Princ s čopkom Kolekcija vsebuje 12 najljepših in najbolj znanih bajk: 1. Vile 2. Pepelka 3. Zlatolaska 4. Sinja ptica 5. Trnjulčica 6. Rdečebradec 7. Princ s čopkom 8. Palček 9. Rdeča kapica 10. Obuti maček 11. Lepotica in pošast 12. Oslova koža CHARLES PERRAULT princ s Čopkom Izdanje »Narodne prosvjete« Sarajevo CXoL Q Al<9%//fqfr Štamparski zavod »Ognjen Priča«. Zagreb Za mladino priredil princ s Čopkom Kralju in kraljici se je rodil sin. Novorojenček je bil staršem v veliko žalost, kajti bil je nečloveško iz¬ nakažen, bolj podoben opi¬ ci kot človeku. Na glavi, ki je bila sicer povsem go¬ la, je imel le majhen čop las. Zaradi tega so ga na- zivali princ s čopkom. Pri njegovem rojstvu je bila novzoča tudi vila, ki je razumela materino bol in je zato rekla: 3 »Princ bo izredno pame¬ ten in duhovit. Ljudje bodo občudovali njegov razum in ga bodo imeli radi. Svojo modrost in duhovitost pa bo lahko prenesel tudi na tisto dekle, ki jo bo vzlju¬ bil.« Po sedmih ali osmih letih je kraljica sosednje države povila dvojčki. Prva, ki je zagledala luč sveta, je bila lepa kot sončni dan. Nekaj minut mlajša sestra pa ni bila prav nič mikavna. Tu¬ di temu rojstvu je priso¬ stvovala ista vila kot pri princu s čopkom. Ko je kra¬ ljica pogledala prvo hčer¬ ko, je bila presrečna, tako 4 da je kar pozabila na dru¬ go. Vila je hotela umiriti navdušenost kraljice, zato je rekla: »Ta mala kraljična bo si¬ cer nepopisno lepa, bo pa zato zelo omejena in ne¬ umna.« Kraljica je žalostna obr¬ nila pogled k drugi hčerki in se zdrznila zaradi od¬ vratnosti njenega obraza. Vila je dejala: 5 »Ta princeska ne bo si¬ cer lepa, ko odraste, bo pa zato zelo pametna in duho¬ vita.« »Dobra vila, obdari mojo starejšo hčer vsaj z delcem razuma, ki ga nekaj odvze¬ mi drugemu, pa čeprav njeni sestri,« je prosila kra¬ ljica. »Prav nobene pomoči ni, da bi postala tvoja starejša hči pametnejša, ker sem vila, ki lahko odločam sa¬ mo o lepoti. Zaradi tvoje ljubezni pa jo bom obdarila še s tem, da bo postal nad¬ vse lep tisti mladenič, ki ga bo resnično vzljubila.« 6 čas je tekel in princesi sta odraščali. Prva je po¬ stajala vedno lepša, druga pa vsak dan duhovitejša. Čeprav pomeni lepota mla¬ dega dekleta v družbi zelo veliko, je vendar mlajša princesa povsod nadvladala svojo starejšo sestro. Vsi so sicer spočetka obletavali starejšo, ko pa so spoznali njeno prazno notranjost, so se obrnili k mlajši, ki je pametno in duhovito govo¬ rila o vsem, karkoli je kdo želel. Starejša princesa je vkljub svoji omejenosti to opazila. Prav rada bi žr¬ tvovala vso svojo lepoto, če 7 bi s tem pridobila vsaj po¬ lovico duhovitosti svoje se¬ stre. Nekega dne se je zate¬ kla v gozd obžalovat svojo nesrečo. Nasproti ji je pri¬ šel človeček, ves iznakažen, pa zelo zelo lepo oblečen. Bil je to princ s čopkom, ki je zapustil svojo domo¬ vino, ker se je po slikah (ki so jih zaradi izredne princesine lepote pošiljali po vsem svetu) zaljubil v starješo dvojčico sosednje¬ ga kraljestva. Presrečen, ker jo je srečal, jo je spošt¬ ljivo ogovoril: »Svetla princesa, opro¬ stite moji vsiljivosti. Res 8 vas danes vidim prvič, ven¬ dar ste zame stara znanka, saj nimam več miru, odkar občudujem vašo sliko, ki jo nosim vedno s seboj. Mno¬ go lepih deklet sem že sre¬ čal, prepričan sem bil, da že vaši sliki ni primere, vendar vidim sedaj, da je mrtva slika komaj senca 9 vaše žive podobe. Toda ža¬ lost vam sije z obraza. Za¬ upajte mi, kaj vas teži?