Izvirni znanstveni œlanek VPLIV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE IN OBOLEVNOST Z OKUÆBAMI INFLUENCE OF SEVERE EXERTIONS AND INJURIES ON THE IMMUNOLOGICAL STATE AND INFECTION PRONENESS P O V Z E T E K V projektni nalogi Vpliv ekstremnih naporov in poøkod na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami smo raziskovali vpliv posameznih specifiœnih obremenitev (standardizirani napor – pohod na 20 km, dehidracija, odtegnitev spanja (40 ur), spremembe æivljenjskega okolja, veœje poøkodbe, mraz in vroœina) na zdravstveno (psiholoøko, fizioloøko, oksidativno, genotoksiœno, imunoloøko) stanje preiskovancev. Na podlagi tega smo izdelali: – metodologijo za laboratorijske in terenske meritve ter oceno zdravstvenega stanja, izbranih fizioloøkih in psiholoøkih parametrov ter fiziœne zmogljivosti pripadnikov SV med pripravami in med odpravo; – program in seminarje o obvladovanju delovnega in bojnega stresa za pripadnike SV, na katerih dobijo udeleæenci uporabne informacije ter znanje za obvladovanje bojnega stresa, hkrati pa opravijo tudi individualno testiranje objektivnih fizioloøkih (hormonalnih) in psiholoøkih pokazateljev stresa; – preventivni in terapevtski program Sistem specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMNA); Alojz Ihan1 55 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani – elaborat o infektoloøkih tveganjih odprav s poudarkom na tveganjih in preventivnih dejavnostih za odpravo v Afganistan; – prototip priroœnega kompleta za samopomoœ pri alergijski reakciji; – priroœnik za vojake Obvladovanje delovnega in bojnega stresa; – Priroœnik za prepoznavanje posttravmatskega stresa pri podrejenih in ustrezno ukrepanje – za poveljnike enot SV. K L J U Œ N E B E S E D E Obremeni tve , zdravje , s tres , t e s t iranje , prevent iva. A B S T R A C T In our project Influence of severe exertions and injuries on the immunological state and infection proneness we researched the influences of specific individual strains such as; standardised exertion (20 km marching); dehydration; sleep deprivation (40 hr), changes in everyday environment, major injuries; influences of cold and heat on the medical (psychological, physiological, oxsidising – genotoxic, immunological) state of the researched persons. On the basis of the latter, we created: – the production of a methodology for laboratory and field measurements and for the assessment of medical conditions, certain physiological and psychological parameters and for the estimation of the Slovenian Armed Forces (SAF) members’ physical competence during preparations for and during a deployment; – the production of a programme and the execution of seminars on coping with work and combat stress for SAF members. At these seminars the participants receive useful information and knowledge for coping with combat stress. At the same time, they undergo individual testing on physiological (hormone-based) and psychological stress indicators; – the creation of a preventive and therapeutic programme called “The System of Specialist Medical and Neuropsychological Assistance for Groups and Individuals at Risk” (SMNA); VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 56 – the creation of a study on infection risks of a deployment with emphasis on the risks and the prevention for the deployment to Afghanistan; – the production of a practical self-aid kit prototype for allergic reactions for soldiers; – the production of the soldier’s manual “Coping With Work and Combat Stress”; – the