec čikaškega "Sijna", Pride-tick Kuh, pravi, da se Nizozemska no bi upjala napasti indoneške republike, lo no bi dobila v to Mnoga pri-vol jen ja" dolarske diplomacijo". Tam. ft Wall Stroot mogočno zastopan in vrh toga so mu gro <a "trm enterprise".
Kuh fo dobil lani priznanja od moro0*jno ameri-iko ustanovo in jo ros voston, dobor razurhevalec položaja.
Najbolj v škripcih jo v torn motoiu Anglija. Sama na sobi ni vol volosila. Je pa še lahko svetovno priznana mol lo s ameriškim sodolovanjom.
Posodili smo ji lani blizu štiri milijardo no da jih bi prUakovali nazaj. A vslod našo inflacijo Anglija za ta donar no bo dobila toliko kot jo pričakovala, zato namigu jo na novo zastonjsko posojilo.
Zod. državo ga ji bodo dalo, pogojno, da so udinja naši vnanji in okonomski politiki v Nemčiji Šo bolj kot jo io.
To jo Angloiom zoprno—bodisi onim, kisov torij-ski kot v doiavski stranki.
Minulo nedeljo so imoli o tom članke mnogi an-gloški listi, ki so znova poudarjali, naj so VoUka Britanija osvbbodi izpod amoriško nadvlado.
Mnogi loboriti, ki jih sedaj ameriški kapitalistični tisk naziva za "socialista", bi ros radi, da bi so angleška diplomacija osamosvojila tor vzela posredovalno vlogo med Zed. državami in USSR. Kajti v Angliji vedo, da je tretja svetovna vojna noizbežna, ako jo kdo ne prepreči, in ta nekdo naj bi bila Anglija.
Ideologična vojna mod zapadom in vzhodom je ie tiara stvar. Svoje prvo poglavje sta imehš v nji v španski civilni vojni. Sovj. unija edina jo bHa odkrito s špansko republiko, Hitlor in Mussolini sta pomagala falangi, Zed. države pa so bilo nevtralne, in to po Roosovoltovi krivdi. Novtralna je bila tudi Anglija, dolim je Francija vzlk nevtralnosti španski republiki saj pod roko pomagala.
Španska republika je vojno izgubila, toda borba vslod nje traja dalje• -—- In nadaljuje se na Kitajskem, na šalhsma, v Indoneziji iti povsod, kjer se ljudstvo tope za odpravo privilegijev ter za socialno pravilnost.
Naša vlada šliti Grli jo. To se lo tako glasi. V resnici ji branimo kralja in njegov režim, odrekamo pa podporo onim, ki bi radi štiri njim od nas obetane svobodšlne, pa smo pozabili nanje.
Na Kitajskem delamo Isto. Ciang-Kaišek pravi, da druge izbire ni kot med njim in med "komunisti". To-roj dobi vso našo podporo on, pač radi tega, ker naša vlada ne pozna drugega izhoda.
Ne v tej deželi, no v Sovj. uniji, ni mod nami in njo šo sporov s topovi, z letali in atomskimi bombami.
'A vendar smo v vojni. V živini vojni v Franciji in Italiji, v strelski vojni i Grškem in na Kitajskem, v Indoneziji, oborožujemo Turčijo in pridobivamo si arabske države na stroške zapostavljanja židovskega palestinskega vprašanja.
Najodgovornejši ameriški diplomati pravijo, da je "trotja" svetovna vojna neizogibna, kajti Rusijo je troba potoki enkrat za zmerom. Kar pomeni, da se niso iz zgodovino še nilosar naučili.
Nesreče v rovih bi se lahko omejilo, 'ie' se ne bi i/o za profite
Eksplozija v premogovniku v West Frankfortu v Ulinoisu, ki se Je dogodila koncem minulega tedna, je vzela kak ducat življenj.
Nekaj tednov prej pa se je dogodila v premogovniku v bližnji Centraliji, v kateri Je bilo ubitih nad sto rudarjev.
Governor Green Je po katastrofi v Centraliji obljubil uvesti v premogovnike čimstrožjo varnost. Predsednik unije U. M. W., John L. Lewis, Je napadel vsled zanemarjanja kontrole nad varnoatjo delavcev v rovih zvezne in illinoiske državne oblasti. Toda sedaj ga njegovi nasprotniki "špikejo", češ, super intendent majne v West Frankfortu je bil tvoj brat — in čemu nisi saj ti njegs nadzoroval, ako gs država ni hotela!
V Ulinoisu Je bilo v dobi dveh let osem arečjih premogovniških eksplozij in Je res čudno, kako da se na varnoet kopačev črnega dismanta tako malo pasi.
Kompsnija v Centraliji, ki ni prav nič porajtala na varnost premogarjev, Je bile kasnevana na tisoč dolarjev globe.
Sodna obsodba se glasi, da Je to "kazen" dobila zato, ker Je namenoma zanemarjala varnostne naprave—češ, saj se ne bo nič sgodilo •..
Kompsnija v Centraliji Je svoj rov prodala drugi večji družbi in Oktelo bo v splošnem vse po etsrem, rasen ds se bo saj nekaj časa varnostne naredbe pazljive jše isvejelo.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
ti "rdečkarstvu" in vabil na svoje shode kongresnike, senatorje, župane in govemerje, ki so mu
Ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla?
Upravnica Anna Beniger Je
večini tistih, katerim Je naročnine potekla, in ob enem se Je
obrnile na sastopnlke, naj po-skrbe, da bodo iztirjene.
Prosimo vse, de naj s nami v tem sodelujejo. Ako naročnino sami obnovite, ne de bi bilo tre-ba pošiljati opomine, nem prihranite delo in poštnino. In de-IJe — ker smo že pri tem, kej če bi poleg vaše obnove dobili Proletarcu tudi saj enega novega naročnika?
Poskusite in videli boste, da vam bo uspelo.
Mr*. Eleanor Roosevelt priporoča v svoji sindikatni koloni, naj se liberalci nikar ne ukvarjajo z idejo o ustanovitvi tretje strsnke, neglede kdo bi bil njen predsedniški kandidat v prihodnjem letu. Nedvomno je s tem mislila Wallacea, ki je namignil, da ako ne bo demokratska ne republikanski stranka nominirala pro greš i v ca, je ustsnovitev tretje stranke povsem možna in tudi priporočljiva stvar. Mrs. Roosevelt piše, da naj se progresivci udejstvujejo v sedanjih dveh strankah kot so se doslej. Kar pomeni, da je i ona za status quo, kakor Truman in Churchill. Piše "napredno", a v politiki je "za poštarem".
Angleži so pognali ladjo, natrpano s 4,500 2idi, ki so skušali pobegniti. iz taborišč v Evropi preko Francije na varno v svojo obljubljeno deželo Palestino — nazaj k francoskem obrežju, že ko so bili Žid je s to ladjo skoro na obrežju svoje in krščanske "svete dežele". Vršil se je spopad, nekaj Židov je bilo ubitih, mizerija drugih pa se je vsled vrnitve v negotovost še bolj povečala. Ako se ne bi šlo Angliji in Zed. državam toliko za oljna bogastva v arabskih deželah, bi bil židovski problem že davno rešen. Arabski potentati svojih semitskih rojakov 2idov nočejo v Palestino in če hočemo naklonjenost Saudi Arabije, Iraka, Irana, Lebanona in drugih arab] skih muslimanskih dežel, jim je trebs dokazati, da "se strinja mo z njimi".
Charles Rosmarek je predsed nik Poljsko - ameriškega narod nega kongresa, o katerem zatr ju je, da. Je v njemu 99 odstotkov " Poljakov. V imenu tega kongresa Je Rosmarek svojimi kolegi deloval med in po vojni proti "komunizmu" in za povratek osvobojene Poljske staremu režimu in hierarhiji. Njegov kongres je prirejal v Chicagu, Detroitu, v New Yorku itd. velike manifestacije pro-
DRU2ABNI, KLUB VABI
.Družabni klub Slovenski center ima v nedeljo 3. avgusta veselico v Lawndale Masonic Temple, ŽJtO* South Millard Ave.
Prične se eb dveh popoldne. Igral bo Frank Yankovich Is
Clevelande in njegov Columbia Recording Orchestra. Vstopnina Je 50c. Dobra sebeve in fine postrežba.
Piknik milwauike federacije SNPJ
Milwaukee, Wis. — Federacija društev SNPJ priredi svoj piknk v nedeljo 17. evgusta v Kozmuthovem parku, So. 92nd ter Beloit Rd.
Bratje in sestre, udeležite se ga v čimvečjem številu. Vabljeni ste vsi iz bližnjih in oddaljenih krajev z vseh štirih itrani Frank Primožič, blagajnik federacije.
pomagali udrihati po "rdeči" nevarnost in klicati zapadno demokracijo v boj za osvoboditev Poljske izpod komunizma. Ampak narod na Poljskem je to ameriško propagando svojih rojakov Rozmarekovega tipa prezrl in šel na delo čim mu je bilo mogoče. Ameriška vlada, ki sedanjega poljskega režima nima pod svojim vplivom — pač pa gs ims Moskva nad njim, je )ropagando ameriških poljskih reakcionarjev slastno hlastala in io širila po svojih kanalih daje v javnost.
Poljakom v Ameriki — nekaterim saj — je danes žal, ker so iz sovraštva do Sovj. unije in iz klerikalne zagrizenosti udrihali po svoji rojstni deželi in s tem dali naši vladi pobudo za uki-njenje podpore poljski republiki. Ko je merodajni vladni urad Washingtonu izjavil, da podpora, namenjena Poljski, ne bo šla tja—češ, da je Poljska vsled obilega pridelka ter vsled nara-ščujoče industrialne produkcije ne potrebuje, se je Rozmarek zdrznil, ker ve, da je Poljska med in po vojni toliko trpela, da bo njeno ljudstvo še dolgo v pomanjkanju. Zato je proti ukrepu naše vlade "protestiral" — narahlo seveda, češ, da ni imela prav, ko je lačnim na Poljskem odrekla relif. Svetuje, naj tja še pošiljamo živež, toda dele naj ga tamošnje dobrodelne ustanove namesto vlada. Ampak za sedaj naj bo Mr. Rozmarek prepričan, da ta dežela — veliko po njegovi zaslugi, njegovim rojakom na Poljskem ne bo pomagala. Sedaj gre živež, prej namenjen nji, večinoma v Grčijo in v Italijo.. Pa v Avstrijo in Nemčijo. Tudi Jugoslavija je v isti kategoriji kakor Poljska, a se ne pritožuje, ker ve, da bi ji pritoževanje proti "Trumanovi" doktrini nič ne pomagalo.
Nadaljevanje na 5. strani.)
V tej številki
Kako čudna pot, ljubezni pot! Na njej* je zmeden tudi tisti, ki vodi.—Hafis.
Zvezni kongres se zelo slabo "postavil"
nik
Peelencl In senatorji zvezne zbornice so šli minulo nedeljo ne počitnice, ne de bi imeli v svojem letošnjem saaedenju kaj pride zaslug se deželo, kateri služijo.
Odpravili so kontrolo nad cenami liyljenakih potrebščin a trditvijo, ds le ns nečin Jih be mogoče snlšsti.
Cene so se mshoma dvignile in dražitvam nI še konce.
Omehčeli so kontrolo ned stanarino In dovolili, da si Jo najemniki lahko "prostovoljne" zvišajo IS odstotkov.
Mnogim Je bile v teh okolšči-neb svišene že sedej več kot tolike In še bnjše se Jim obeta prihodnje leto, ko bo te sekon preminul In bodo lestniki stene* vsnjskih hiš lehke cene poljub-ne nevijeli.
Zelo se Je republikanska ve-
tiqa v kongresu gnjavila s predloge se znižanje dohodninskegs davke. Obljubil« Je volilcem, de be to njena prva naloga. In res ae Je Že v ssČetku zasedanja novega kongresa potrudila izvesti te svoje obetenje. Davek pe Je znižala tako, da bi zalegel nov aakon Is bogatašem, malemu človeku pa prihranil komaj nekaj dolsijev ne leto. Predsednik Trumsn gs Je vetlrsl, Is razloge, de Je dežele preobdnliens, In pe de Je znižanje v prid le imo-vitemu sloju.
Tak zaken je bil v nekoliko omiljeni obliki znova sprejet In zopet zs vržen.
Vseeno, republiksnska politične mešlns se aedej hvsli, de Je davke snižele, smpsk ker Je njen sklep predsednik Trumsn • svdjimi demokratičnimi pajdaši njen namen sevrgel—ks) mo-
pomagati!	, katerih ae Je lahko reklo, da so
Plačevali bomo torej devke po -elavstvuv korist A unjs rame starem! A če bi nam povedali o I »o ii veliko krive, osiroms njifc-
tej stvari po pravici, bi rekli, de se davki vaeh vrst višajo, ne nižajo.
Minuli kongres slovi najbolj vsled svoje protlunljske Tsfto-ve-Hartlevjeve poeta ve, ki je bila sprejeta v obeh sbornicsh s veliko večino in odobrans snova vzlic Trumanovemu vetu. Ako se Jo bo Isvsjsls v duhu v kste-rem Je neplssns, bomo imeli težke, krveve industrielne boje, ki se ae v manjših oblikah že pričeli.
Značilnost sedenjegs kongrese Je v tem, ds Je bolj rasree..o kspltelistično seveden ket ps katerikoli prejšnjih v sednjih dvsj-setih letih. Ped Reeeeveltom Je bilo sprejetih nekaj peetev. e
ni pustolovski voditelji, da Je nastala proti njim v monopol-skem tisku, med fsrmsrjl In celo med delsvstvom ssmlm tolikšna sovražnost proti nJim.
V prihodnjem letu bodo volitve.
Vse unije trdijo, ds se pri-pravljsjo ns sgitecijo. Ampak ns svoje stare načine.. Zato se rcakcionarjem s te strani ni trebs ničessr bsti.
Tretje stranke ne bo, Teftov Hstleyjev zskon ostane v veljs vi, po stsvksrjih pe bodo pedali količki, solsnice in marsikdo izmed njih bo odgnen v sspor. In ps novo kriso — "depresijo" In "raceeijo" — nem bolj In bolj
obetajo
Mali izkaz v tiskovni sklad v tej šteilki je za večino brezpomembna stvar. A je ta vir za zdrževanje naloga lista najvažnejši, ker redna naročnina, z oglasi vred, stroškov za tisk in upravo ne bi zmogla.
Poznd se, da smo v poletju. Kajti pisem je manj, toliko več pa dopisnic, na katerih naši prijatelji s par besedami omenjajo, da so na potovanju in da nam žele vse dobro, pa da bi radi, ako bi tudi mi bili v
njihni družbi.
Nekaj izmed teh je omenjenih na drugi strani v koloni "Drobiž". V nji so i razne druge notice. S to rubriko bomo stolno nadaljevali. Kadar se spet oglasi Joiko Oven s svojimi "Razgovori", jo bomo dali na
kako drugo stran.
Citajte v tej številki članek o vojni v Indoneziji (na prvi strani) in o molku zapad ne demokracije, ki ne r#*e nič ostrega proti nji, dočim se naša vlada toliko bolj zadira v Albanijo, v Jugoslavijo in Bolgarijo.
In pa uredniški članek o propagandah, ki so zidane največ na temelju zavajanja in lažeh ter na šču-vanjih človeka proti človeku.
