UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B EN I VESTNIK LE T N IK 31, ŠT. 5, STR. 77— 100 LJU B LJA N A , MAJ 1982 5 m i Imirilr mum ■ \ I j X • K\ l / \ 1 ' »l\ / m , ¥ M 1 • Vfj/A,. ...v I- \. P •■•v ^ L . ^ ; j HE Mavčiče — zapiranje gradbene jame, stanje: januar 1982 Investitor: Savske elektrarne, Ljubljana Projektant: IB Elektroprojekt, Ljubljana Program seminarjev v letu 1982 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1982 organizirala seminarje za opravljanje strokovnih izpitov v grad­ beništvu, in sicer: 6. seminar od 20.—24. septembra 1982 7. seminar od 18.—22. oktobra 1982 8. seminar od 15.—19. novembra 1982 9. seminar od 13.—17. decembra 1982 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1982 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del VII-G/82 10. 9. 1982 25. 9. 1982 11.-14. 10. 1982 VIII-G/82 8. 10. 1982 23. 10. 1982 8.— 11. 11. 1982 IX-G/82 29. 10. 1982 13. 11. 1982 6,— 9. 12. 1982 GRADBENI VESTNIH G LA S ILO ZVEZE DRUŠTEV G R A D B E N IH IN ŽEN IR JEV IN T E H N IK O V S LO V E N IJE St. 5 • LETNIK 31 • 1982 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Franc Zupan Articles, studi'es, proceedings GRADIMO HIDROELEKTRARNO MAVČIČE NA S A V I ..................78 Marijan Ivanc DEPONIRANJE, SORTIRANJE IN UPORABA KOMUNALNIH OD­ PADKOV ............................................................................................................83 Martin Goršek UPORABA INSTALACIJSKIH SANITARNIH STEN V RAZLIČNIH GRADBENIH SIST E M IH ............................................................................ 86 Iz naših kolektivov GP STAVBAR, M aribor.................................................................................. 94 From our enterprices SGP KONSTRUKTOR, M aribor.................................................................... 95 MPP CEVOVOD, M a rib or............................................................................ 95 SGP PIONIR, Novo m esto ............................................................................ 96 SGP GROSUPLJE, G rosuplje........................................................................96 Informacije Zavoda za raziskavo JEKLENE IN ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE Z VIDIKA materiala in konstrukcij Ljubljana PREVENTIVNE PROTIPOŽARNE Z A Š Č IT E .................................... 97 Proceedings of Institute for material Jože Urbas, dipl. inž. and structures research Ljubljana X ■ Glavni in odgovorn i urednik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehničn i urednik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški od bor : NEGOVAN BOŽIC, VLADIMIR CADEZ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOŠ M ARINČEK, STANE PAVLIN, ROM AN STEPANČIČ R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L ju bljana, E rjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one Tom šič v L ju b ljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 250 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 2000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Gradimo hidroelektrarno Mavčiče na Savi FRANC ZUPAN 1. UVOD Gospodarske težave ter z njimi povezano po­ manjkanje sredstev so kljub rastočim potrebam, po električni energiji močno upočasnila gradnjo obeh hidroenergetskih objektov, ki :sta trenutno v gradnji v Sloveniji. Zadnji meseci leta 1981 so ugodnejši in dela ‘kljub težjim vremenskim raz­ meram kot v zamujeni glavni gradbeni sezoni hi­ treje napredujejo na obeh objektih. Hidroelektrarna Solkan ima za seboj že za­ ključeno gradnjo pretočnih polj v prvi gradbeni jami, dela na izkopih za strojnico v že zaprti drugi gradbeni jami pa so v tem času v končni fazi. Na gradbišču hidroelektrarne Mavčiče so po vgraditvi temeljnega kamna aprila 1980 do jeseni 1981 potekala tesnilna dela desnega boka gradbene jame, ki so hkrati raziskovalna in poskusna dela za injekcijsko zaveso glavnega objekta ter pred tem tudi izgradnja pristopne ceste na gradbišču. Ob cesti Mavčiče—Medvode pa je bila postavljena večina objektov stanovanjskega naselja in pomožnih prostorov gradbišča. Izdelane so vse potrebne komu­ nalne naprave, zgrajena je čistilna naprava za od­ padne vode, gradbišče je z daljnovodom povezano na visokonapetostno omrežje. V zadnjih mesecih 1981 so se dela pri zapiranju gradbene jame pričela hitreje odvijati. Do konca leta so bili zabetonirani štirje vodnjaki obodnega zidu gradbene jame v isavski strugi ter večji del priključnih gravitacijskih zidov na desnem bregu. Če ne bo prišlo do popuščanja hitrosti gradnje za­ radi pomanjkanja finančnih sredstev, se bi morala v septembru 1982 pričeti gradnja glavnih objektov v zaprti gradbeni jami. Investitor HE Mavčiče Savske elektrarne je iz­ delavo tehnične dokumentacije zaupal IB Elektro- projekt iz Ljubljane. Glavni izvajalec gradbenih del na objektih gradbene jame je Gradis TOZD Niz­ ke gradnje —- Maribor. Injekcijska dela pri tesnitvi gradbene jame