production of the manual “Identification of Post-Traumatic Stress of Subordinates and Appropriate Measures – For Commanders of SAF Units Manual”. K E Y W O R D S Strains , heal th , s tress , t e s t ing , prevent ion. NAMEN PROJEKTA Pri izjemnih naporih, ki jih danes zahteva vojaøki poklic, lahko nastajajo tudi zdravju økodljive obremenitve. Vojska mora zato iskati in predlagati reæime treningov in poœitkov, vrste prehrane in prehranskih dodatkov ter razliœne rehabilitacijske metode, ki omogoœajo kljub naporom vojaøkega poklica (fiziœni in psihiœni stresi, telesni napori, mraz, bivanje zunaj doma) vzdræevanje optimalne telesne kondicije in zdravja. Ustrezno mora izbirati posameznike glede na posamezne ekstremne obremenitve, ki jih bodo lahko prenesli brez økodovanja svojemu zdravju. Pri tem mora biti vojska poleg stresnih dejavnikov pozorna øe na posameznikove telesne in psihiœne lastnosti, ki omogoœajo prilagajanje na stres. V projektu Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami smo se ukvarjali z uvedbo objektivno merljivega doloœanja zdravstvenega stanja, imunske zmoænosti in psihofiziœne zmogljivosti vojakov. Namen je bil razviti model in sestaviti protokol biomedicinskih preiskav, ki bi najbolje doloœile vpliv akutnih in kroniœnih ekstremnih naporov (fiziœnih in psihiœnih stresov) ter poøkodb na zdravstveno stanje, imunsko stanje in psihofiziœno zmogljivost ter s tem predvideti nevarnost obolevanja preiskovancev (za okuæbami in drugimi boleznimi, povezanimi z imunskim sistemom, kot so na primer alergije in avtoimunske bolezni). Z razvitim modelom preiskav bo mogoœe doloœiti vpliv razliœnih zdravju Alojz Ihan 57 økodljivih oziroma koristnih dejavnikov v razmeroma kratkotrajnih øtudijah, ki ne zahtevajo veœjih skupin preiskovancev in so zato precej poceni. To je vsekakor potrebno, saj imajo vojaki posebne, na svoj poklic vezane obremenitve, o njihovih posledicah pa je teæko sklepati iz podatkov, zbranih na podlagi raziskav drugih skupin prebivalstva. POVZETKI NEKATERIH UGOTOVITEV NALOGE VPLIV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE IN OBOLEVNOST Z OKUÆBAMI Primer A: Odtegnitev spanja – hormonske, nevrovegetativne in imunoloøke posledice Ena temeljnih lastnosti œloveøkega organizma je izjemna prilagojenost na 24-urno obdobje dneva in noœi. To prilagoditev omogoœa notranja bioloøka ura v suprahiazmatskem jedru hipotalamusa (SCN). SCN sprejema informacije o œasovnem dogajanju iz okolja, jih obdeluje in usklajuje øtevilne cirkadiane procese v organizmu. Med najpomembnejøimi cirkadianimi pojavi je zagotovo cikel spanja in budnosti. Obstajajo pa tudi drugi cirkadiani procesi, kot so nihanje telesne temperature, izloœanje kortizola, melatonina … V zadnjem obdobju so pomembni podatki o cirkadianih ritmih tudi kompleksnejøih organskih sistemov, kot je imunski sistem. Œasovna usklajenost posameznih sistemov zagotavlja notranjo homeostazo organizma. Iztirjenje posameznega cirkadianega procesa lahko vpliva na druge cirkadiane procese in s tem na ves organizem. Zniæevanje koliœine spanja v razvitem svetu vpliva na œloveøki organizem. Sodobne øtudije dokazujejo, da je pri osebah s kroniœnim pomanjkanjem spanja obolevnost za infekcijami veœja. Cilji øtudije so bili: opredeliti dinamiko sprememb v polisomnografskih posnetkih spanja med noœjo pred øtirideseturno odtegnitvijo spanja in po njej, spremljati imunski status posameznikov med øtirideseturno odtegnitvijo spanja in v noœi, ko ponovno spijo, ter opredeliti morebitno medsebojno