Na tej strani |e tudi članek o "živčni" vojni med . USA in USSR. Obeta postati usodna, ker se lahko dogodi kak "incident", ki jo bo spremenil v nov krvavo-vojni polar.
Anton Shular je v svojem dopisu v tej štetilki poln humorja, Jote iz Puebla pa razpravlja o visoki politiki.
Katka Zupančič piše in čitatelji nam sporočajo, da ona kot vsi drugi naši sotrudniki delajo list zanimiv,
kar jim verjamemo.
Zelo na mestu je priporočilo nekega našega prijatelja, ki noče, da bi se ga imenovalo. Pravi, "ker le imate razne notice o slovenskem gradivu, čemu ne omenjate angleške strani? Saj je v nji vendar toliko bogatega gradiva, da ga je kar ulitek prečitati!"
Vabimo I druge naše prijatelje, kot tudi kritike, da izrazijo svoje mnenje. Vsakdo nai pove tako kakor misli irt vse, kar bo vredno objave, bo priobčeno.
PROLETAREC
UST ZA INTERESI D V SKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Ia4tjc Ji^niifilih
TUk^M DrnšU. CkUa«*. IR
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZI NAJU) CN IN A * flkdinjsnlh drUTan ss celo l«to $9 00; ss pol tots $1.T9;
as šotrt UU 91.00. InoiematTo: ta c«lo Isto $3.60; sa pol lata $2.00.
__ M ,	^_____-1 i.	m i m i ii|ii» ■■ II	■ ■ fl iy »f
rokopisi va	morajo biti ▼ naism uradu najposnsj« do pond«ljk»
popoldna sa priobčit«? v ttvrilki tokočofs todoa.
PROLETAREC
KuDli*h«d every - Wednesday by Us Jufoalav Workmen's Publkhia* Co.,
Ins. Established 1906.
Editor.
.Frank Zahs
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Tsar «8.00; Six Months 11.71; Three Months Foreign Countries. One Ysar $9.50: Six Months 12.00.
91.00.
PROLETAREC
«301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telephone: ROCKWELL 1864	^_'
Drobiž
ČLOVEŠTVO V DUŠEVNEM SPANJU
KATKA ZUPANČIČ:
Vprašanje priseljevanja v Zed. dričve in problem "brezdomcev" v Evropi
Predsednik Truman je kongresu svetoval, da naj bi pripustil v to deželo kakih 400,000 oseb, ki se sedaj potikajo v raznih evropskih taboriščih, ker nimajo kam iti. Oziroma imajo kam, pa nočejo nazaj v svoje rojstne domovine, kar velja posebno za Poljake in Jugoslovane.
Za 2ide pa res velja, da nimajo kam. Samo dva možna izhoda se jim zdita, skozi katera bi radi, pa jim ni dano — razen le onim, ki se jim poskus posreči.
Namreč, večinoma vsi, ne samo 2idje, bi radi priili v Zedi-njene države.
In 2idje, ker še ne morejo, se trudijo priti v Palestino.
Antisemitske organizacije v Zed. državah zatrjujejo, da smo dobili sem med in po vojni že več sto tisoč 2idov. Nekateri Izmed teh prenapetežev trdijo, da jih je tu že več kot nad milijon ne-
postavno.
Zvezna vlada to zanikava. Njen naseljeniški urad meni, da jih je tu zelo malo takih, ki so prišli skrivoma, s podkupninami ali kakor že, a nekaj kongresnikov, ki pravijo, da so o zadevi boljše poučeni kot naseljeniški urad, pa trdijo,,da se sem nagloma in brez težjih ovir naseljujejo najbolj "nezaželjeni" elementi — namreč 2idje, Poljaki in Jugoslovani.
Koliko Židov je res že prišlo sem brez dovoljenja, tega sedaj še nihče ne ve, ker je bilo mnogim skrivoma pomagano priti v to deželo po ovinkih — skozi Kanado, Mehiko in Kubo, drugi pa so dospeli postavno z začasnimi vizami, ali pa v smislu nemške in avstrijske ali pa poljske ter rumunske kvote.
Glasilo unije prevoznikov, "The International Teamster", ki ga urejuje njen predsednik Daniel Tobin, pravi, da je proti vsakemu dopuščanju teh ubežnih, brezdomskih ljudi v našo deželo. Češ, letos je graduiralo iz šol pol milijona dijakov, ki si Iščejo služb. In v prihodnjem letu bo šlo iz šol poldrug milijon vojnih veteranov, ki bodo tudi na delovnem trgu iskali zaslužka. In stanovanj manjka celo za tiste kar nas je že tukaj.
Kongres ni k Trumanovemu priporočilu ničesar storil.
Naseljeniške oblasti delajo na podlagi omejitvenih zakonov po svoji uvidevnosti in je možno, da v tej mizeriji priseljencev marsikaj spregledajo.
A problem je tu — kajti ena izmed najvažnejših avtoritet v poznavanju evropskega prebivalstva pravi, da, bo v Evropi beda nadaljevan, ako se iz nje ne odvzame v latinsko, v severno Ameriko in drugam, kjer je še prostora v izobilju, milijone ljudi iz Nemčije, Francije, Italije in Anglije.
Toda izgleda, da sedaj nočejo priseljencev — saj v izobilju ne _ niti take dežele, kot so Brazilija, Argentina, Kanada in Avstralija. Bilo bi dobro in pametno, če se bl organizacija združenih narodov rajše posvetila temu problemu kot pa da zapravlja čas zaradi Grčije, z grajanjem Albanije in z atomsko energijo ter atomskimi bombami.
IVERI
Vprašanja vseh vprašanj
Kaj je življenje, kako je nastalo in kam vodi, to je: ali ga je s smrtjo konec, ali se še nadaljuje? To so vprašanja, s katerimi si ie človek belil glavo, odkar je začel globlje misliti in si jo beli še dandanašnji.
Kot delec stvarstva, se je znal stvarstvu prilagoditi, spoznaval je razlike med posameznimi živimi in neživimi bitji ter njih vrstami, jim dajal imena in nad nekaterimi celo zagospodaril — toda odkod vse to, kar ga obdaja, odkod on sam?
Orodje si je znal napraviti, strašno okorno sicer, vendar uporabne, po svoji prekanjeno-sti je presegal vsako žival ifi vse bolj se mu je zdelo, da je vzvišene jši nad ostalim stvarstvom. Toda spričo prirodnih pojavov, kot so viharji, nevihte, potresi, sončni mrki itd., je bil prav ta-
ko šibak, nebogljen in neveden, kakor vsaka žival. A vsa strah je bil še dojemljivejši in občutji-vejši, ker je zaslutil za vsemi pod nebesnimi zgodami in nezgodami neko tajinstveno, od njega veliko močnejšo silo, ali sile, ki se od časa* do časa ujeze, pa stresajo svoj srd nad vse, tudi nadenj.
In kaj kmalu ga vidimo postavljati oltarje, da bi z daritvami potolažil razjarjene bogove. Ni se pa zavedal, da s temi daritvami blaži tudi svoj brezmejni strah. Neurja so seveda divjala kakor prej, potresi in mrki so se vrstili kakor prej, toda on si je prisvojil tolažbo. Obdaril je bogove z zelo težko pridobljenimi sadeži, ali težko pribor-jeno živaljo, zato čujejo nad njim. In začel jim Je zažigati še zahvalne, spravne in druge daritve.
Ali poleg stobrih posledic je imelo to bogočastje zanj tudi sla-
*	I	*	"	4
Špijoni vpijejo proti špijonaii in ljudstvo se pusti slepiti s to preVdto
Vse velike dežele, posebno one z Imperialističnimi cilji in prekomorskimi posesti, so že od nekdaj negovale špijonsko službo prav tako kakor svojo armado in mornarico.	4 J
Masna propaganda za navduievanje ali pa za zavajanje narodov pa se je pojavila v tolikšni meri, l£ot i? sedaj poznamo, šel« med prvo svetovno vojno z oglašanjem Wilsonovm 14 tofclc.
Nato je bila nadaljevana z dveh strani: iz Moskve, in iz Londona in Pariza proti nji. Washington jO slednjima pomagal. . , Nato je s propagando popolnoma brez ovinkov Hitler udaril in jo razvil do popolnosti.
Kjerkoli je propaganda, tam ie ipijon*ža, kajti propaganda mora stvari ali izvedeti, ali tajnosti iztafciitT, ali pi si jih izmisliti.	.	.....
Ko so lani v Kanadi odkrili sovjetsko špijonsko službo toliko, da so lahko s prstom pokazali na krivce, je bilo vpitja v kanadskem in ie bolj v ameriškem tisku da kaj.
A v resnici je sovjetsko špijonažo (zasledovanje in poizvedovanje o skrivnostih produciranja atomske bombe) v Kanadi "odkril'* sovjgtski državljan, špijon v službi kanadkke vlade in ob enem v sovjetski službi.
Mi pravimo naši ogleduški organizaciji "inteligenčna služba" ali 'intelligence service'. A druge prav take poizvedovalne fn pro-vokativne organizacije, če so v službi drugih dežel, pfc označujemo za to kar so, za špijonske enote.
Spijonaža obstojs zato ker si vlade ne zaupajo druga drugi, pa imajo v ministrstvih podkupljence, ki prejemajo plačo od svoje dežele in Judeževe groie pa za izdajalsko tftoetje, ki gs vrše.
Ko je nastala naša republika — v borbi ža osvoboditev izpod angleškega kralja, smo imeli v svoji zaupni službi Arnolds in razne druge izdajalce, ki so se ob enem prodajali vladi, izpod kstere se je ta dežela prizadevala v osvobojenje.
Označujmo- jih za izdajalce. A tiste nase ljudi, ki počno na naše stroške isto drugod po svetu, pa označujemo za "inteligenčno
službo*'! •	%
Ampak špijon je špijon, in agent provokator je agent provo-
kator, pa naj služi Rusiji ali Zed. državam, Angliji ali Franciji, in bil je isto ko je služil nam ali Hitlerju, Angliji ali Mussoliniju, Japonski ali pa Sovjetski uniji.
Sedaj je odkrivanje špijonov spet v modi.'
Iz raznih pričanj pred kongresnim odsekom za raziskovanje protiameriških aktivnosti bi človek sklepal, da Je vsakdo v sovjetski diplomatski službi v tej deželi ob enem poklicni špijon. In prav tako vsak takozvan "komunist", ki jih je po raznih izjavah vročih glav v tej deželi res že kot listja in trave.
Sovjetska spijonaža v Kanadi in v Zed. državah po mnenju veščakov še vedno ni dognala naše skrivnosti, kako izdelovati atomske bombe.
fn mnenja civilnih veščakov y raziskovanju atomske energije je, da Sovj. unija tega znanja še ne poseduje, in prav tako menijo, da nam Sovj. unija ni nevarna — ne še sedaj — Če nam sploh kdaj bo, ker je preobložena z rekonstrukcijskim delom.
A naša propaganda pa vpije,kot da se na nas vsak hip \teuje sovjetski bojni roj in nam zruši mesta in vse.
Vsak ameriški general, ki je količkaj strokovnjaka v vojaških zadevah ve, da je Rusija tako daleč od nas, mi pa s svojimi bojnimi bazami vse okrog tako blizu nje, da smo v resnici mi nji nevarni in se tega ona prav gotovo tudi zaveda.
Toda naj tu priznamo, da dokler se bo Sovj. unija zavedala te opasnosti, se bo pripravljala na vojno in bo v agrasivni politiki, ker tak je naravni zakon.
Če pa se bi Moskva in Washington pobotala in se ze^inila za vzajemnost, bi nevarnost odpadla in svet se bi lahko posvetil mirnim odnošajem ter vzajemnemu zdravljenju razbite svetovne ekonomije.
Toda dokler bo kongresni odsek klical svoje zaupnike, ki so bili v službi sovjetskih uradov v tej deželi, in jih izrabljal za hujskanje v histerično razpoloženje zoper USSR, ne bomo imeli mirnega spanja ne tukaj ne na oni strani.
Pred omenjenim kongresnim odsekom je bil zaslišan in ogla-šan v tisku in v radiu neki Viktor Kravčenko, ki se je odločil ptistiti službo v sovjetski organizaciji ter se najeti v službo za propagando proti nji. Sedaj ga v tej deželi naš tisk slavi za pravičnika in mučenika, a sovjetski uradniki tu in v Moskvi pa ga smatrajo za veleizdajalca. Isto bi smatrali naši državniki v Washingtonu, ako se bi kak naš človek v Moskvi toliko izneveril, da bi začel mlatiti po nas. £aj smo med vojno imeli take "patriote", ki so bili v zvezni službi, potem pa se prodali osišču v Tokiu, v Berlinu in v Rimu in še marsikje. Nekaj je bilo že obsojenih, nekateri izmed njih v smrt.
SliČne skušnje je imela Anglija. In vsak^ jlruga dežela. A iz vpitja v tisku bi bilo razvidno, ds je naša "Jptellgenčna*' služba bolj zvijačna kot pa sovjetska, kajti ni je afere, ki jo odkrijemo, da ne bi izvlekli iz nje koga, ki je bil sovjetski plačanec a ob enem "zaupnik" naše "inteligenčne" službe.
Država pa, ki se oslanja zgolj na svojo oboroženo silo in na vse kar je znjo v zvezi—pred vsem poleg na svojo oboroženo silo ns špijonažo, agente provokatorje in ekonomske pritiske, končno vselej izgubi. To nam pričajo države osišča ln vse druge v zgodovini.
Ako se hočemo iz nje kaj naučiti, poskusimo rajše s taktiko vtifemrtosti namesto z jačanjem vojnih baz širom sveta in posta-nimo rajše prijateljski namesto da vihtimo geslo sile in nadute dfplomicije napram Sovjetski uniji in njenim "sstelitkam".
In zapomnimo si starodavni rek, da kdor se z mečem bojuje, bo z mečem pokončan.
To vedo sedaj Italijani, Japonci in Nemci; Spanci, Portugalci, Angleži in iz prošlosti Turki, Rimljani in vsi drugi taki, ki so lomastili po svetu, ga osvajali, mu narekovali in končno propadli V svojem nasilnem početju.
be posledice. Tehnično (da rabim moderen izraz) se je razvijal neovirano dalje, ni pa toliko premišljal in razglabljal, kot bi bil mogel in moral. Vdal se je misli, da vladajo božanstva nad vsem, pa se mu ni zdelo potrebno, še manj pa varno, stiksti za njihovimi skrivnostmi. Zamerili bi mu nemara in ga kaznovali, ako bi se n. pr. nadalje vpraševal , zakaj vzklije tudi najmanje semence. Čemu še premišljati, kaj je tisto, kar mu brani zadaviti svojega nakaže-nega, kruljavega mladiča, medtem ko ga nekaj žene, da bi šel in ubil svojega močnega, zdravega soseda, bivajočega doli ob vodi, ko mu pa bogovi lahko dajo znamenje, po kateretn se mu je ravnati in bo vse prav.
.Takih znamenj se mu ni manjkalo. Videl jih je v dimu in oblakih, v letanju ptičev 4n v drobovju žab, slišal jih v šumenju vetra in vode, povsod so bogovi razodevali svojo voljo. Ali ko je bogočastje postalo — kakor bi rekel neki moj znanec — esta-blirana stvar in je prišla na površje duhovniška kasta, je ta prevzela poleg svojih nalog tudi vso pravico do "znamenj" in njih razlage....