« »Zelo ste ljubeznjivi, moj princ. Vsaj po vaših bese¬ dah sodim tako, čeprav jih povsem ne razumem. Sem namreč počasnih misli. Vsi sicer trdijo, da sem lepa, vedno pa mi istočasno tudi govore, da nisem pametna, še manj pa da sem duhovi¬ ta. To me boli in me bo bolelo vse življenje,« mu je odgovorila princesa. »Če vas muči samo to, vam lahko pomagam.« »Kako neki?« je vprašala kraljična. 10 Ves v ognju in vesel, da bo lahko nekaj napravil za svojo veliko ljubezen, je princ s čopkom dejal: »Imam tako moč, da lah¬ ko prenesem nekaj svoje pameti na dekle, ki ga lju¬ bim. In to dekle ste vi, princesa. Odločiti se morate samo, da postanete moja žena. Čudite se mojemu predlogu? Prav! Če sem ča¬ kal že tako dolgo, bom po¬ čakal še leto dni. Takrat mi sporočite svoj odgovor.« Princesa, ki res ni imela veliko pameti, pa zato tem večjo željo po njej, je sma¬ trala leto dni za zelo dolgo 11 dobo. Zato je dala princu s čopkom takoj svoj prista¬ nek. Ko je to izrekla, je ob¬ čutila, da je v njeni no¬ tranjosti nastala izpremem- ba. Z veliko lahkoto je pri¬ čela govoriti s princem o vsem mogočem tako, da se je ta že ustrašil, če ji ni morda odstopil že preveč svoje pameti in jo bo osta¬ lo njemu premalo. Lepo sta se nato poslovila in prince¬ sa se je vrni¬ la v kraljevo palačo. Ves dvor in vsa njegova okolica se je čudila ko je 12 opazila tako naglo in ne¬ navadno izpremembo na starejši princesi. Prej du¬ ševno zaostala, je postala nenadoma izredno pametna in duhovita. Vsi so se raz¬ veselili tega, le njeni mlajši se¬ stri to ni bilo po¬ godu, kajti svo¬ ji starejši sestri sedaj tudi po razumu ni bila več kos. Novico o tej spremembi so zvedeli tudi mla¬ di princi njih kraljestev in prišli spraše- 13 vat za njeno roko. Poslu¬ šala je vse, bila je z njimi prijazna, zakona pa ni ob¬ ljubila nikomur. Slednjič je prišel k njej zelo bogat, mogočen in razumen kra¬ ljevič. Njemu edinemu je princesa pokazala naklo¬ njenost. Ker pa je še vedno oklevala, je prosila svojega očeta, da ji dovoli nekaj časa za poslednjo odloči¬ tev. Nekega dne je na spre¬ hodu v globokem premi¬ šljevanju prišla v prav isti gozd, kjer je natančno pred letom dni srečala princa s čopkom. Zasanjana v svojo bodočnost je nenadoma za- 14 slišala pod svojimi nogami hrup, kakor da letajo ljudje sem in tja. Prisluhnila je in začula: »Prinesi mi lonec!« »Daj mi tisti kotel!« »Naloži drv na ogenj!« »Pazi na pogačs!« V tem trenutku se je pred njo odprla zemlja. Zagledala je veliko kuhi¬ njo, polno kuharic in ku- harčkov ter vrsto služabni¬ kov, ki so pripravljali bo¬ gato gostijo. Četa dvajsetih pečenk ar jev je prišla po stopnicah na zemljo in se utaborila na poseki v gozdu, kjer so pričeli vrteti svoje ražnje in veselo prepevati. 15 Princesa jih je vsa pre¬ senečena vprašala: »Za koga pa pripravljate vse to?