povezanost med dinamiko sprememb v polisomnografskem posnetku in imunskem statusu posameznikov. Preverili smo nekaj hipotez: – Ali pomanjkanje spanja vpliva na strukturo spanja tako, da se poveœa koliœina globokega spanja na raœun zmanjøanja latenc spanja, medtem ko se koliœina REM-spanja ne spremeni. – Ali øtirideseturna odtegnitev spanja øe ne vpliva na ritem izloœanja kortizola. VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 58 – Ali je øtevilo limfocitnih populacij v krvi odvisno od cirkadianega nihanja in kako nanj vpliva øtirideseturna odtegnitev spanja. V prospektivno, kohortno øtudijo smo vkljuœili 10 zdravih moøkih prostovoljcev, starih od 25 do 33 let, ki so pisno privolili v preiskavo. Pred zaœetkom raziskave so vsaj tri tedne vzdræevali redni ritem spanja. Protokol raziskave je trajal tri noœi in dva dni. Prvo in tretjo noœ so prespali v somnoloøkem laboratoriju. Drugo noœ so prebedeli v nadzorovanih razmerah. Spanje smo snemali z metodo polisomnografije, merili smo celotni œas spanja, uœinkovitost spanja, latenco uspavanja, latenco globokega spanja, latenco REM-spanja, dolæine razliœnih faz spanja, trajanje budnosti med spanjem, øtevilo zbujanj ponoœi. Med raziskavo smo preiskovancem na øtiri ure jemali vzorce krvi za doloœanje kortizola in limfocitnih populacij (CD3, CD4, CD8, CD19 in celic NK). Za primerjavo spalnih parametrov, kortizola in limfocitnih populacij smo uporabili test analize variance (ANOVA). Za izraœun korelacij smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient. Statistiœno pomemben rezultat je bil pri vrednosti p < 0,05. V noœi po odtegnitvi spanja smo ugotovili poveœan celotni œas spanja (p = 0,014), poveœano uœinkovitost spanja (p = 0,012), krajøo latenco uspavanja (p = 0,012), krajøo latenco globokega spanja (p = 0,043), krajøo latenco REM-spanja (p = 0,031) ter pomembno daljøo tretjo (p = 0,042) in œetrto fazo spanja (p = 0,002). Manj je bilo tudi budnosti med spanjem (p = 0,014). Med prvo in tretjo noœjo nismo ugotovili znaœilnih razlik v øtevilu zbujanj ponoœi, trajanju prve in druge faze spanja ter trajanju REM-spanja. Analiza kortizola in limfocitov je pokazala cirkadiano nihanje za vse opazovane parametre. V obdobju po odtegnitvi spanja ni bilo pomembnih razlik v vrednostih kortizola in limfocitov. Uœinkovitost spanja v drugi noœi je negativno korelirala z limfociti CD8 (r = –0,74, p = 0,0234), kortizol je negativno koreliral z limfociti B (r = –0,46, p < 0,0001). Potrdili smo hipotezo, da øtirideseturna odtegnitev spanja poveœa uœinkovitost in celotni œas spanja tako, da se poveœa predvsem trajanje globokega spanja in skrajøajo latence uspavanja, globokega spanja ter REM-spanja. Nihanje kortizola je kljub øtirideseturni odtegnitvi spanja ohranilo svoj obiœajni profil cirkadianih vrednosti. Øtirideseturna odtegnitev spanja nima merljivih uœinkov na vrednosti kortizola. Uœinkovitost spanja negativno korelira z limfociti CD8. Kortizol negativno korelira z limfociti B. Limfocitne populacije v krvi imajo znaœilna cirkadiana nihanja. Øtirideseturna odtegnitev spanja ne vpliva na cirkadiani profil in prav tako ne na vrednosti limfocitnih populacij. Alojz Ihan 59 Primer B: Imunoloøke spremembe in telesni napor (pohod) v zimskih razmerah pri skupini 10 vojakov V raziskavi so sodelovali zdravi prostovoljci, vojaki Slovenske vojske. Sodelovanje prostovoljca v raziskavi je bilo odvisno od zdravnikovega soglasja po opravljenem pregledu. Pred zaœetkom poskusa smo prostovoljca podrobneje seznanili z