Dandanes vemo, kako je s semeni in kalmi, še vedno pa je uganka, odkod prvo seme, prva
Nace 21emberger iz Pinoy Forka v vzhodnem Ohiu je nam poslal dopisnico, na kateri sporoča, da je dobil Proletarca z dne 1. junija 1947 šele 17. julija. torej je ta Uvod letal oekje na pošti nad mesec dni. Nace orayi. 'Tiwocnik sem Proletar 4 od začetka, pa se mi ni še ni-coli kaj takega pripetilo in še ioben$ številka tega lista se mi d v vsem tem dhlgem času izgubila. Ta oa Je 'vandrala' toliko dni..
*
Marya Omahen-Mohar, ki je sotiudnica Ameriškega družinskega koledarja in Majskega gla-»a, se je morala podvreči operaciji. Njen dofri je v Downers Grove, zapacTno od Chicaga Zdravi se v West SutKirban bolnišnici.
rt
Ker je sezona pfcčitnic, smo prejeli od prijateljev Proletarca precej dopisnic. John Olip iž Clarendon Hillsa pri Chicagu, ki si je kupil dom sedaj v Holly-woodu, Cattf. . in tukajšnjega prodal, nas vabi, da naj še mi pridemo za njim, ker tam je zares lepo itd Njegov naslov je sedaj 752fc .De Longpre Ave., Hollywood 46, Calif. • rt
Martin Celinski iz Detroita je nam poslal vabilo na Diknik michiganskega' vseslovahskega kongresa, ki se je vrštl 20. julija. Upamo, <& j* bila ta prireditev uspeh. Dopis oziroma vabilo pa smo prejeli šele 15. julija, torej prepozno za priobčitev. Prosfmo vse, ki dopisujejo v Proletarca, dta.nij svoje notice, sporočila ali članke pošljejo v naš urad najpozneje do petka dopoldne, akp žele, da bodo nji-hne stvari ofcjavlj^ne v naslednji številki. One, kateri tega ne morejo storiti, in ker radi tega njihne stvari niso bile objavljene, pa prosimo, da nij nam opro-ste. Proletarec je tednik in med njegovim uradom ter med tiskarno, v kateri je tiskan, je velika razd&lja.
rt
Paul Berger in njegova soproga sporočata iz Ljubljane, da sta bila na obisku pri sestri
življenska kal. Žive celice zna-Jurednika tcga lisU „a ljubljan-
mo ohraniti ln jih celo razmnoževati v stekleni cevi. Toda i^stvariti celico? Od Goetheja zamišljeni Homunkulus (v Faust u i še vedno čaka svojega mojstra. Znamo ubijati, zatirati življenja že v sami kali! V tem pogledu smo kakor otrok, ki je ni ure, da bi je ne znal razdreti; toda sestaviti nobene. Moj brat, recimo, ki so mu bile ure nepremagljive skušnjave, je eno raz-drl in sestavil ne vem kolikokrat, ali prav vsakokrat mu je ostalo po eno ali več kolesc ns roki.	*
Napisal je tudi obširno oceno o
njih. — —
^	* . J
■ V nedeljo 3. avgusta bo v Chicagu v Lawndale Masonic Tem-plu sabavgft Družabnega kluba Slovenski center. Igral bo Jan-kovice v vpkester iz Clevelanda. večer prej pa na pikniku društva Pioneer v Pilsen parku. Več o tem je v drugih noticah v tej številki.'
. i*, l rt Naš stari oldtimer John Cha-mazar se je po dolgem času spet oglasil pri nas. Dasi živi blizu našega urada, se vsled izredno slabega zdravja le redkokdaj še poda na pot in še tedaj le v spremstvu sina ali pa hčepe. Pravi, da kar se njegove kolone tiče -7- izhajala je pod naslovom 'Nekaj,.drobiža" — jo Je koniec. Chamazarjev naslov je 2112 So. Drake ave. Zelo si prizadeva, da bi okreval a ima težak boj. rt
Frank Benchina (Čikažan) pošilja pozdrave nam in drugim prijateljem , iz East Helen^ v Montani, kjer je živel pred leti. Pripravlja se na odhod v stari kraj, kjer bi pomagal novi državi s svojim delom. Po poklicu je strojni inženir.
rt
Joseph Turpin iz Cicera je bil na počitnicah v severni ftfrinne-šoti in imel srečo v ribolovu. Posla] jih je en zaboj Družabnemu klubu y Qenter, da so imeli gosti "fish fry". Turpin postreže Centru ,z ribami skoro vsako leto, kadar je na počitnicah. nf rt Prošlo soboto so priredile prijateljice Eleaine Turpin v Centru party. Elaine se bo namreč 9, avgusta poročila, pa so dekleta in žene prišle ob tej priliki skupaj, kot je že stara navada. Elaine je bila pevka zbora "Save" dokler je obstojal, Nastopala v njegovih spevoigrah in tudi v igrah dramskega odseka kluba št. 1 JSZ. Na naših priredbah je prodajala rože, pomagala v jedilnici raznašati porci-je, sploh, bila je vedno pripravljena pomagati. Njen ženin Frank Veverka je dijak v višji šoli, v jeseni pa gre v univerzo. 2elimo Obema obilo sreče.
ti*
FJLMI O ŽIVLJENJU RASTLIN
V Sovjetski zvezi posvečajo veliko pozornost znanstvenim popularnih) filmom. S tem delom se pričenja novo obdobje sovjetskega filma: s pomočjb znanosti pronicati do prirode in jo prikazati v filmu. Tako je zrasel film "Življenje rastlin", ki ga izdeluje znani režiser Pu-dovkin.
TISKOVNI SKLAD
XI. mCA2
» Prejeto db M. Jiff* 1917 Latrobe, Pa.: Mary E Fra<|el nabrali ns pikniku V^esti^oreland-ske federacije SNPJ — $27. Prispe vsli so: F. Medved $5; F. Pravip $3; Andy Berteli 2. — fo $1: Alex Skerlj, Anton in Mrs. Zornik, F. Shuster, M. Kumer, M. Mavrovic, A. Lawrinc, F. A. Vider, Mary Skoda, L. Palčič, \fartin Ma/.on. A Ka torle, J. Gasboda, J. Deblock, John Fradel. Mary & Kradel. Jsne Fra-del; M. Drop, M. Cvelbar po 50c.
Detroit, Mich.: Jos. Kotar $10; X Ločniikar $2,
Cleveland. O.: V Salmec $2; J. Fabjančič $1, F Mikla $1. Jos Ka-lsn $1, (Posli 1 J. Krebel )
Clarendon Hills, IVI.: Steve Wid-mayer $2, (IcroČil Peter Bemik.) Cicero, III.: John Podgornik $2. Lyons, III.: Rose Potokar 1.29. (Poslal F. Udovich.)
SnebOyran, Wis.: Frank Atih $1.50.
Chicago, III.: Msrie Vtdmsyer $1. La Sslle, 111.: Leo Zcvnlk 11 90 Vestab^rf, Pa.: Jacob Bsloh $1. (Poslal A Zornik )
ikmpaj , 994.2$: prejšnji iskss $1,211.71, ska pa j $1,117.99.
skem barju in se dobro imela. Mnogo obiskov sta napravila tudi drugje, kot v Trbovljah itd. Nato sta se vrnila na njun začasni dom v Trst. Počutita se oba dobro in ko sta bila pri Fi-govcu (starodavna ljubljanska gostilna), sta se nas tudi sporni- j njala. Dalje Berger omenja, da je prejel 23. junija prvo številko Proletarca. Bila je od 7. maja, torej je potovala okrog šest tednov, predno je bila dostavljena naslovljencu v Trst. To ni slabo — ne v sedanjih razmerah.
. Dalje Paul Berger sporoča, da sta bila tudi v Straži (na Dolenjskem) pri Darovčevih, in potem v St. Jerneju, Kostanjevici, v Smarjeti, Metliki in Črnomlju, rt
John Podgornik iz bližnjegi Berwyna ' ima v tej številki oglas, v katerem se priporoča za zidarska dels. Je mojster v tej stroki. Baš v teh rečeh bi moralo veljati pravilo "svoji k svojim", ker on pomaga razmik našim ustanovam, zato je nič več kot prav, da kadar potrebujete strokovnjaško delo njegove stroke, obrnite se nanj. Njegov naslov je v oglasu V Centru smo bili z njegovim delom vedno* zadovoljni.
rt
Frank Alesh nam pije iz letovišča Clarčmont, Okli., da se fifhata tam s soprogo Minko prav dobro ter izročata svoje pozdre-ve vsem, ki se še niso utegnili podati kam na počitek iz našega zikijinfega mesta.
rt
Peter Benedict ln soproga se sedaj učita španščine v Mehiki, kjer sta na potovanju, oziroma na počitnicah. O Petru se kmalu ne bo vedelo, aa-li je on Itansa-ščan, Michigančan, Kallfomij-nlčan itd., ker potuje vsekrižem in povsod ima domove.
rt
li starega kraja je nam pisal Albin Čebular, rojak U Metlike, ki žiVi sedaj v Gornjem Logat cu v Sloveniji. Pravi, da prejema Proletarcs, da bo spot dopisoval vanj in zelo se mu je do-padlo, ko mu je John Krebel naroČil tri izvode Ameriškega družinskega koledarja (letnike iž profflh dveh lot in letošnjega).
KNJIŽEVNOST V SOVJ. UNUr
Lansko leto so izdali v Sovjetski zvezi 817 knjig za mladino. Skupna naklada je znašala 27 in pol milijona izvodov. Knjige so tiskali v 32 jezikih narodov Sovjetske zveze. Najbolj priljubljena mladinska knjiga, ki je izšla lani, je delo Valentina Katajeva "Sin polka". Izšla je v nakladi 400,000 izvodov.
•o
Tole nr»« ne gre v glavo?
Kako to, da Je naša vlada, s konjmsoai vred, kar naenkrat tako rado Aarha s podpiranjem delal, s katerimi smo Ull v vojni, odreka pa jo onim, ki so bile na naši strani in trpele pod osl-ttem, to mi nikakor ne gre v glavo! Sedi) se brigamo bolj ta ojtčanjt Nemčije, Italija. Japonske, Avstrija, pomagamo reakcionarnim grškim rojalistom. koruptni Čiang-Kaišekovi vladi na IbUjikem, smo v fihem pri-JitoQstvu s fašistično ftpanijo. odrekli pa smo podporo Poljski, U ffrej Jugoslaviji ln pa vsem drugim "sstelitkam" sovjetskega bloka. Kako da se je moglo tO ptej prijateljsko razmerje tako naglo spremeniti v sovraine odnoftijt; tudi to ml ne gre v glavo!


PRIPOVEDNI DEL
WANDA WASILEWSKA:
Iz ljubezni
(Nadaljevanj«.) 'Kako se počutiš?" Ranjenec je k Mariji obrnil obraz, še na pol pokrit z belimi
obvezami.
» Bolje. Dobro. Lahko bi že sneli te cunje."
"Sneli bodo, sneli, ko pride čas. Malo še potrpi."
"Pa menda niste bolni, sestra."
Zdrznila se je. "Ne. Zakaj?" "Ne vem, zdelo se mi je." Marija je odkimala. "Boate imeli kaj časa?" "Zdajle ga imam." Hotela se mu je nasmejati, pa se ji nikakor ni posrečilo. Temno oko jo je izpod bele obveze pozorno opazovalo in zdelo se ji je, da ve, kaj se godi v njenem srcu.
"Ali mi ne bi mogli čitati pismo?" "Pismo? Kaj si ga že spet prejel?" "Ne," je zmedeno za-mrmral in se obrnil v stran. "Tisto"
"Pa saj ga znaš vendar na pamet." "Vseeno. Na pamet, to je eno, poslušati — to je čisto nekaj drugega. Samo sestra,
morda se vam ne ljubi?" "Ne, ne, kaj pa misliš. Rada ti ga pre-čitam. Daj."
Težko je že bilo razbrati črke. Stokrat prcčitane na zmečka-nem, potemnelem papirju, ki so ga držale vročične, od potu mokre roke. Tudi ona je znala to pismo na pamet. 4 Moj dragi Vasja"... Z roko se je naslonil na blazino. da bi udobneje poslužel. Čakal je na znane besede, v nasmehu so se odprle fte brezkrvne ustnice.
Pozdravljam te od vsega srca, tudi mama, in sestrica Froeja, in tetka in vsi sosedi. Ne pižež, kam te je ranilo.
"Zelo sem vesela," Jo je prekinil ranjenec.
"Da. da, oprosti, prosim, izpustila sem." "Zelo sem vesela, da že vem, kje si da vem tvoj naslov. Zakaj ne pišeš, kam te je ranilo" ...
Za sekundo je utihnila. Spomnila se je na prihodnji stavek in pri srcu jo je stisnilo. Začudeno jo je pogledal.
"Takoj, takoj, tu je tako zma-zano. . ."
"In napisati ti hočem"... ji je narekoval.
"Da, da. seveda... In napisati ti hočem, da se bom poročila s teboj, kakor koli bi že bilo, in ti mi piši, kam te je ranilo, in tudi če bi postal invalid, nikar ne misli, ker je vseeno; jaz sem še taka, kot sem bila" ...
Glas se ji je utrgal. Vasja je iztegnil roko.
"Dajte sem." "Nočeš več, da bi ti čitala?" Z obrazom se je obrnil k steni, da bi razumela, da je razgovor končan. Zato, ker ni več čitala tako kot prej. fli več vil
vala vere in miru v njegovo srce.
Ni izdala le Griše. Izdala je nekaj več in ta izdaja je povzročila praznoto v njenem srcu. Ne, ničesar več nima, da bi dala ljudem, revnejša je kot najbornej-ša beračica.
Počasi je odšla po stopnicah. Za doktorja Voroncova so nastopili težki, črni dnevi. Marija ima shujšan, bled obraz. Ah, ko bi jo mogel odpeljati od tu, priznati ji svojo ljubezen, svojo muko, povedati vse, kar bi rad povedal o vseh teh dolgih, samotnih dneh, težkih nočeh, o vseh teh letih, od trenutka, ko jo je vzljubil. Koliko je bilo treba premagati v sebi, koliko pretrpeti, ko je gledal njuno ljube zen.
Zdaj pa sedi tam v tretjem nadstropju v stolu pohabljenec, kos človeka, sn to je Marijin mož. In med njima ni več prejšnje ljubezni. Da, saj ji je sam rekel to, surovo in trdo. Mogoče ravno zato, ker jo je lj\ibil. Hotel je biti pošten, vse življenje je bil pošten človek. A zdaj je njegovo srce grizel črv. Grigorija ni bilo mogoče prevarati, niso ga mogli prevarati Marijini nasmehi, njene mehke besede. Saj je poznal svojo ženo, in nekoč ga je ljubila. Ni bilo mogoče, da ne bi čutil, razumel, kaj se je zgodilo.
Zakaj torej se morajo mučiti vsi trije? Zla misel se je kradla k njemu in mu prišepetavala: bolje bi bilo, da bi se mučil samo Grigorij. Zfuij je itak vse končano, saj Marija ga ne ljubi. Ona pa še lahko ljubi, n^ada je in v njej je toliko življenja in moči. Lahko še ljubi ravno njega, Voroncova. In bila bi srečna. Kaj je važnejše," mu je prišepetavala podla misel, "sreča dveh mladih, zdravih ljudi ali dolžnoat do pohabljenca? Ce bi ga ona še ljubila, da, toda videti je bilo, da ni bilo in ni moglo biti ljubezni... Bolje, da propade eden a kot vsi trije..