« »Za princa s čopkom, či¬ gar svatbo bomo jutri pro¬ slavljali,« je odgovoril naj¬ zgovornejši med njimi. Tedaj se je kraljična šele spomnila, da je pred letom obljubila princu s čopkom zakon. Takrat ji je princ podaril razum. Pozabila je vse, kar je prej kot dušev¬ no zaostala delala ali go¬ vorila. Nadaljevala je sprehod. Ni pa napravila niti dvaj¬ set korakov, ko se je poja- 16 vil pred njo princ s čopkom, dostojanstven in že oblečen za poroko. Pozdravil jo je in ji re- kel: »Vidite, princesa, svojo besedo držim in prav nič ne dvomim, da ste tudi vi prišli sem, ker hočete iz¬ polniti svojo ter postati mo¬ ja žena. Najsrečnejši med srečneži bom!« 17 »če bi bila obljubila za¬ kon prostaškemu človeku, bi me bilo sedaj močno strah, kajti gotovo bi mi rekel: ,Princesa site in iz¬ polniti morate svojo dano besedo ter postati moja že¬ na, kakor ste mi obljubili.' Toda, ker vem, da ste zelo ugleden in razumen človek, sem prepričana, da boste upoštevali moje pomisleke. Znano vam je, da se nisem mogla odločiti za vas, ko sem bila še brez pravega razuma in vem, da sedaj tega ne boste zahtevali od mene, ko veste, da imam po vaši zaslugi toliko pa- 18 meti, da zadevo lahko tre¬ zno presodim. Ako vam je bilo do tega, da se poročim z vami, ste napravili veliko napako, ker ste mi dali ra¬ zum.« Princ s čopkom ji je od¬ vrnil: »Preidiva k dejstvom, princesa. Ce izvzamem svo¬ jo iznakaženost, kaj vam na meni še ne ugaja? Mor¬ da vam ni všeč moje pore¬ klo, moja duhovitost, moj značaj ali morda moje ve¬ denje?« »Nikakor ne,« mu je od¬ govorila princesa, »vem in vidim, da imate vse te vr- 19 line, ki ste jih našteli v večji meri-kot večina ljudi.« »Ce je tako,« jo je pre- . kinil princ s čopkom, »po¬ tem bom res srečen, kajti lahko me napravite za naj- lepšega in najljubkejšega človeka na svetu.« »Kako naj to storim?« je začudeno vprašala princesa. »Zgodilo se bo to takoj, če me ljubite in če želite, da bi postal lep. Vedite, da je ista vila, ki je meni dala ob rojstvu moč, da lahko podarim razum njej, ki jo bom ljubil, poklonila vam to, da lahko napravite za najlepšega človeka tistega, 20 ki ga boste vzljubili« ji je pojasnil princ. »Ne vem, če vas lju¬ bim, vem pa, da prav iz vsega srca želim, da po¬ stanete najlepši in najpri- kupnejši princ, kar jih je kdaj živelo,« je z zanosom rekla princesa. Komaj pa je kraljična iz¬ govorila te besede, je stal pred njo najlepši mladenič. Morda te izpremembe s princem ni napravila vila, pač pa resnična in čista lju- 21 bežen, ki se je prebudila v kraljični, ker ni videla v princu več iznakaženega človeka, ampak le njegovo veliko ljubezen in pleme¬ nitost njegove notranjosti. No, naj bo že kakorkoli, princesa je kraljeviču ob¬ ljubila zakon, čeprav o tem njen oče še ni ničesar ve¬ del. Ko se je kralj prepri¬ čal, da njegova hčerka lju¬ bi princa s čopkom, ki ga je tudi sam poznal kot iz¬ redno poštenega in pamet¬ nega, je z veseljem pristal na poroko. Takoj drugi dan se je vršila svatba, taka in tako, kakor si jo je zami¬ slil princ s čopkom. 22 I NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICO 030056936