natanœnim potekom meritev in instrumentacijo. Preiskovanci so prehodili poligon na prostem (pribliæno 20 km), nosili vojaøke œevlje, standardno vojaøko uniformo in nahrbtnike s standardno vojaøko opremo. Zunanja temperatura je bila med 0 in 10 °C. Hoja je trajala 5 do 6 ur. Med pohodom smo v rednih œasovnih intervalih na 30 min merili koæno temperaturo palca in meœ. Pred zaœetkom pohoda, vsako uro med pohodom in na koncu smo preiskovancem izmerili timpaniœno temperaturo, srœni utrip in krvni tlak. Pred pohodom in po njem smo preiskovancem odvzeli kri za preiskavo imunoloøkih funkcij. Dvajsetkilometrski dnevni pohod znaœilno zmanjøa koncentracijo celic NK, medtem ko ostanejo ravni vseh drugih imunoloøkih parametrov nespremenjene. Zmanjøanje koncentracije celic NK je glede na podatke v literaturi prehodno, zato sklepamo, da enodnevna obremenitev pri pripadnikih SV ne povzroœa negativnih zdravstvenih posledic. To po drugi strani kaæe, da je z rednimi pripravami doseæena tako visoka telesna zmogljivost testiranih vojakov, da zmorejo zimski dvajsetkilometrski pohod, ki ne povzroœa teæav pri zdravstveni regeneraciji. Primer C: Povezava med strategijami spoprijemanja, osebnostnimi dimenzijami in imunskim odzivom pri vojakih – udeleæencih mirovnih operacij MO RS Glavni namen raziskave je bil ugotavljati povezanost psiholoøkih dejavnikov z imunskim sistemom. V raziskavo je bilo vkljuœenih 60 vojakov. Zanimalo nas je, ali se strategije spoprijemanja (vpraøalnik CRI) in temeljne dimenzije osebnosti (vpraøalnik IPIP) povezujejo tako z distresom kot z imunskimi merami. Rezultati so pokazali, da se strategije izogibanja statistiœno pomembno povezujejo z merami travmatskega distresa ter negativno korelirajo s koncentracijami monocitov, limfocitov in limfocitov T. Strategije pribliæevanja niso pokazale statistiœno pomembnih korelacij z merami distresa in imunskimi spremenljivkami. Pokazale so se tudi statistiœno pomembne pozitivne korelacije nevroticizma in pozitivne korelacije vestnosti ter ekstravertnosti z merami distresa. Predvideli smo, da se bo povezanost temeljnih dimenzij z VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 60 imunskimi spremenljivkami zmanjøala, œe bomo distres nadzorovali. Prijetnost se je pozitivno povezovala s koncentracijo limfocitov, limfocitov T in celic NK, vestnost pa s koncentracijo limfocitov T in citotoksiœnih limfocitov, pri œemer nadzorovanje distresa ni pomembno vplivalo na korelacije. Ekstrahirali smo pet faktorjev skupnega psiholoøkega prostora, ki so bili nasiœeni s temeljnimi dimenzijami osebnosti, strategijami spoprijemanja, osebnostno œvrstostjo (HS), prisotnostjo psihopatoloøkih simptomov (PAI), samospoøtovanjem (SL/SC), pozitivnim in negativnim afektom (PANAS), zadovoljstvom z æivljenjem (SWLS) in optimizmom (LOT-R). Faktor neadaptivnega reagiranja in faktor prijetnosti sta napovedovala 36,3 % variance koncentracije limfocitov T. Faktorji prijetnosti, neadaptivnega reagiranja in œustvene stabilnosti pa so napovedovali kar 62,1 % variance koncentracije vseh limfocitov. Tabela 1: Parcialne korelacije med dimenzijami osebnosti z nadzorovanim faktorjem PTSD Iz tabele 1 je razvidno, da se med nadzorovanjem distresa korelacije med imunskimi merami in temeljnimi dimenzijami osebnosti veœinoma niso pomembno zmanjøale. Le pri vestnosti je korelacija po preverjanju distresa padla pod mejo statistiœne pomembnosti, a je kljub temu ostala precej visoka. Alojz Ihan 61 Dimenzije osebnosti/ Prijetnost Vestnost Odprtost imunske mere r