Boril se je s temi mislimi in jih preklinjal. A prihajale so vedno znova. Ostalo je le eno sred-stvo:oditi, bežati, delati v drugi bolnižnici. Ali pa je to sredstvo pravo? Pustiti jo v trpljenju, zapustili jo v najtežjih dneh? In kam bi lahko ušel čustvu, ki bo šlo povsod za njim? Bal se je srečati Marijo, bal se je pogovora z Grigorijem A Grigorij ni načenjal bolečih misli. Samo zdravil se je. Ure in ure Je gledal v eno točko in vadil svoje levo oko, stalno in sistematično Kaj je mislil? Kaj je preživljal?
zahvalil kot poslušen pacient. Videti je bilo, da se tudi takrat, ko sta ostala sama, nista pogovarjala o tem, kar ju je mučilo, kar je povzročalo senco in bledico v Marijinem obrazu, kar Grl-gorijevim ranam ni dalo, da bi se hitreje celile in so se vedno in vedno gnojijo. A pod zunanjim mirom se je skrivalo nekaj drugega. Voroncov je opazil invalidov pogled, kadar ga je gledal, ko je mislil, da ga zdravnik ne vidi. V tem pogledu je gorelo odkrito, nezadržano sovraštvo in Voroncov je vedel, od kod to. Grigorij mu ni mogel oprostiti tistega pogovora v bolnišnici, pogovora, ki ga je pripravil do tega, da je spremenil odločitev in da se je vrnil. Voroncov je bil kriv, kar se je zdaj godilo, in kapitan Čemov je z otožnostjo mi slil na svoje muke, ko si je obljubil večno ločitev ... Sovraštvo je bilo v njegovem pogledu, Voroncov ga je videl in ga je razumel.
Zdaj pa menda že ni bilo več moči in energije za novo odločitev. Grigorij se je odločil, da bo čakal. Marije ni gledal, umikal se je njenemu pogledu.
"Lažemo, vsi laiemo," si je trdovratno in grenko ponavljal Voroncov.
Dalje prihodnjič.)
CONGRESSMAN DRI P P
BY YOMEN
UMO MMlSTi CHAH6S LAM* CAY 76 NAM MY." i
IZ KANSAS A
Na SANSovi priredbi 12. julija v Franklinu smo se imenitno zabavali; saj tako je bilo videti iz splošnega razpoloženja. Udeležba je bila dobra kljub kansažki julijski vročini. Pozorno smo sledili novim zvočnim filmom, posebno v obravnavi Rupnika, Roesnarja in drugih izdajalcev. Brez kake krvoločnosti bi bil vendar marsikateri rad videl na filmu tudi njih konec, ko so prejeli zasluženo kazen. Udeleženci so bili v veliki večini naši stari rojaki; mladina pride k nam navadno šele po polnoči, če imamo še odprto, ko zapro druge nočne klube, katerih je, vzlic kansaški "suši", kot gob po dežju. Mladina pride k nam veseljačit, plesat in objemati se po polnoči in potem jih ni spraviti iz dvorane. Denar so pustili že drugje in odbor ni prav nič vesel takih poznih udeležencev.
Eden "tamladih", ki drvijo ponoči z avtom okrog kot brez pameti, in navadno je voznik Še najbolj okajen, mi je pravil tole, ki kaže vso podjetnost in na-vihanost te naše "nadebudne mladine": "Nedavno smo imeli avtno nezgodo. V naši stari škat-lji smo bili trije fantje in tri dekleta. Ko smo se v poznih urah, ali bolje v ranih jutranjih urah vračali domov smo se prevrnili v cestni jarek. K sreči se nismo
ci?" Vse tri so začele brskat po torbicah, v katerih navadno veš, da'lahko najdeš plavalne hlači-ce in kdo ve kaj še vse drugega, le rožnega venca ne bi pričakoval. "Tukaj!" pravi ena izmed njih, o kateri ne bi trdili, da je najbolj pobožna, in izvleče iz torbice lep, dolg molek in ga ponudi Bobu. "Zdaj pa kar v bolnišnico," je poveljeval Bob. Potisnemo krvavečega tovariša v avto in v nekaj minutah smo pred bolnišnico. "Ve ostanite v avtu, da vas ne bo na spregled, midva pa ga peljiva notri." Vrata so bila odprta in ga potisneva kar na prvi stol v predsobi. Bob pa mu hitro potisne molek v hlačni žep, tako da ga je pol viselo iz žepa. Na pragu se pojavi postarana belo oblečena redovnica, ki je imela nočno službo. Z enim pogledom je znala presoditi ves položaj, ker je bila že vajena takihle bolnikov v soboto večer. Z očividno nejevoljo na obrazu je ponovila že navajene besede: "je nam žal, toda nimamo prostora" ... "Prosim " je pričel tovariš in hitro popravljal krvavečega na stolu, tako da mu je ven viseči molek zdrknil na tla. Spoštljivo ga je pobral in počasi potiisnil bolniku nazaj v žep. Strežnici seveda to ni ušlo iz pogleda. Stroge črte na obrazu so se ji namah omilile in s prijazno gesto je nama pokazala, naj ga peljeva v stransko sobo.
"Počakali smo kar zunaj v avtu in čez eno uro je bil bolnik umit, obvezan in v redu iti z nami domov, ko se je zora pojavljala na vzhodu. Od takrat ne gremo ven brez takihle stvari, ker nikoli ne veš kaj pride." "Nadebudna" ta naša mladina, kaj ne? Ampak pomagati si pa znajo, to se jim mora priznati.
O tem ni z nikomur govoril. Med pobili, niti avto se ni še bolj
razbil kot je že, le voznik je do-
njim in Voroncovim je bil napet ln narejen ton, kot da je vprašanje temperature edino vredno pozornosti. Marija je tiho stopala, govorila z možem z mehkim glasom. On pa je prosil, se
r t
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
v a
USTANAVLJAJTE NOVA DKUfTVA. DESET ČLANOV(K) Jt TUBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
66
Naročnina sa Zdrašeae država (tsvsamši Chicaca) M «• na leto; MM sa pel leta; $S.M sa četrt leta; si Cook Co., S9.5S sa cele lete; $4.1 S sa pel letat sa ta
la
Chicago la ve 911.
Naslov sa list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
•t
o •
o
o •
o o o o o o o o o o o o
o •
•
o o
•	o o
o
•
o
o •
o o t
o •
o
t
o
o
o •
o o
o •
o o
bil globoko v režo na vratu od razbite šipe, da je močno krvavel. Fordko smo hitro spravili spet na trdo cesto, toda skrbelo je nas kaj s tovarišem, ker je izgledalo, da bo izkrvavel. Iz skušnje smo vedeli, da bomo težko kje spravili zdravnika na noge v teh poznih urah, ker že kar poznajo takele nesreče. Pa se spomni ena izmed deklet na bolnišnico, ki je komaj miljo oddaljena. Ampak vedeli smo, ds tudi tam ne bo Šlo lahko. Bolnišnica je pod strogo kontrolo sester sv. Jožefa in smo že čuli, da niso prav navdušene za take nočne "bolnike". Izgovarjajo se, da nimajo prostors, da je bolnišnica prenapolnjena, kar je seveda res, in svetujejo naj se poškodovanca pelje b kližnjemu zdravniku.
"Toda, nekaj je treba ukreniti, takega ne moremo peljati domov. Sicer pa ima res lahko kako večjo žilo prerezano," sem vztrajal. "Robce je že vse poma-zal in srajco ima tudi že vso krvavo." Pa je šinile rešilns misel v glavo tovarišu. Bobu, o katerem smo vedno trdili, da se zns izmazati iz vsake zadrege. "Slo bo!" Je rekel. "Ima katera i* med vas deklet molek v torbi-
Poslušajte
vsako nodolfo prvo In najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, postaja
wets, I960 kilocycles. Vod* jo Oeorge Marchan.
Pšenično žetev "smo" srečno dokončali, dasi je koncem junija še vedno nagajal dež. Pridelek je ogromen, ki nima para v zgodovini. Kot da hoče narava sama pomagati stradajoči človeški pari, ki se bolj razume na uničevanje kot pe na samoohra-no. Radijski oglaševalec poroča, ad zaradi pomanjkanja železni-škit vozov in tudi prostora v žitnicah, se je moralo nad 25 milijonov bužljev pšenice "zdumpat" kar pod milim nebom, kjer je zdaj izpostavljens vremenu in uničevanju. Ampak imamo perfekten sistem in kaj hočeš še več?
Tako bomo še lahko izvažali pšenico na vse kraje sveta, kjer potrebujejo kruha, toda — pod enim pogojem: če si naš, boš jedel, če si pa 'komunist", ps lahko greš k vragu po pomoč!
In seveda, s vso vnemo bren-kamo na krščansko struno, "ljubi svojega bližnjega".
Anton Shular.
Jugoslavije ne bodo mogli ugonobiti
Pueblo, Colo. — Iz vseh dosedanjih poročil, iz osebnih pi sem iz Slovenije in iz raznih vladnih objav je razvidno, da ima jugoslovanska republika stabilno vlado — vlado iz ljudstva za ljudstvo. Ljudje delajo, vpdo zakaj delajo. Orjejo in se-jejo in bodo tudi želi.
V vsej zgodovini Slovenije ni bilo toliko navdušenosti za razmah na gospodarskem polju. Takšna poročila ne lažejo. Po invaziji Italijanov in Nemcev se je organiziralo partizanstyo, ki je ohranilo Slovenijo Slovencem.
Neki del Slovencev je na pobudo Rima in vsled zapeljanosti ter udinjanja fašizmu pomagal okupatorjem v imenu vere in "domobranstva" moriti svoje lastne rojake. Martikdo se sedaj takih dejanj sramuje. Ali kdor hoče, sedaj lahko spozna, kdo je kriv takratnega zavajanja Slovencev v boj proti lastnemu narodu in njegovi svobodi.
In res je prišlo do spoznanja med ljudske množice. Na Slovenskem se čisti, dasi bo vzelo desetletja, predno bodo iztreb ljeni vsi tisti vplivi, ki so bili pod masko vere in izkoriščanja
mora nad narodom.
*
Pred letom je v Pueblu obdr žavala konvencijo katoliška jed-nota, ki se oglaša za najstarejšo slovensko podporno organizaci jo. In U konvencija je preklela jugoslovansko republiko in ljudsko vlado Slovenije; preklela je tamošnji narod nevede da je tem v resnici preklela le samo sebe.
Na pojedini ob zaključku kon vencije, na onem hribu kjer se zbira vsa "elita" tukajšnje bur žvazije, so imeli škofa, ki je v njih imenu tolkel slovensko republiko. in preklel "Titovo Ju goslavijo". Ta škof je izrazi med drugim upanje, da bo ta jed nota brez oklevanja "čim strožje obsodila vrhovnega 'izdajalca' Jugoslavije, Josipa Bro-Tito."
stvo? O, si bodo že koga izbrali in nadaljevali z zavijanjem dejstev ter s plaŠenjelh slovenskih delavcev!
Kapitani katoliške jednote bi lahko to hujskanje sami opravili v svoji materinščini, ne da bi si klicali v pomoč škofe, ki ne znajo slovensko — pa jim nato taki škofje pripovedujejo, kakšni so Slovenci. S tem taki rojaki sramote sebe in svoj narod
Kako se počutite, slovenski delavci, ki ste pred mnogimi leti morali zapustiti svojo rojstno deželo, ker ni imela kruha za vse — a sedaj pa ljudstvo v Sloveniji dela — dela in ustvarja v zavesti, da narod ne bo več suženj izkoriščevalcev — ne domačih, ne tujih. In vaši kapitani najemajo drugorodce, ki vam govore, kako je treba vse to ubiti in uničiti ljudsko republiko in ljudsko kulturo.
Ali nimajo tisti, ki v takem protiljudskem početju pomagajo, nobenega čuta do svojih lju di? In do svojega naroda?
Vendar je resnična tale res niča: ne grožnje, ne prokletstva, in ne prošnje v Rim — ne to in ne drugo ne bo moglo ubiti ju goslovanske republike. — Jože.
dno velik ameriški aeroplan. Bilo jih je šest v njemu. Dva sta bila ubita, štirim pa da je ona pomagala v rešitev, posebno vsled svojega znanja angleščine. Njeno pismo o tem je deloma v slovenščini, nekaj pa je v njemu angleških besed po slovensko "puštabiranih".
Prejel sem tudi več drugih pisem, ki pa so enaka kot tista, ki ste jih že brali v časopisih od drugih. Frank Primožič.
SANSova podružnica št. 1 vabi na sejo
Detroit, Mich. — Podružnica št. 1 SANSa bo imela svojo sejo v petek dne prvega avgusta ob 7:30 zvečer v SND na John R Rd. Prosim, udeležite se seje v polnem številu.
Vabim tudi one rojake, ki članarine SANSu za to leto še niso plačali, da to store na tej seji ali saj ob prvi priložnosti, tako da bodo spet aktivni člani.
Delovanje SANSa je dobro opisal njegov drugi podpredsednik Joe Ko tar iz našega mesta, in tudi drugi so obsežno poročali o SANSovi II. konvenciji. Zato meni teh poročil ni treba ponavljati, vabim pa vse na sejo na prej omenjeni datum.
X, Krainz, tajnica.
2enska se mora omožiti, ker bi brez njenih bolečin propadel človeški rod —Shaw.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN I7S4
and SURGEON | Uth STREET
Tal. Crawford Stlt OFFICE HOURS: 1:11 te 4 r. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
I:SS te F. B- v (Except Wad., Set snd Sun.)
tll» Se. Rldfswar Ave. Tol. Crawford Nil If ne answer — Call
IblHii-^
za
Tako gre ta stvar. Agentje Rima noč in dan pošiljajo Tita \ pekel in kolnejo Tita in Stalina Stalina in Tita. Drugega menda ne znajo izgovarjati.
Tito lahko umre ta dan, toda jugoslovanska republika in Slovenija v nji bo ostala. Ns koga pa bodo potem klicali proklet
Miss Ančka Traven ni več eksekutivna tajnica ZOJSA
iz urada ZOJSA v New Yorku, v katerem je zastopan poleg drugih jugoslovanskih skupin tudi SANS, nam sporočajo, da ]e eksekutivna tajnica Miss Ančka Traven vsled slabega zdravja službo pustila in da njene posle sedaj začasno izvršuje poseben odbor, v katerem so Leo Ba-čič, Harry M. Justiz in George Pirinsky. Tajnica urada (upravnica pisarniških poslov) je Miss Pauline K. Grenko.
Vsa pisma, namenjena uradu ZOJSA, ki so bila prej naslovljena na tajnico Miss Travnovo, naj se v bodoče adresira direktno na UCSSA, 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y.
Združeni odbor ZOJSA (v angleščini UCSSA) je imel dne 12. ulija v New Yorku izredno se-o, na kateri je resignacijo Miss Travnove soglasno sprejel. Zastopnik SANSa na tej seji je bil Mirko G. Kuhel. Drugih podrobnosti o tej organizaciji in njenem sedanjem stanju nismo pre-eli.