parcialna r parcialna r parcialna Koncentracija limfocitov 0,533 (**) 0,511 (*) 0,311 0,058 Odstotki limfocitov T –0,411 (*) –0,451 (*) –0,131 –0,261 Koncentracija limfocitov T 0,423 (*) 0,373 (*) 0,398 (*) 0,317 –0,033 Koncentracija HLADR lim. T 0,162 0,311 0,370 (*) 0,432 (*) Odstotki CD25 na pomagalkah –0,414 (*) –0,386 (*) –0,313 –0,170 Odstotki celic NK 0,604 (**) 0,576 (**) 0,175 0,393 (*) 0,442 (*) Opombe: (*) p < 0,05, (**) p < 0,01, N = 27 Primer D: Model testiranja oksidativnih poøkodb zaradi podvræenosti ekstremnim fiziœnim naporom – evalvacija testa komet Za zaznavanje poøkodb DNA, ki nastanejo zaradi oksidativnega stresa (njegov nastanek je povezan z razliœnimi parametri, kot so treniranost, dolæina in jakost telesne obremenitve), smo izbrali metodo komet ali elektroforezo posamezne celice. S to metodo lahko ugotavljamo poøkodbe DNA, kot so enoveriæni in dvoveriæni prelomi DNA. Poleg tega lahko zaznamo prelome, ki nastanejo kot intermediati v procesih celiœnega popravljanja, kot sta nukleotidno (NER) in bazno (BER) izrezovanje, in so prehodnega znaœaja, ter alkalno labilna mesta. Zaznamo lahko tudi navzkriæne povezave DNA z DNA in DNA s proteini. S testom komet tako ovrednotimo prelome DNA, ki so posledica delovanja genotoksiœnih agensov, ter tiste, ki nastajajo v procesih celiœnega popravljanja. Øtevilne modifikacije testa komet lahko uporabljamo za poveœanje obœutljivosti in specifiœnost metode. Ena izmed modificiranih razliœic klasiœnega testa komet je uporaba specifiœnih popravljalnih encimov DNA, s katerimi zaznamo nekatere tipe oksidativnih poøkodb. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da se osnovna raven poøkodb med nekadilci in kadilci ne razlikuje, medtem ko smo pri kadilcih ugotovili veœ oksidiranih DNA-baz kot pri nekadilcih. Sistem specialistiœne medicinske in psiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMPA) Temeljni namen sistema je maksimalna motivacija vojaka za doseganje fiziœne zmogljivosti, optimalnega zdravstvenega stanja, velike regeneracijske zmoænosti, zdravstvene odpornosti, psiholoøke œvrstosti in odpornosti na stresne obremenitve. Vojak naj v procesu izobraæevanja, treningov ter pridobivanja povratnih informacij o stanju in napredku svoje fiziœne, zdravstvene in psiholoøke œvrstosti aktivno skrbi za svojo zmogljivost, kar mu bo v napornih situacijah omogoœalo moœno identifikacijsko oporo. Seminarji in treningi, ki omogoœijo vojaku pridobivanje oprijemljivih informacij o stanju ter napredku svojih psihofiziœnih zmogljivosti, zdravstvenem in psiholoøkem stanju, sinergistiœno podpirajo ustvarjanje samozaupanja in visokega vrednotenja zdravja ter psihofiziœne œvrstosti, kar je pomembno tako za izpolnjevanje vojaøkih nalog kot za specifiœno motiviranost, zaradi katere je vojaøki poklic privlaœnejøi od drugih. Sistem specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMNA) sestavljajo trije sklopi: VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 62 SKLOP 1: Program enodnevnih (8 ur) izobraæevalnih seminarjev s skupinsko in individualno diagnostiko ogroæenosti zaradi stresa. Za vsako skupino 20–25 udeleæencev sta predvidena dva seminarja v razmiku enega leta. V projektu predlagamo izvedbo 60 seminarjev (30 zaœetnih in 30 nadaljevalnih) v dveh letih. Vsebina izobraæevalnih seminarjev obsega: – izobraæevalne cilje za pouœevanje o stresu, – diagnostiœno preventivne cilje, ki obsegajo individualna testiranja stresne ogroæenosti z namenom selekcije izrazito ogroæenih posameznikov (pregledni