ILMSKA POVEST O IVANU GROZNEMU
Sovjetski režiser Eisenstein predel ju je drugi del filmske tri-ogije o Ivanu Groznem in dela na realizaciji tretjega dela. To e edini zgodovinski film, ki je r načrtu sovjetske filmske proizvodnje v letošnjem letu.
Nekaj iičrpka iz starokrajskega pisma
Milwaukee, Wis. — Na Primorskem so ljudje med vojno veliko trpeli in še tudi pozneje vsled prerekanj glede kakšna naj bo mirovna pogodba z Italijo in komu naj pripade Sloven sko Primorje.
Vas Leskovca, ki leži pod pla nino Blegaš in šteje okrog tisoč duš, je v vojni morala skozi velike grozote. Enako vas Novake pod Črnim vrhom. Vas Davče v isti soseščini, ki pokri va mnogo zemlje, ker so skoro samo veliki kmetje v nji, je bila tudi prizadeta. Poleg je planina Porezen.
Blegaš je bogat na lesu in tudi veliko paše ima. Les so Lahi zadnjih 25 letih zelo iztrebili Črni vrh je pa pust. Na njemu raste neke vrste trava, zvana sivka. Bogat pa je na arniki, ki se je lahko proda. V Pareznu je pa maslo in pa grenka skuta doma, to se pravi, da raste detelja na njem.
Pred 35 leti sem v teh treh vaseh vse poznal, ker sem žive nekako v sredini med njimi Vem, da nas je od tam tukaj ve liko, a pisem iz onih krajev časopisih še nisem videl.
Te vasi so bile jako požgane in ljudje pobiti na strašne nači ne. Brat Martin je pisal, da so nemški psi vjeli na polju v No-vakah Močilarja, ga raztrgali in ga pustili na tleh. Soseda, po domače kamska Barbara, piše, da je pred njeno hišo treščil izre
ZA MUZEJSKE USTANOVE V JUGOSLAVIJI
Ljudske oblasti so odobrile 2 milijona din. kredita za zgraditev muzejskega poslopja v Nišu.
BRICKLAYERS WANTED
POR FARMERS HYBRED CORN PLANT IN PERRY, IOWA
Work consists of face tile; Union Job - Good working conditions. Also MEN Needed for new theatre buidlng in Denison, Iowa. Come Ready to Work
Hocharo Construction Co.
221 Jewltt Bnildtnf DES MOINES, IOWA
Slovene Records
10-inch records 79c COD, pins postage
C-400 Moja bsbs ie pijsns, polks
Ko pridem skoti log. vsliek C-408 Lubes polks
PLanincs pclks C-41S Pomladanski polks
Belt role, valček C-412 Tekletova toiva. valček Veseli tovariši, polks -
Kussr's orchestra C-4M Detrotiaks polks IMssy day polka C-414 Treba in. treba ni, polka
Herkalovlc, waits C-415 MoJe ienke glsa
Ns levo, ns desno, polka C-416 Moje dekle
Dekle, kdo bo tebe trofttsl Frsnk Ysnkovic snd his oreh. B-tSS Po zimi ps roike ne cveto, val.
Veneti lovec, poli« B-4S4 Odpiraj dekle ksmrico, polka Gor čes jesero, vslser
J. Pluth and his oreh.
Write *sr free cstslogne of sll new
SLOVENE RECORDINGS
PALANDECH'S
536 S. Clark Street, Chicago 5, VI
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
sooooooooooooooooooooooooo
i BARETMCIC & SOK:
POGREBNI ZAVOD
14L »M
JOHNSTOWN, FA. J
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co. I
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ! \ Fino postrežba — Cone zmerne — Delo jomčeno j!
TELEFONI i CANAL 7171—7171 ..................................
za učne tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na unijsko tiskarno
ADRIA PRINTING CO.
TsL MOHAWK 47tT
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
PAVLE KUNAVER:
Obisk
Dober večer, Janez! Kam pa greš tako pozno? Jaz grem že večerjat, ti pa menda šele na sprehod?
Ne, prijatelj, ampak na potovanje po nebu! Na svojo zvez-darno grem»
' Pojdi z menoj, pa večerjaj enkrat malo pozne)*.
Saj sem ne^ malce pozabil, da imqš svojo astronomsko opazovalnico. Veš, astronomija je v moji glavi povezana s pojmom "nezadostno", z golo teorijo, ki nam jo je profesor razlagal, a nikoli ni mogel ničesar pokazati. Sedaj me pa res zanima kaj mi bos mogel pokazati ti. Za danes bom z večerjo kar pot r pel.
No, upam da ti ne bo žal. Kar pojdiva. Velikih daljnogledov res nimam, a pokažejo zadosti, da se ti ogreje srce pri pogledu na nebesna čuda.
Četrt ure pozneje.
Pa je kar čeden tvoj daljnogled. Ali si veliko žrtvoval zanj?
Ne več kakor kdo drug za gla-sovir. Pa pojdiva ven v globjno neba! Vidiš tam ono lepo belo zvezdo? Poglej jo sedaj skozi daljnogled.
Saj to ni ena zvezda! Dve sta in čisto blizu skupaj! ' Počakaj, da izmenjam okular. Poglej zdaj.
O, čudo! Štiri zvezde, po dve in dve in tak oblizu skupaj stoje!
Da, štiri zvezde. Vidiš,na tisoče je sonc v vesoljstvu, ki se družijo v pare, trojice, četvor-čke. V neskončni daljavi, v globinah neba, krožijo okoli skupnega težišča. Pomisli, da imajo morda ta sonca tudi planete kakor naše sonce; kakšno zanimivo razsvetljavo uživajo tedaj! Eno sonce je oranžno, drugo žareče ali belo. Pa so dvojnice sestavljene iz sonc najrazličnejših barv.
Praviš, da so to sonca?
Da, prava sonca so to. Naše Sonce je le eno izmed neskončnih milijard sonc najrazličnejših velikosti, barv, vročine itd. Tem soncem pravimo zvezde stalnice, v nasprotju s planeti, otroci našega Sonca, ki vedno menjajo svoje mesto. Stalnice ostanejo v medsebojnem razmerju vedno na istem mestu in tvorijo tako imenovana ozvezdja, kakor Veliki voz, Orion in druga. Toda z modernimi merili so odkrili, da tudi ta sonca menjajo svoje položaje. Ker pa so v takih silovitih daljavah, se tega v kratki dobi človeškega življenja ne občuti. Toda Priroda ima drugo časovno merilo in v vekovih tudi Sonca prelete take razdalje, da popolnoma spremene medsebojno lego. Čez petdeset tisoč let bo Veliki voz, kakor tudi druga- ozvezdja, že popolnoma drugačne oblike.
Sedaj pa poglej skozi daljnogled v ono smer, kjer tvoje oči sicer ničesar ne vidijo. Ali kaj vidiš?
Da, a ako še tako ostro nastavim ,vidim sredi malih zvezd neko megleno kroglo, iz katere se mi zdi, da moli prav kratek meglen rep.
Dobro gledaš. 2e nekoliko dni opazujem tudi jaz to meglo. Jav-ljeno je bilo, da so ugledali nov komet ali zvezdo repatico. Naglo se premika med zvezdami v smeri našega Sonca. Ko je bil komet še daleč od Sonca, je bil popolnoma podoben , megleni krogli, čim bolj pa se bliža Soncu, tem silneje vpliva nan* ža-renje našega mogočnega očeta. Naj redkejše kometove pline zadevajo sončni žarki s tako silo, da zaostajajo U plini za kome* tovo glavo kakor rep. In čim bliže bo komet Soncu, tem hujši bo pritisk sončnih žarkov, tem daljli bo rep. Včasi nastane rep, ki je daljši kakor je razdalja Sonca in Zemlje in sega preko velikega dela neba. Pk nič strahu! Kometov rep je tako redek, ' da se vidijo zvezde skoznj in naš zrak je že tako gostr d« komete* vega repa niti ne bi občutili, če bi zadel vanj.
Prijatelj, obrni no svoje veli-
ko oko tja gor na tisti srebrno svetli trsk. ki mu pravimo Rimska cesta.
Dobro, in posebno primerno, ker ravno ozvezdje Laboda, za katerim je Rimska cesta posebno svetla, leži ugodno. Le poglej in povej sedaj, iz česa sestoji ta čudoviti trak, ki prepre-za vse nebo.
O, to je krasno! Saj tu je zvezda pri zvezdi!
Prav imaš! Če namestimo na okular fotograako kamero, ki je občutljivejša od očesa, nam po nekaj urah zariše na Rimski cesti na milijone zvezd. Vso Rimsko cesto so fotografirali in ugotovili, da je sestavljena iz približno tristo milijard samih najrazličnejših sonc. Kakor ogromna leča, katere premer je tako velik, da mora svetloba, s hitrostjo tristo tisoč kilometrov na sekundo, leteti sto tisoč let od enega roba do drugega.
Nepojmljivo. Ko so ta kratka leta človeškega življenja proti tem silnim dobam vesoljstva!
Nič, prijatelj. Primerjati bi mogli člpvoško življenje prirod-nim sekundam.
Le potrpežljivo raziskavanje prirode nam odkriva počasno pa silno snovanje in ustvarjanje v naravi, ki računa samo z milijoni, milijardami in bilijoni leti. A kljub vsemu naporu ne vidimo niti začetka niti konca vesoljstva.
Tako jasno je nebo! Ta čas, ko si ti govoril, sem zrl tja gor; menda pravite vi tistemu ozvezdju Andromeda. Pa glej, Um notri vidim nek silno nežen oblaček. Kaj je toT
Počakaj, da izmenja okularje. No, gotovo.
Kaj pa je to? Sedaj je U oblaček podolgast.
Da, prijatelj. Ta meglica je dala premnogo opravka starim zvezdoznancem. Sele moderni velikanski daljnogledi so dognali, da so to spiralne, čudovito zavite "meglice", ki pa so sestavljene iz premnogo milijard ravno takih sonc kakor naša Rimska cesta. To, ki jo ravnokar gledal, je tako imenovana Andro-medina meglica. Je to naši Rimski cesti najbližji tuji ogromni sestav, milijardna družba zvezd, sonc. Pa se prav nič ne čudi, če najin skromni daljnogled ne more razčleniti te meglice v zvezde. Saj se spominjaš, da sem rekel, da preleti svetloba v eni sekundi kar tristo tisoč kilometrov. Glej, od te meglice pa je potovala svetloba, ki je sedajle zadela tvoje oko, kar okoli šest sto osemdeset tisoč let!
Prijatelj, to je že kar preveč. Kam bliže pelji!
Oj! ali si videl?! Krasen utrinek. Kakor nalašč. Ta naju je pripeljal zopet nazaj na Zemljo!
Res, krasno je posvetil na nebu. Kakor da bi se zvezda utrnila!
Daleč od tega, prijatelj! Res se takle utrinek mnogokrat posveti bolj kakor najsvetlejša zvezda, pa je le izpodnebni kamen, drobir, Id v neskončnih milijonih tudi kroži okoli Sonca kakor naša zemlja. Pa je strašno hitrostjo, do 70 kilometrov na sekundo, zadel ob zemeljski zrak in se ob njem tako ogrel, da se je užgal in trenutno zgnrel. Ze v višini 150 kilometrov nad Žemljo se vnamejo u-trinki in zgore. kakor so pač ve-Hki, v vtfffil od 80 do 30 kilometrov nad zemeljskim površjem. Ce pa so preveliki, se tudi od edarea ob zrak in od vročine Strobe in včasih treščijo na semljo.
t Ta čas, ko sva se razgovarjala,
je vftAs Hite svetla zvezda.
j pa je to?
Kar poglejva jo, pa bova do-
OhoT*'Tal je pa ogromna!
Prijatelj, to tudi ni kako daljno sonce, aftlpak je kljub svoji navidezni velikosti ponižen planet, otrok našega Sonca, njegov največji sin, Jupiter. Bes je si
cer po vsebini tisočkrat večji od
—■.. _ — ,. ^ i.. _— ......—-
POLlTlkl DELAVCEM RAW SKiAJO V ROKO, toda le v volilnih kampanjah, 1* dasi so prihodnje voNtve blisu, 1st leda, da se hoagreanlhi, senatorji ter pottlaaei v legialatarah unij nič ne boje. Ako se Jih bi. jih ne bi pehali ln jim na U vala aa rama protidetavske pasta ve kot še nikdar doslej v tolikšni meri.
svoja sestre Zemlje, a Je še vedno za več kakor tisočkrat manjši od Sonca! Poleg tega pa sveti le v izposojeni svetlobi. Sonce ga obseva, kakor vse svoje otroke, planete: Merkurja, Venero, Zepodjo, Marsa. Saturna; Urana, Neptuna in Plutona. In zakaj ga vidiva tako povečanega? I, ker je k^lizo v primeri z drugimi zvezdami. Pri planetih namreč še lahjto računamo s milijoni kilometri in tale Jupiter je le okoli 750 ihilijonov kilometrov oddaljen od nas in od Sonca. Za to pot pa rabi svetloba še precej manj kakor pol ure.
Prijatelj, če ne bi vedel, da si resen človek, bi bil kar hud nate, ko takole govoriš o stotinah milijonov kilometrov, pa trdiš, da je to "blizu**.
Tovariš, če gledaš v vesoljni prostor, moraš pozabiti na Zem-
ljo, ki je le neznansko droben prašek, atomček, v neizmemo-sti, in je tudi Sonce v teh strahotno velikih prostorih komaj iskrica, ki je zaznavna le nekoliko desetin svetlobnih let daleč, potem pa se^kgubi med milijardami enakih sonc. Vse mere zadobe v teh prostorih Čisto drugačen pomen in Sonce z našo Zemljo in drugimi planeti, svojimi otroci, je resnično naš najbližji dom,.v katerega se celo najhladnejši astronom v svojih v neskončnost vesoljstva sega-JoČih potovanj včasih kar rad vrača.
Smo pač tudi zvezdoznanci samo ljudje; telo in duh se pri tem prodiranju v neskončnost utrudita. Mislim, da sva tudi midva postala že trudna in za danes lahko noč, zvezdnato nebo!
MATI IN OTROK V NOVI JUGOSLAVIJI
Napisala MARICA SIRCA
Zidarsko deta v$«h vrst
VAM NAJCSNK/SB IZVRŠI
MMtm.
UUCKLAYSK CONTRACTOR AMQ- TWCKPOINTM
f	t	« < *^ ■ r	—' * ™ — *
1213 S* 51* Court, OCHKVIU.
Telefon OLYMPIC 7S0S J
Triindvajsetletna Stojana je menda najmlajša upravnica "Doma igre in dela'' v Sloveniji, ki se vneto in neumorno bori za ureditev idealnega otroškega zavetišča. Na cesti jo utegnem ujeti komaj za par minut. Nikdar nima časa. Vedno na delu kakor mravlja. Skoro jo gledam, kako se ji šibijo nežna pleča od obilice tolikih opravil. Vselej, ko jo srečam, hiti z naštevanjem: Urejamo kopalnice, prekopa varno vrt". Drugič zopet: "Dvorišče je bilo doslej pod kritiko, pripraviti hočem otrokom gu-alnico in bazen prav kakor v tašem parku Tivoliju". Nasmehne se in je vsa srečna ob mislih na srečo otrok, ki jim pripravlja radostne dneve. Svojih nalog si svesta, vztrajno se gradi v onem kadru zdravih žena in deklet, ki jim je bodočnost pover-ena važna naloga vzgoje otrok najnežnejših letih. Nešteti otroci, izročeni takim rokam, bodo izšli iz njih polni vrlin, vredni tvorci bodočnosti in člani nove delovne skupnosti. Stolna ni edina borka za srečno >odočnost naših najmlajših, za njo stopajo mnoge enake, za njo stopa vse ljudstvo, naše organi-cazije in najvišja oblast, ki se z dejstvi polno zaveda pomena skrbstva mater in otrok.
V "Tednu matere in otroka" od prvega do osmega junija sem obiskala upravnico Stojano v samem novo urejenem domu. Razmišljala sem. pri kakšnem opravilu bom našla to čebelico. Na dvorišču naletim na lep prizor, ko so otroci z velikim zanimanjem motrili delo zidarjev, kateri so jim že pripravljali težko pričakovan bazenček in vodnjak. Malčki so jim hoteli seveda pomagati, a prgišča peska, ki so ga metali med malto, so malo zalegla. Vsekakor izkazana je bila dobra volja in želja imeti čimpreje svoje lastno kopališče. Stopila sem po vzorno urejenem in čistem hodniku preko stopnišča, potrkala in vstopila v pT samo uprave. Stojana je sedela sama; kakor vselej se je tudi tedaj veselo nasmehnila, in mi stopila naproti, kot bi me pričakovala. "Videla sem te skozi ok-no. Ogledala si si že moje otroke, kaj ne? Ali niso srčkani! In zdravi. Vsakega posebej imam tako rada. Njih mamice so naše najboljše delavke. Je pa tudi nekaj sirot med njimi brez staršev. Tem bi želela, da bi tega nikdar ne občutili.'* Skoro zapo-vedovalno je izzvenel ta poslednji stavek z njenih mehkih ustnic, da sem jo pričela ie pozorneje opazovati. Čudila sem se ko sem jo gledala v tem njenem okolju , presunila me je njena mladost, ki ie izražala tolikšno ženskost, milino in razum, da ie mogel sleherni ugotoviti, kako lanko to, eno samo bitje, nadomešča dobro mater vsem in vsakemu otroku posebej.
"Pišem," mi je dejala, pokazala liste na pisalni mizi, mi ponudila stol In tudi sama sedla.
dvorišča Je odmeval razpoea-en vriič malih varovancev. Sto-
jana je nadaljevala: "Vidiš, o tem smehu, ki mi dan za dnem prihaja z dvorišča, bijrada pisala. Ta smeh bi poslala V tovarne, da bi preglušili brnenje strojev in bi delavci prisluhnili z željo: pojte stroji, pojte, da bo vedno več smejoče mladosti med našo mladino. Pomisli, kako zaman so včasih bedne matere iskale pomoči, bile prepuščene same sebi in svoji revščini, v kateri je propadal naš najmlajši rod. Sedaj lahko vsakdo vidi razliko od včeraj in danes, jaz pa sedaj sestavljam Še majhno statistiko, ki bi nepoučenim nazorno prikazala dosedanje uspehe naših ustanov."
Ugotovila sem, da je dekle mesto suhe statistike ustvarila eel članek, ki se je pričel s besedami:	. t	«
"Dobro vemo, kako je bilo z ženo, materjo, otrokom in siroto v stari Jugoslaviji. Kaj bi a tem govorili. Med štiriletno narodno osvobodilno borbo pa se je začrtala tudi v življenju naše ju goslovanske, slovenske žene in matere ostra ločenka. Ta sprememba je tako globoka, pomembna, da se je bomo šele čez leta zavedali Z ženo in materjo pa se tudi otrok in sirota radu-jeta novih pridobitev, ki so prišle kot neogibna posledica zma ge ljudskih množic v narodno osvobodilni borbi.
Med pravicami, ki jih je dosegla žena, mati v novi Jugosla viji, je nedvomno največja ona, ki ji proži vse možnosti zaščite lastnega otroka. Mar so bila v stari Jugoslaviji kakšna prepričljiva, realna zagptovila zaščite materinstva? Pravice, ki jih ulivata mati in otrok v novi Jugoslaviji, pa so točno zagotovljene, ne samo zapisane v ustavnih določilih, marveč država med drugim zlasti ustanavlja porodnišnice, dečje domove in dečja zavetišča
V preteklosti je bila žena, mati, predvsem delavka, popol noma nezaščitena. Globoka skrb ji je sorala lice in obraz saradi nepreskrbljenih otrok, težkega, do neznosnosti stopnjevanega življenj«. Danes ima vsaka noseča žena motnost, da se vsaj enkrat v času svoje nosečnosti oglasi pri zdravniku in prinese ettojega otroka vsak mesec na prefled. Za zaščito mater skrbijo, danes Ministrstvo za ljudsko zdravstvo. Ministrstvo za pro-sveto, Ministrstvo za delo in Ministrstvo za socialno skrbptvo. Poleg tega ušiva mati izdatne podporo tudi s strani množičnih orgkhizaclj, predvsem sindfka-
Na terenu deluje okrog 60 za* ščitnih sester. V porodnišnicah jo urejene posebne sobe za matere, ki čakajo na porod. V ljubljanski porodnišnici je rodilo lani okoli 3,000 mater, t. j. 1,000 do 2,000 več nego v predvojnih letih. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo je poskrbelo za 4 obširne dečje domove. Maribor ima oddelek s 75 posteljami, Celje s 50 posteljami. V stari Jugoslaviji je bil samo en otroški oddelek v vsej Sloveniji s 85 po-steljami, danes imamo 3 z/210 posteljami. Za otroke, ki nimajo staršev ali so njih matere zaposlene, skrbi Ministrstvo prosve-te, ki ima v svoji upravi 3 otroške domove, 18 dnevnih zavetišč. Ministrstvo za socialno politiko pa skrbi za onemogle otroke v 3 okrevališčih. Ob sodelovanju Ministrstva za ljudsko zdravje in LMS je organiziralo Ministrstvo za socialno politiko počitniške kolonije, kjer je bilo >reko poletja nad 12,000 otrok.
domovih tega ministrstva je 564 otrok, 4,000 pa koloniziranih. Socialno skrbstvo skrbi za okoli 20,000 otrok. 76 otroških vrtcev, ki jih imamo danes v Sloveniji, bo sčasoma preurejenih v dnevna zavetišča odnosno v domove iger in dela. Veliko si prizadeva tudi AF2 za zaščito mater in otroka. S te strani so bili doseženi že lepi uspehi in mnoge vzpodbude za nadaljno pa in j o materi in otroku.
Važen je pomen "Tedna matere in otroka** od 1. do 8. juni-ja, ki je organiziran na področju vae države. V tem tednu si bomo postavili mnoga vprašafija. Mar smo izpolnili svojo dolžnost potrebno pozornostjo, vprašanjem, ki se nanašajo za zaščito matere in otroka? Mar je v nas dovolj šiva zavest socialne odgovornosti do nepreskrbljenih, ubogih sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja? Mar mislimo dovolj p6gosto, kako je invalidnim, duševno defektnim ter v socialno in zdravstvenem pogledu ogroženim otrokom? Čutimo dovolj globoko na dnu svoje zavesti, da ne smemo brezbrižnostjo mimo teh velikih vprašanj, ki so najtesneje povezane z rastjo, zdravjem in veličino naše domovine?
"Teden matere in otroka" postavlja pred nas čisto konkretna, določna vprašanja. Ne bomo ostali samo pri zanimanju sa ta vprašanja, za že dosežene uspehe, za pomembne pridobitve. Odgovorili bomo na vsa ta vprašanja s pripravljenostjo sodelovanja, s popularizacijo socialne zaščite nepreskrbljenih, s prispevanjem primernega deleža v načrtnem zbiranju denarnih sredstev, ki so potrebna za nadaljnje izgrajevanje lepšega življenja materi, otroku in siroti, ki so zanje postavljeni trdni, neomajni temelji tudi v določilih naše nove jugoslovanske usta-
ve."
Vrnila sem Stojani prečitan spis in ji podala roko rekoč: "Ko bodo vse upravnice tako zavestno in ljubeče opravljale posel v naših dečjlh domovih, bodo ti domovi koščki raja. Potrebno bi nam bilo še mnogo Stojan. "Jih že imamo, pa še mnogo boljših!" mi je odgovori)a skromna Morala sem ji verjeti, kajti Stojana je bila vselej resnicoljuben človek.	SANS.
f.
tov in AFZ (Antifašistične ženske zvese).
Naloge, ki se nanašajo na nadzor nad nosečimi ženami, nad dojenčkom izven ustanov, nad zdravljenjem mater in otrok v ambulantah, nad zdravstveno prosveto maters, nad Zavetišči in kolonijami, opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene po staje, zdravniki, babice in rt* ščitne sestre. Danes imamo v Sloveniji 4 ženske posvetovalni-ce, 4» mešanih posvetovalnic
Poštne iigvbo na Goamu brisanii
l	»	4
Na otoku Guam, na Pacifiku, ki je pod upravo naše vlade, so znašale izgube ameriške pošte vsled japoftake invazije $25,439, 000.31. Poštni upravitelj na Gu-amu jo bil tedaj James H. Un derwood. Zato je ta izguba bila v knjigah zvezne pošte uknjiše-na pod njegovim imenom, dasi je' nI bil on kriv. V sreefi Julija pa je poslšnska zbornica v Washingtonu to vsoto proglasila za isgubHeno vsled vojne in Jd črtala. Zaplenili so jo Japofcoi in Jo zapravili. , » ^ I
Prebivalstvo Havajskih otokov se Je dolgo borilo za pridobitev civilnih in političnih svo-bodščin in šele letos se Je kongres odločil, z odobritvijo paše-ga mornaričnege departmenta, da lahko Havaji postanejo 49. država Ameriške unije.
Enako se bori za svoje pravice prebivalstvo otoka Porto Rico.
In Alaska, naša postojanka najdalj na severu, ki meji ob Kanado — in v bližini so* ji sovjetski otoki in Sibirija — bi rada postala država, kot so sedaj Havajski otoki.
Tudi prebivalstvo otokov Gu* am in Samoa se že leta priza* deva dobiti saj nekaj političnih pravic.
Informativna služba FLIS piše o tem:
Otok Guam, največji od skupine Marijanskih otokov in at meriška Samoa spadata že pol stoletja pod upravo ameriške mornarice. Oba otoka ležita nekako na pol poti med Honolulu in Sydney, Avstralija. V drugih besedah povedano, so bili prebivalci teh predelij — kot so še sedaj — brez civilnih pravic. V zadevah uprave imajo le posvetovalen glas, kajti oblast ima v rokah ameriški governer in mornariški oddelek. Izgledi pa so> da se ta položaj lahko spremeni in to kot posledica priporočil civilnega odbora, ki je bil poslan na otoka preteklo zimo po naročilu mornarice same.
Poročilo omenjenega odbora izjavlja:
Po našem mnenju je že skrajni čas, da se temu prebivalstvu da pravice državljanstva. Pravzaprav bi se morali Guamcem oprostiti, ker smo to stvar tako dolgo zavlačevali, obenem pa jim dolgujemo zahvalo za njihov doprinos* tekom zadnje vojne.
Ti,ljudje so docela in v vsakem pogledu vredni , da jih sprejmemo v polnem pomenu besede v krog našega bratstva, z vsemi pravicami in privilegiji ameriškega državljanstva, kajti dežela bo s tem le pridobila!"
Od borovo priporočilo, da se potom kongresnega sklepa ustvari možnost vzpostavitve civilne vlade za vsak otok posebej je odobraval sšm mornariški tajnik Forrestal, ki je priporočilo tudi objavil v zvezi s predlogi, ki so pred kongresom in se tičejo možnosti podelitve državljanstva prebivalstvu teh odda ljenih pacifiških predelij.
Zgodovina naše mornašike uprave omenjenih področij sega nazaj do leta 1898, ko so Zed driave dobile Guam od Španije na podlagi pogojev mirovne pogodbe. Ze tedaj smo obljubili, da se bo s kongresnim aktom vspostavilo "civilne pravice in politični status prebivalstva na Guamu. Tako obljubo je izrekel tedanji predsednik McKinley ob priliki uvedbe mornariške uprave predelja. Leta 1902 so Gu-amci že sami prosili za podelitev civilnih pravic. Letos v ja nuarju je osmi Guamski kongres ki je le svetovalno telo) sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel za samovladanje.
Glede otočja Samoa je zanimivo to, da se je prostovoljno priključilo našim prekomorsklm posestim v letrf 1899 na podlagi sporazuma, da bo prebivalstvo delelno civilnih pravic in sako-nite oblasti. Vendar je bil otok, prav kakor Guam, podrejen mornariški oblasti, ali kakor Guamci,tako so tudi Samoanci v aprilu 1945 izrekli željo po samoupravi, ko je Grand Fono ali svet poglavarjev (domačinov) sprejel tozadevno resolucijo.
Ameriška Samoa sestoja pravzaprav iz skupine otokov, katerih skupna kopna površina znaša 76 kvadratnih milj. V letu 1940 je štelo prebivalstvo otočja 13,27? duš. Prebivalci spadajo k plemenu PolineŠev, s katerimi sO naseljena otočja med Hawaiijem in Novo Zelandijo. Otok Guam meri 206 kv. milj in prebivalci spadajo k plemenu Chamorrosov, katere je najti na nekaterih .pacifiških otokih. Vendar je sedanja generacija prebivalstva precej pomešana z Ma-lajci.
Absolutna oblast naše mornarice nad prebivalstvom Guama in SarnoSe je bila deležna mnogo kritike, katero je do gotove meje podprla tudi komisija ali odbor, ki se je lani podal na otočje. V glavnem pa je tudi mor
Zed. dri^v Hi je torej naravno, da Je gledala na otoke v glav nem kot na prednje postojanke.
ki naj v slučaju napada ali voj-rAe služijp čim izdatneje svojemu namenu. Kljub temu pa je temeljni cilj naše vlade dajati prednost civilni upravi in dejstvo, da poleg drugih podpira priporočila odbora tudi naša npornarica, priča, da so naši demokratični cilji v skladu s principi U. N.y ki priporoča in zahteva samouprave za odvisna predelja.
Romanja na sveto Goro se nadaljnjo čeprav jo podoba svetogorske
Marijo ukradena
V tem listu smo že omenili, da so italijanski duhovniki ali pa kaki drugi italijanski prena-peteži odnesli iz goriške stolnice podobo "čudodelne** svetogorske Matere Božje in jo skrili, tako, da je sedaj ta slovita božja pot brez nje.
Vzrok tatvini je, ker pripade po ratifikaciranju mirovne pogodbe z Italijo sveta Gora Sloveniji. Italijanski uzmoviči pa so v svojem italijanskem glasilu naznanili, da s podobo spoštljivo ravnajo in da jo bodo vrnili v svetogorsko cerkev kadar postane Jugoslavija demokratična in bodo Italijani in Slovenci spet lahko živeli med sabo v duhu bratstva in krščanstva.
A Slovenci — kot je razvidno iz "Soškega tednika" z dne 21. junija t. 1., še vedno radi romajo na sveto Goro — podoba gor ali dol.
Omenjeni list piše: "V nedeljo 15. junija se je zbrala v Solkanu vejjka množica vernikov, ki se Je udeležila romanja na Sv. Goro. Procesije so se udeležili Goričani, Sol kanci ter močne skupine iz cele dežele. Opaziti je bilo tudi več Istranov in Istrank.