kliniœnopsiholoøki test, vpraøalnik o zdravstvenem stanju, pregledno testiranje sline na stresni hormon kortizol in protitelesa IgA, elektrokardioloøko analizo srœnega in dihalnega ritma). SKLOP 2: Izdelava specifiœnega programa usmerjenega dela s posamezniki, ki so na podlagi rezultatov preglednih testiranj pokazali veliko stopnjo psiholoøke ali zdravstvene ogroæenosti. Rezultati preglednih testiranj (sklop 1) bodo omogoœili izdelavo specifiœnih individualnih programov medicinske in nevropsiholoøke asistence, v katere bodo vkljuœeni ogroæeni posamezniki. V projektu predlagamo v dvoletnem obdobju izdelavo 90 specifiœnih individualnih programov, ki bodo æe od zaœetka omogoœili izbranim posameznikom optimalno rehabilitacijo. Programi bodo izoblikovani iz standardnega diagnostiœnega izbora kliniœno-specialistiœnih ustanov. SKLOP 3: Programi individualnega razvoja so oblikovani kot dvomeseœni teœaji, na katerih se udeleæenci s skupinskim in individualnim treningom nauœijo ustreznih naœinov in tehnik obvladovanja stresa. V projektu predlagamo izpeljavo dveh programov telesnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev), dveh programov kognitivnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev) in dveh programov analize stresnih situacij in ukrepov za zmanjøanje njihove stresnosti (2 x 20 udeleæencev) – skupaj 120 udeleæencev programov. Izvajalski sklopi SMNA so predstavljeni v prilogi. Priœakujemo, da bo uvedba sistema specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom praktiœno koristila æe od zaœetka izvajanja projekta, ker bomo zaœeli sistem takoj po organizacijskih pripravah (uskladitev izvajalcev, organizacija skupin, postavitev kriterijev za selekcijo ogroæenih posameznikov) uporabljati v smislu kliniœne diagnostike in optimalne Alojz Ihan 63 terapije oziroma rehabilitacije. Sistem je namreœ sestavljen iz æe vzpostavljenih dejavnosti razliœnih specialistiœnih medicinskih sluæb in ustanov, kar mu bo zagotavljalo profesionalnost, po drugi strani pa stalno pripravljenost in operativnost tudi po koncu projektnega obdobja. Strokovna in raziskovalna evalvacija delovanja sistema bosta omogoœali neprestano izboljøevanje delovanja SMNA, hkrati pa bo analiza rezultatov omogoœila nova znanstvena spoznanja o medicinsko-psiholoøkih vidikih stresa in uœinkih razliœnih postopkov za njegovo premagovanje. SMNA bo z vzpostavljenimi komponentami in programi lahko pomagal posameznikom in skupinam, izpostavljenim stresnim okoliøœinam – tako vojaøkim kot civilnim. REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati dosedanjega testiranja pripadnikov MO RS znotraj projekta M3-0035 (Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost za okuæbami) so pokazali nujnost sistematiœne preventive pred stresom in znaœilne povezave med psiholoøkimi lastnostmi udeleæencev v stresnih okoliøœinah ter med posameznimi fizioloøkimi in zdravstvenimi parametri – zlasti spremembe hormonskih, elektrofizioloøkih in imunoloøkih parametrov, ki so lahko temeljne za napoved poslabøanja zdravstvenega stanja zaradi stresa. Na podlagi dosedanjih ugotovitev lahko uvedemo tudi nekatere priroœne metode spremljanja akutnega stresnega stanja, ki preseæe zmogljivost posameznika za trezno odloœanje – na primer izdelavo v obleko vgrajenega monitorja za merjenje srœne frekvence, frekvence dihanja in spremenljivost srœnega ritma. Ti parametri se obdelajo v miniprocesorju v obleki in se v primeru prestopanja praænih vrednosti parametrov, ki pomenijo oteæeno odloœanje, brezæiœno