Ob 10. uri je daroval pater dr. Heric slovesno sv. mašo v nabito polnem svetišču. Pred mašo je rifcgovoril vernike, ki so do zadnjega kotička napolnili svetogorsko cerkev, solkanski župnik dr. Franc Močnik. Med pridigo je omenil tudi posebnost današnjega romanja, ki se je vršilo v nenavadnih razmerah, kajti milostna podoba M. B. je bila ugrabljena.
Pri slovesnosti so prepevali nabožne pesmi pevci iz mesta, Kostanjevice in Kromberga. Kromberška godba je dvignila med več tisočglavo množico slovesno razpoloženje.
Običajne kanalske procesije "na* kronanco" letos ni bilo. Opustiti so jo morali zaradi hudega naliva.
Exporioncod Carpet and Linoleum Layer
To take charge of oar floor covering iaatalaltion work. Good draw-
safes of merchandise installed
A
eleotric able. Ai
S room apt with ve and refrigerator avail-M. D. Fin ton, Sapt.
P. STAMPFER CO. Department Store DURUQUE, IOWA
—
L E S M A N
Hera's a bi( money making propo sftOen. We ara looking for salesmen tkal ara eatUae ea the halldiag trade ia dttfeeeat states la represent
oar aim. wall file la 12 beaaUCul Wo have the biggoat aad Ule ekust In the U.S. Advise what terri you are making. Time aad far appointment or call at oar
lUrtAt TILE PRODUCTS, INC. Bastings, Michigan Albert Silvers, President
, . i	GIRLS
for general of flea work - 5 H days GOOD .SALARY
Working Condi Uons
nariška oblast,izpolnjevala svojo prvotni 'dolžnost obrambe
SHAPIRO FISHERIES, INC. 70S W. Fatten »t. Caaal 47SS
OtNrtAL ofrnct TTP.8T
Diversified Office Work In Sauil Office ia Clearing District - Good Salary
S-Day Week
PORTSMOUTH SSSS
Doing ever SM.SSS Pri red far below
GROCERY - FOOD MART
Lslag
_ ^ J " Hi.'
stricted*' **** stpck »t caat Re
WAREHOUSE WORKER General Work — Good Pay 40 hr., 8 day weekly Time and one half for overUiae
WESTING HO VSE LAMP Dlt.
• 4SSS South Wlaeaaaw
PROUTARCC
ŽENSKE V ZVEZNEM DETEKTIVSKEM ODDELKU ZELO VA2EN FAKTOR
• Naš zvezni preiskovalni urad, I las in drugih vlaken in tkanin označevan s kraticami PBI (Ped- v raznih slučajih storjenih zlo-eral Bureau of Investigation) je činov, ko ni moč najti krivca.
ena izmed najslovitejših detektivskih poch zetij na svetu. Sedaj se veliko peča tudi s preiskovanjem "rdečkarstva" v tej deželi a ima tudi nešteto drugih nalog — pred vsem ustavljati val zločinstev, ki narašča.
Povprečen čitatelj, ki bere novice in o delovanju te ustanove, bi mislil, da so v nji samo moški — močni, pretkani in drzni.
Ampak je v službi FBI izmed 7500 oseb 3300 žensk. Večinoma so uposlene v uradih PBI, a nekatere so tudi na detektivskih
poslih.
Agencija FLIS piše o njih: '
Važnost dela, ki ga vrše te ženske je bila podčrtana v ne-
Mnoge so uposljene kot foto-m afinje, ki imajo v svojem področju snemanje prstnih odtisov, odtisov, ki pogosto dblo-čijo identiteto zločinca, ter pomore jo k njegovi obsodbi na sodišču. Nekatere pomagajo pri analiziranju pisave. Tekom vojne so mnoge graduantke iz kolegijev pomagale razvo^ljati tajne šifrirane brzojavke in poročila. Nekatere vrše to delo tudi v mirni dobi.
Obsežno omrežje brzojavnega joročevanja veže washingtonski urad FBI s krajevnimi postojankami in uradi. Na ta način se po-iilja tudi tajna poročila. Zene In dekleta uposlene pri vladni preiskovali ni službi upravljajo
davno objavljenem članku, ki ga i komunikacijski sistem in
je prinesla revija The Indcpen- i J^T1®. w & •'^
dent Woman", katero udaja Na- dva.d° t*,,soi kl'CeV
, _i i rcčil. Pogosto so na ta način porodna federacija poslovnih m . .	, .__...
profesionalnih ženskih klubov.
V mnogih slučajih, ki jih ima v rokah FBI, prispevajo ženske k uspešnemu zaključku istih
slana izredno tajna poročila, ka tera potem uslužbenke dešifri rajo. Ženske tudi porazdeljujejo pošto, ki prihaja v urade FBI in skrbe, da vsak oddelek dobi svo-
skoro toliko kot moški agent je, jo korespondenco in drugo po-katerim je ta ali oni slučaj pre-1
iskave poverjen, je pisano v članku. Včasih je njihov doprinos posledica slučaja — pa dobrega spomina. Na primer, neki večer tekom vojne je šla uslužbenka iz urada FBI na ples v prostore U.S.O. (organizacija za zabavo in razvedrilo vojakov). Njeno delo v uradu je bilo urejevanje kartoteke razglasov za onimi, ki jih išče postava. Ko jo je njena sostanovalka predstavljala nekemu kanadskemu vojaku, se ji je nekaj "sprožilo" v mislih. Naslednje jutro je pogledala v kartoteko — malo kasneje pa je že bil aretiran tisti kanadski vojak kot dezerter iz kanadske armade.
Boljša ilustracija o poslih, ki jih vrše ženske za FBI je podana v slučaju armadnega prosta-ka, ki je izginil iz vojaškega taborišča v južnem predelu naše dežele. Kmalu nato so ga našli mrtvega in menilo se je, da je bil umorjen. Osumljenec je bil aretiran, a je krivdo zanikal. Vsekakor pa so našli na njegovi obleki sledove krvi in ti krvni madeži so prišli pred raziskovalno steklo ženskih delavk pri F. B. I. Laboratorijske preiskušnje so dokazale, da je kri ubitega vojaka istega tipa kakor kri na obleki osumljenca. To je dove-dlo slednjega, da je izpovedal krivdo umora.
Ženske imajo svoj delež tudi na obsežnem polju delikatnih in zamotanih znanstvenih investicij, ki jih izvaja FBI. One ne analizirajo samo krvnih madežev, pač pa so pogosto rabile tudi X-ray aparate pri pregledu kovin uporabljanih pri važnih gradbenih pod vzet j in. Rabijo tudi drobnogled za preiskovanje
V velikih prostorih, kjer ima FBI svoje kartoteke je uposle-nih do 85'/, žensk. V njih je spravljenih 102 milijona prstni^ odtisov, kot tudi vsi podatki vseh slučajev preiskovanih po FBI. Veliko žensk je zaposlenih z rekordiranjem nanovo poslanih odtisov, s pripravljanjem kriminalnih seznamov, ki jih potrebujejo hsajevni uradniki agencije, kot tudi z zadevami tika jočimi se ogleduških in sabo-tažnih slučajev. Sploh gre skozi njihove roke mnogo važnega materijala, ki je velikega pomena za varnost dežele, za zaščito denarnih in drugih javnih ustanov ter za zaščito slehernega državljana, kajti FBI je del zveznega pravosodnega oddelka in skrbi poleg drugega, da je preiskana vsaka kršitev naših temeljnih federalnih zakonov.
KOMENTARJI
"Aa Long at I Run this I Run You"
Združeni narodi se ne brigajo braniti Indoheiijo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
velja Nizozemska seveda za demokratično deželo, kar v kapitalističnem pojmovanju te besede tudi je. I social-demokrati so več ali manj prispevali' k taki politiki, kajti kakor Anglija, tako je tudi Nizozemska prospe-vala največ od svojih kolonij, ki jih je imela in si jih zopet skuša dobiti nazaj.
Naša vnanja politika
Doclm se je filipinska ter nova indijska vlada izrekla za pomoč indoneški republiki, pa se naša vlada zgolj briga kako "po-
magati" Grčiji pred 'komunistično" agresijo. Grčya ima kakih 7 milijonov prebivalcev. Dežela je revna in živi že ves čas po vojni zgolj od podpor iz Amerike. Toda ako zmagajo v nji ta-kozvani gerilci s svojimi zavezniki "komunisti", bo Grčija iz-muznjena iz angloameriške sfere, in zato razgrajamo nad "to-talitarkami" na Balkanu — češ. "roke proč od Grčije, ker to je naša domena!"
Nič pa ne rečemo proti Nizozemski, kajti čimbolj si bo Indonezijo znova podjarmila, boljše bo za Wall Street in za London, ne samo za vlado kraljice Wil-helmine ter za njene bogataše.
To je vzrok, čemu smo proti "agresijam" balkanskih dežel v Grčijo, a o naši lastni agresiji v njo pa previdno molčimo. Podprli pa smo agresijo Nizozemske v Indonezijo z orožjem, čeprav državni derartment ugotavlja, da je to podporo dobila po vojni brez kakega posebnega namena z naše strani.
Torej čemu sedaj molčimo, namesto da bi posredovali tako, da ljudstva v Indoneziji Nizozemci ne bi klali z našim orožjem in ga kosili z našimi bombniki?
Vsrok so "interesi" Kolonec Kenesaw M. Land is II. odgovarja na to vprašanje v dnevniku Chicago Sun z dne 25. julija mad drugim:
Nizozemska se ni niti toliko potrudila, da bi indoneški republiki napovedala vojno — enostavno pričela jo je.
(Tako je storila Japonska po prvi svetovni vojni s Kitajsko in Mussolinijeva Italija z Eti-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
"Val zločinstev" je zares tako narastel, da marsikoga, ki nI zaverovan samo v boj proti "rdeč-karstvu" resno skrbi. — Umetni deček umori desetletno deklico "sebi v zabavo, da bi vide), kako umira mučeni človek". Trinajstletna deklica ubije svojega j£imu, ker ji ni pustil ponočeva-ti. Prvi zločin je bil izvr^n v Californiji, drugi v Oregonu. Nekje na jugu je skušal štirinajstletni zamorski deček posiliti nad štirideset let staro belo-poltjo žensko, ki je v hosti nabirala jagode skupno s svojima hčerkama. In vsak dan vidite vf«ti, kako tu in tam najdejo
nji $1,800. "Čemu pa nosiš s seboj toliko denarja?" so jo vprašali na puliciji. kateri se Je pritožila. "Ker sem v bankah izgubila, pa jim vi ne zaupam " Nauk: Ne nosite s sabo mnogo denarja. Ako ga imate, vložite ga v katerikoli banko, v hranilno in posojilno društvo, v poštno hranilnico ali pa v vladne bonde. V vseh denarnih zavodih (to je, v bankah in hranilnih in posojilnih društvih) so vloge zavarovane po vladnj ustanovi vsaka do vsote $5000. Vloge na pošti so varne. In bondf prav toliko kot denar. Torej čemu ga ljudje nosijo moški v listnicah in v zašitih žepih, ženske v svojih torbicah in mnoge dru
umorjeno mlado že^ko, vrženo iin<? ^ gfl skrivajo y ^^ v
'▼ffffff
▼f?
IfffffttfffftltftMflfttffftt*

PROLETAREC"
i
jo v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V prejšnji je bil prepovedan.
\ Naročite ga svojcem. Stane $3.50 za celo j I	leto. Pol leta $2.
Naročite ga čitalnicam ter bralnim društvom v vaiih rodnih kraffh.
\ V starem kraju tudi žele, da jim naročite
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
l Stane za tiari kraj $1.65. 1 lanskim letnikom pol- j '^'pripravljanje, oziroma za
\ '/"no oba za $3. Ov. krlfigl s6 tri dotorfr. WsWvnl j; ^^^^^
l urad slovenske vlade ieli, da poUjomo Ifoderti tam 3' te v redu za napad v velikem, i	^	; so te pogajanja z indoneško re-
t čimveč izvodov Proletaria in Drulinskšffd kdfšddr/a ; publlkansko vlado prekfnila in
J j Začela se j* invazija, ki pomeni, < t da stan ga imperializma in brez-* vestnega izkoriščanja koloni jal-
Ne odlašajte! Poll j i t« naročilo takoj!

Kaj se dobili domačini?
Koliko so dali Nizozemci domačinom v povračilo, da so jim pridobivali vsa omenjena bogastva?	< • • i.
Nič drugega kot samo toliko h rants da so mogli delati zanje.
Jg9_$aslugi Nizozt mske je tO odstotkov indoneŠkega prebivalstva nepismenega. Ljudi, ki ne znajo, brati in pisati, je laglje držati v podložništvu in igno-ranci kot pa pismene.
Samo en odstotek domačinov zna nizozemski (dutch > jezik.
Sam<> enemu na vsakih sedem otrok je dana priložnost obiskovati šolo, ki zanje traja le do tri leta.
Nizozemski kapitalisti s svoji-n>i kolegi v drugih kapitalističnih deželah so prejemali od svojih investicij v Indoneziji po 14 odstotkov dobička na leto. Toda izmed domačinov je imel samo eden na vsakih dva tisoč prebivalcev 'oliko dohodkov, da je' bil podvržen dohodninskemu davku.
Isti avtor ugotavlja, da je znašal povprečni letni zaslužek domačinov samo $50 na leto.
Armada holandske kraljice Wilhelmine je sedaj v akciji, da take razmeve obdrži in domain insko ljudstvo indonc&kih otokov pa ohrani v podložnistvu in v izkoriščevalnih, suženjskih razmerah.
Ako bi takozvana zapadna demokracija bila res to kar trdi da je, bi tega početja ne dopustila. Ampak sedaj maso slepi s Truma novo doktrino, z vpitjem na Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo in pa z reševanjem krščanske civilizacije pred "komunizmom".
v kak jarek, ali v go^čo ob cesti, brez obleke na setyi. V Californiji je bilo v kratki dobi osem sličnih umprov, in dogajajo se drugje širom dežele. In otroci — vsak dan jih v velikih mestih natrpajo v policijske stanice, ker so jih zalotili pri vlomih, v požigih, ali pa skušajo povzročiti železniške nesreče. In ropi ter roparski uboji, kako so se ti pomnožili! Psihiatri 'tolmačijo, da je to 'socialna bolezen", ki izvira iz vojne ter njenih posledic. Prav tako tudi umori, ki jih vrše bivši vojaki nad svojimi ženami. Ker je to res, in ker je vojna najstrašnejše zlo, čemu se toliko pripravljamo v zanetite v tretje svetovne vojne, namesto da jo bi rajše preprečili? Mar nima naša diplomacija nobenega srca več za človeštvo?
Zamores Harvey Jones v
Ahoskie, N. C., je končno le dobil avtomobil, ki ga je zadel na srečke. Pravzaprav so mu dali le ček, kar je on najbolj želel, kajti kaj naj bo avto modela Cadillac revnemu zamorskemu farmarju! Ko je tiket (srečko) kupil, je dal zanj dolar. Ko je bila njegova številka izvlečena, in je bilo ugotovljeno, da je on črnec, so mu dolar vrnili,, s pojasnilom, da ni bil navzoč pri žrebanju in pa da črnci itak niso bili upravičeni do teh srečk. Tega na njih ni bilo napisano. Pač pa le, da dobi avto tisti, ki l?o posestnik izžrebane številke, pa če je navzoč ali ne. Srečke je prodajal klub Kiwanis v omenjenem mestu. Gotovo jih je prodal za trideseti morda za petdeset tisoč dolarjev, kajti ljudje ne gredo v take hazardne igre
pečeh, v blazinah ali kjer že in s tem ustvarjajo poželenje tatov in roparjev po lahkem "zaslužku"?
Kaj bo s Palestino? Edina rešitev zanjo je — je dejal vnanji minister arabske dežele Lebanon, da se jo spremeni v neodvisno državo, v kateri naj bi bili prebivalci proporčno zastopani. To bi pomenilo za Žide novo muko, ker jih je sedaj v Palestini od 40 do 50 odstotkov manj kot Arabcev. In ker tudi Bevin, Attlee, Truman in državni taj ni k Marshall ne vedo, kako rešiti palestinski problem, morajo zaradi tega izgubljati življenja angleški vojaki, Židje in tudi kak Arabec pade tu in tam.
Kongresnik Mundt iz So. Da-
kote je v zbornici predložil zakonski osnutek, ki določa, da se bi moral vsak član komunistične stranke registrirati za agenta tuje države. In nek drug kongresnik pa je predlagal, n^j se izžene iz Zed. držav vse v Husiji rojene ljudi do tistega števila, kolikor je ameriških državljanov v Rusiji. Ako bi slednji predlog kongres res kdaj sprejel, bi imele ladje z odvažanjem priseljencev iz sovjetskih dežel nazaj v Sovj. unijo veliko delai
1 Avstrijo in Ce* Veselo naznanilo čikaškim plesalcem
hoslovaško.)
Land is izvaja:
Indonezija, s svojimi 48 milijoni ljudmi, je eden izmed najbogatejših, najrodovitnejših krajev na svetu.
Pred yojno je Indonezija pridelala 46 odstokov svetovnega gumijp (kavčuka), tO odstotkov kvinlna (quinine). 80 odstotkov popra, 70 odstotkov kapoka (materi jal, ki se ga rabi v blazinah oa sofah itd ) in bila je druga v pridobivanju kositra. V pridobivanju sladkorja je bila na tretjem mestu in v pridobivanju olja na petem.
Gre se sa bogastva Vsa ta bogastva za katera se gre tudi sedaj, pa niso bila posest domačinov, ki jih je pridobivalo, temveč tujega kapitala. In edino zato, ker je ta bogati otoški kraj res prirodno obdarjen kot le malokateri v tolikšni meri, si ga hoče zapadni kapitalizem pridobiti nazaj, čim je morala iz n^ega japonska okupacijska armada. Ro so Japonci vojno izgubili, so se domačini proglasili za neodvisno republiki kcf, neodvisno od katerekoli dežele na svetu.
Holandski kapitalizem se je tega silno ustrašil, enako drugi tuji interesi, zato so udrle v Indonezijo "začasno" angleške čete, da bi vzdrževale "red in mir" dokler jih ne pridejo nadomestiti nizozemski regimenti.
In naša dežela pa je pomagala, kot ie omenjeno,' bolj od strani,-*- s tem, da je prepustila Nizozemcem svoja municijska
vestnega izkoriščanja kolonijal-nih ljudstev še ne bo konec tako kmalu.
Chicago, III. — Naslov bi se moral pravilno glasiti: Veselo naznanilo vsem, ki se bodo udeležili piknika Pioneerjev v soboto 2. avgusta in plesne veselice Družabnega kluba Slovenskega delavskega centra v nedeljo 3. avgusta. In sicer zato, ker na obeh priredbah bo igral Jankovičev orkester iz Cleve-landa. Ni mi treba nadalje razlagati, kako fina da je njegova godba. Naj omenim samo to, kaj je rekla prodajalka v Spiegel trgovini, namreč, da se Jan-kovičeve gramofonske plošče prodajajo kakor "hot cakes". Ni ji treba nič govoriti, samo Jan-kovičevo ploščo naVije in je takoj prodana.	,
Piknik Pioneerjev dr. št. 559 SNPJ se vrši kot že omenjeno y soboto 2. avgusta in se prične ob 4. popoldne. Na programu bodo različne igre, darila za otroke, kontesti in nagrade za odrasle. Profesionalni "klovni" bodo odigravali "trike", to bo smeha rta koše. Razume se, da se bo piknik vršil pozno v nqč ali rano v jutra Piknik se bo vršil v Pilsen parku, W. 26th St. in Albany ave. Pridite zgodaj in se veselite pozno v noč!
Drugi dan, v nedeljo popoldne bo pa Jankovičev orkester igral v Lawndale Masonic Tem-plu, ki je zraven Slovenskega delavskega centra. Ta zabava bo pod avspicijo Družabnega kluba SDC. Pričetek plesne zabave ob 2. popoldne do 7. ure zvečer. Torej, pridite pravočasno, da si dodobra nabrusite pete. Zraven na vrtu Slovenskega delavskega centra, 2301 L. Lawndale ave., se bo pa vršila balincarska tekma, katera se prične ic oh 10. uri dopoldne. Vzrok,da *c tekma prične tako zgodaj je ta, da se bo dalo tudi balincarskim tekmovalcem priliko se vrteti ob Jankovičevi godbi. Iz Wauke-gana naznanjajo, da se pripelje cel bus balincarskih tekmoval-
Zločesti otroci kradejo ženskam iz roft ročne torbice. Ako se ženska brani, jo pobalin udari po obrazu, in dogodilo se je že, da je bila ta ali ona v odporu umorjena. Izgleda, da se ta "obrt", ki vodi v nadaljna zlo-činstva, fantalinom izplača. Listi poročajo: "Tej in tej ženski so iztrgali torbico, v kateri je
imela prstane in pet tisoč dolarjev gotovine, ki Jih je vzela iz banke za nakup nove hiše." Nove hiše zanjo in njeno družino sedaj ne bo. Prav tako v Chicagu je bila okradena samska 58-letna ženska, ki je nosila vso svojo imovino v ročni torbici. Fant, ki jo je ugrabil, je dobil v
cev (moških in žensk). Čikaški tekmovalci, nabrusite si "puške", da bodo zadevale v tarčo. Cikaški in okoliški Slovenci, udeležite se obeh priredb. Za lačne in žejne bo v obeh slučajih preskrbljeno.
Na veselo ivider.je v imenu obeh odborov:
Louis Zorko.
V LATINSKI AMERIKI.
Danes imajo Zedinjene države Amerike druge cilje kot v začetku 20. stoletja. Tedaj so bile cilj ameriške ekspanzije le gotove države ameriškega konji-
v notranje zadeve teh držav jje bilo navadno bolj krajevnega pomena Torej sedanji cilji
nenta (najbližje, v Srednji Ame-zato, da bi komu kupili Cadillac, jciki) in vmešavanje Zed. držav pač pa da si nagrabijo denarja v svojo blagajno. Ker pa je Kiwanis velika, po Zed. državah in Kanadi razširjena organizacija "prominentnih businessma-nov", so iz glavnega urada pritisnili na lokal v Ahoskie, če&, da so s svojim činom storili Črncu krivico- Njemu odrečen avto so dali z drugim žrebanjem nekemu bogatemu zdravniku, a ker jih je vsled javnega škandala postalo sram, so iz ostalega dobička, ki jim je ostal od prodajanja sre^t, dali i črncu, bivšemu veteranki svetovne vojne, ček v vrednosti kolikor stane Cadillac, to je, 3,500. Domovina je s tem "rešena", Kiwanis si je ohranil svojo čast, a vendar je to nov dokaz, da so Rooseveltove štiri svobodŠčine še vedno bolj na papirju kot pa da se jih bi dejansko izvajalo. Sploh jih še nikjer ni in sedanji položaj po svetu jim ne obljublja nič prida bodočnosti.
zvezdnate republike se ne dajo več primerjati s prvotnimi in so brezprimerno mnogo večji.
Roosevelt je svoj čas proglasil za svojo državo smer "vzdrževanja dobrega sose&tva". Zato je bila potrebna vrnitev k tradicionalni diplomaciji. A kot noč in dan se razlikaje od te politike Franklina O. Koosevelta Trumanova dolarska diplomacija.
Sedaj se govori že o načrtih za vzpostavitev ameriške hegemonije nad vsemi drŽavami za-padne poloble in vmešavahje v notranje zadeve držav Latinske Amerike se označuje kot pomoč tem državam v boju proti nevarnosti "totalitarizma" in "komunistični nevarnosti".
Zedinjene ameriške države se v povojnem razdobju bore za obdržanje svojega absolutnega monopola na tržiščih Latinske Amerike in sicer si trgovinska politika ZDA skuša osvojiti tržišča in si zavarovati ameriški iztroz; pri tem seveda ne upošteva držav Latinske Amerike In zaVira razvoj nacionalnih industrij teh držav. Na teh načelih sloni finančna politika ZDA. hwozna in uvozna banka daje kredite pod pogoji, ki pomenijo vmešavanje v notranje stvari držav latinske Amerike.
V ZDA mnogo pišejo o tako imenovani udeležbi ameriškega kapitala v industrijskem razvoju držaV Latinske Amerike. Monopoli si prizadevajo razviti one proizvodnje, ki ustrezajo koristim njihovega izvoza. Zato zavirajo povsod razvoj tistih industrijskih panog, ki bi mogle konkurirati industriji ZDA ter skušajo omejiti industrijo držav Latinske Amerike na proizvodnjo polizdelkov, ki se uvažajo v ZDA, tu pa zopet prodajajo po visokih cenah kot gotovi izdelki.
Ameriške družbe se pod krinko pomoči industrijskemu razvoju držav Latinske Amerike polaščajo različnih vej proizvodnje. Tako je prišel v njihove roke izključni monopol nad pridobivanjem bakra v Cileju. V Boliviji so vzele v zakup polovico proizvodnje cina. Standard Oil ima koncesije za polovico ozemlja Paragvaja, ki je bogato na petroleju-
Na tak in podoben način se torej ZDA polaščajo držav Latinske Amerike. A z druge strani se tudi opaža, da so sedanji navdihovalci dolarske diplomacije in imperialistične politike izpostavljeni vedno večjemu odporu narodov Latinske Amerike. Odtod izvirajo pojavi, ki jih označujemo kot krizo pan-ame-rikanizma.
Iz Soškega tednika)
Kdor ieli prevzeti zastopstvo sa nsbirsjije nsročnikov Proletarcu, prode j sti Ara. druiinzki koledar brošure in knjige, na/ piše uprsvniŠtvu, ki bo poslalo potrebne listine in iniormscije.
OHIO.
Akroa-Barberton: Mike Kopach in
Alois Ocepek. Bridgeport Ia okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrebel, Anton u Jankovich In Frank Hribar. Fairpart Herbert Lovrenc Baje. Girmrdt John Kosin in Andrew Kr-▼ine.
LUhon-P«w«r Points Jacob Bergmnt. Maple Helfbts: Frank Volkar. Powhatan Poiat, O.t John Gurel. Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA. Altq«lppa: Geo. Smrekar. Ave lla: Frank Bregar. Caradehaels: Anton Zupančič. Craftw-Mwa Heat Jennie Jerala. Cftconsburc-Strabane: John Ter-čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jos. Brits. Forest Cil/t Anthony Drasler Jr. HoresUlet Anion Zornik. heporielt Frank Augufttln. Johnstown la okolka: Frank Cve-.. tan.	*	' ,
Letroboi John tn Mary r rade L Heusten: Louis Brits. UWaryt Nkk Triller. Moadowlandsi Martin Baje. Park Hill - Coeo»a«ffl» Frank ?od-
Nlr*
Sharon t Joseph Cvetbar. Potovalna zastopnika ta Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Oles sa sspadno Pen p o Anton Zornik, Herniate, sa Cambria In Somerset okraj pa Frank Ore
CALIFORNIA. Fontaca: John Pečnik. Oakland: Anton Tomiič. Lm Anfolost Frank Novak. San Francisco: A. Leksan.
COLORADO. Crostod Butto: Ant Slobodnik. Paeblo: Louis Malenšek. Wolsonberg ie okolica: Edward
Tomtit.
ILLINOIS. Cblcaco le okolica: Frank Bisjak,
Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. La Salto le okolica: Anton Udovich . in Leo Zevnik.
Springfiold: Joseph Ovca In John
(ioriek. Virden: Fr. Ilersich. Wankogan-No. Cbtcago: Martin Jad-nich.
INDIANA. Indianapolis t Mary 8troj.
KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. West Mineral: John Marolt
MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič.
MINNESOTA. Buhl: Max Marts. Chtsbolac: Frank Klua. Dulntk: John KobU Ely. John Teraa in Jacob Kunstelj.
MISSOURI
St Louis: John Sptller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
at Helena: Joieph Klhelirh. Red Lodge: K. firsnotnik.
MPW JERSEY.
Elisabeth: Amelia Oblak.
NEW MEXICO Gallup: Mary In Jennie Msrinlek.
NEW YORK. u James Oekleva.
WASHINGTON. Seattle. Lyoai Debeljak.
WEST VIRGINIA Elm CVoto: Frank Koeetu. Star City: Lawrence Selak. Thomas* Lenhart Wsrdinek.
WISCONSIN. ' Milwaukee la West A mat Louis Bar-
UNbsittaa. Trank 8t«b. WIHaru: Matt Malnar.
WYOMING. Kemanerer la ekoffca: John H. Kr-zisnik.
Beck Springs: Frank RevnMa
TAREC
A Yugoslav Weekly Devoted »e lilt Interest of Hie Workers
VOL. XLIL
CHICAGO 23, ILL., July 3#, 1947
Sickness COSTS AN ANNUAL L069 IN WAG« /
of $400,000,000.
JioRSWllMAtFCPOOe W.« I coKT»>ti«oa<KtwsiwtR pueutMa«.
Some Day—Maybe
A O*0N MWD€S«*Vf s
tXf SWT—A UNlOU HAT! [dok VWTMt UMOH LA&El.
Some day Congressmen will wske up to the realization that social security needs improvement.
Several glaring defects in the law need to be changed.
Among these needs are:
1.	Continuation of widow's benefits, regardless of the wages of children. (These benefits now stop when young children reach the age of 18f and are resumed at the widow's age of 65.)
2.	Payment of pensions to wives regardless of their ages when their husbands reach age 65 and begin to draw benefits. (Wives must reach 65 before they can begin to draw benefits.)
3.	Increases of at least 50 per centvin old age pension benefits.
4.	Reduction in the minimum age limit from 65 to 60.
When these changes are accomplished, social security will
then begin to function as it was intended.
If, to put these changes into effect, additional funds are necessary, then the rates should be raised in accord with the original schedule adopted more than a decade ago. The working | man covered by social security will not object, and no employer ought to object, for these benefits will add security and bring younger blood into the channels of industry.
Let these changes be labor's goal in 1948.—The Progressive Miner.
AMERICAN HOMeS ARC OCCUPY Hf TMfiROWWCQS.
International Trade Is Two-Way Street
Dictators Mutt Control Educal
AN INVITATION
Slovene Center Serial Club invites yon to come to the Lawndale Masonic Temple, 23M So. Millard Avenue on Sunday afternoon, Aug. 3, at t o'clock. Prank Yankovk snd his Columbia Recording Orchestra of Cleveland will play for dancing, and a good time is assured to ell. Admission 50 cents.