prenesejo do øtaba in obvestijo nadrejene o tveganju zaradi distresnega stanja. Øe pomembnejøe pa je preventivno iskanje potencialno ogroæenih oseb zaradi stresa in usmerjeno delovanje za doseganje veœje odpornosti na stres. Zaradi tega smo na podlagi dosedanjih izkuøenj izdelali projektni predlog za uvedbo Sistema specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence (SMPA) za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom. Oblikovali ga bomo kot modularni sistem, sestavljen iz æe vzpostavljenih dejavnosti razliœnih specialistiœnih medicinskih sluæb in ustanov, kar bo sistemu omogoœalo profesionalno izvedbo, stalno pripravljenost in operativnost tudi po koncu projekta. Dejavnosti SMNA zato tudi ne bo treba na novo vzpostavljati, temveœ s pomoœjo doloœenim ogroæenim skupinam in posameznikom (vojaki na mirovni VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 64 misiji, poveljujoœi kader SV, skupine medicinskih reøevalcev v urgentni sluæbi) samo organizirati in uigrati delovanje. Z evalvacijo delovanja sistema bomo skrbeli za stalno izboljøevanje njegovega delovanja, hkrati pa bo analiza rezultatov omogoœila nova znanstvena spoznanja o medicinsko-psiholoøkih vidikih stresa in o uœinkih razliœnih postopkov za njegovo premagovanje. SMNA bo z vzpostavljenimi komponentami in programi lahko sluæil razliœnim potrebam posameznikov in skupin, izpostavljenih stresnim okoliøœinam – tako vojaøkim kot civilnim. To pa bo poleg neposredne koristi za uporabnike projekta poveœevalo tudi popularizacijo in ugled Slovenske vojske. LITERATURA Bilbo, S.D., Dhabhar, F., Viswanathan, K., Saul, A., Yellon, SM., Nelson, R.J. Short day lenghts augment stress-induced leukocyte trafficking and stress-induced enhancement of skin immune function. PNAS 2002; 99(2): 4067–4072. Dhabhar, F.S. Acute stress enhances, while chronic stress suppresses skin immunity. Ann N Y Acad Sci 2000; 917: 876–893. Dhabhar, F.S., McEwen, B.S. Acute Stress enhances while Chronic Stress supresses Cell-Mediated Immunity in Vivo: A Potential Role for Leucocyte Trafficking. Brain, Behavior, and Immunity 1997; 11: 286–306. Dhabhar, F.S., McEwen, B.S. Enhancing versus suppressive effects of stress hormones on skin immune function. Proc Nat Acad Sci USA 1999; 96: 1059–1064. Elenkov, I.J., Chrousos, G.P. Stress hormones, proinflammatory and antiinflamatory cytokines and autoimunity. Ann N Y Acad Sci 2002; 966: 290–303. Elenkov, I.J., Wilder, R.L., Chrousos, G.P., Vizi, S.E. The sympathetic nerve-an integrative interface between two supersystems: the brain and the immune system. Pharmacol Rev 2000; 52: 595–638. Farrace, S., Ferrara, M., De Angelis, C., Trezza, R., Cenni, P., Peri, Casagrande, De Genaro. Reduced sympathetic outflow and adrenal secretory activity during a 40-day stay in the antarctic. Griffin, J.E., Ojeda, S.R. Textbook of nedocrine physiology, fifth edition. Oxford university press 2004. Manfro, G.G., Netto, C.A., Pollack, M., Mezzomo, K.M., Preffer, F., Kradin, R. Stress regulates the lymphocyte homing receptor CD62L (L-Selectin). Arq Neuropsiquiatr 2003; 61(1): 20–24. Marti, O., Armario, A. Anterior pituitary response to stress: time-related changes and adaptation. Int J Dev Neurosci 1998; 16(3–4): 241–60. Pri loga: Opis izvajalskih sklopov SMNA Sistem SMNA je operativno sestavljen iz treh izvajalskih sklopov: SKLOP 1: Program enodnevnih (8 ur) izobraæevalnih seminarjev s skupinsko in individualno diagnostiko ogroæenosti zaradi stresa. Za skupino 20–25 Alojz Ihan 65