iz­ vaja Geološki zavod Ljubljana. Glavni dobavitelji opreme so Litostroj, Rade Končar, Metalna in drugi. Pri dosedanjem raziskovalnem in študijskem delu ter pri pripravah osnovnih podatkov in do­ kumentacije je sodelovalo veliko institucij in de- Avtor: Franc Zupan, dipl. inž. grad., IB Elektro- projekt Ljubljana lovnih organizacij, med njimi Združena elektrogo­ spodarska podjetja Slovenije, Savske elektrarne, IB Elektroprojekt, Geološki zavod Ljubljana, Vod­ nogospodarski institut — Vodogradbeni laborato­ rij Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Ljubljana, Zveza vodnih skupnosti Ljubljana, Območna vod­ na skupnost Kranj, Inštitut za seizmologijo univer­ ze Skopje, Geodetski zavod Ljubljana, Seizmološki zavod SRS, ZRMK Ljubljana, Domplan Kranj, Projekt Kranj, Slovenija ceste — TOZD Projekt, Planum Radovljica, Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Republiški upravni organi, upravni organi skupščin občin Kranj in Ljubljana Bežigrad in še veliko drugih. 2. KARAKTERISTIČNI PODATKI ELEKTRARNE Od skupnih 38 m padca Save na rečnem odseku med Kranjem in Medvodami je bilo v HE Medvode prvotno ižkoriščenih 19 m. Z rekonstrukcijami pre­ točnih polj in zapornic je na tej elektrarni izrab­ ljenih skupno 21,50 m. Ostanek, to je 17,50 m, bo izrabljen v HE Mavčiče. HE Mavčiče bo imela spričo obstoječe HE Medvode zelo ugodne pogoje za vršno obratovanje. Predvideno je še preučevanje gradnje nizvodnejše verige elektrarn na Savi pod HE Medvode, z več­ jimi instaliranimi močmi za vršno obratovanje. Akumulacijska bazena HE Mavčiče in HE Medvode predstavljata izredno ugodne čelne bazene za eko­ nomsko obratovanje nizvodne verige elektrarn po principu pretočne akumulacije. Osnovni parametri HE Mavčiče so naslednji: — površina padavinskega področja — srednji letni pretok za obdobje 1954 do 1975 — 100-letna visoka voda v pregradnem profilu — kota zgornje vode ■—• kota spodnje vode pri pretoku 260 m3/sek •— najpogostejši padec elektrarn — instalirani pretok 2 X 130 mVsek 1480 km2 Q s r = = 66,7 m3/sek Qo,i»/» = = 1954 m3/sek 346.00 m 328,93 m 17.00 m 260 m3/sek — število agregatov 2 — celotna vsebina akumulacije 10,7 hm3 — uporabna vsebina akumulacije pri normalni denivelaciji 1,7 m 1,7 hm3 pri izjemni denivelaciji 3,3 m 3,3 hm3 — instalirana moč elektrarne 38 MW •—• srednja letna proizvodnja 83 GWh 3. KRATEK OPIS OBJEKTOV 3.1. Splošno Hidroelektrarna Mavčiče je rečna elektrarna, pri kateri so strojnica, pretočni polji ter levoobrež- na priključna pregrada ključni objekti, ki pregra­ jujejo reko Savo in ustvarjajo potrebno zajezitev in akumulacijo vode. ureditve za odstranjevanje proda ter ureditve za opazovanje objektov. 3.2. Gradbena jama Predvidena je ena gradbena jama, v kateri bo potekala gradnja strojnice, pretočnih polj, odtoč­ nega kanala ter obrežnih zidov in ureditev na de­ snem bregu Save. Poglobljeni levi del struge Save ter obodni zid gradbene jame ista dimenzionirana za varovanje gradbišča do 5-letne visoke vode, ki znaša 957 m3 v sekundi. Obodni zid gradbene jame je betonska kon­ strukcija. Na desni breg Save se priključuje v obliki gravitacijskih zidov, del zidu v rečni strugi pa je betonski, sidran s prednapetimi sidri v konglome­ ratno osnovo. Predvidena je izvedba zidu v obliki Slika 1. Situacija elektrarne Pretočni polji in strojnica se gradijo v grad­ beni jami, zaprti z obodnim zidom, priključenim na desni breg reke. Levi del struge Save služi v tem času kot obtočni kanal. Poleg teh objektov sestavljajo HE Mavčiče še naslednji glavni objekti: pristopna cesta s platoji in pristopi, injekcijska zavesa, obrežni zidovi in, ureditve bregov ob elektrarni, odtočni kanal, sti- kališče 110 kV, ribja steza, zavarovanja in ureditve brežin v akumulacijskem bazenu, lovilna jama in vodnjakov premera 6 m, povezanih z vmesnimi deli iste debeline do kote 430,00 m. Od te kote navzgor je obodni zid nadvišan v obliki tanke armi­ ranobetonske konzole do zahtevanih višin. Srednji del zidu je vključen v levoobrežni zid pretočnih polj. Na tem mestu je predvideno masivno nadvi- šanje vodnjakov. Do neprepustne osnove iz ter­ ciarnega peščenjaka, ki leži na višini 298 do 300 m, se po celotnem obodu gradbene jame izvaja tesnil­ na injekcijska zavesa, katere namen je preprečiti oz. zmanjšati dotok vode v gradbeno jamo. Pri­ marne injekcijske vrtine se po končanem injek- tiranju povrtajo za vgradnjo prednapetih sider. Po končani izgradnji objektov v gradbeni ja­ mi se dele obodnega zidu, ki ibi ovirali dotok in odtok vode k objektom, poruši. 3.3. Pretočni polji Za evakuacijo visokih voda Save sta predvideni dve pretočni polji širine po 13,50 m. Podslapji se od začetnih 13,50 m razširita na 17,00 m na za­ ključnem pragu podslapja. Oblika in dimenzije natočnega praga pretočnih polj, podslapja, razbi­ jačev in zaključnega praga so bile raziskane na hidravličnem modelu v Vodogradbenem laborato­ riju v Ljubljani za različne obratovalne pogoje. Prelivni polji loči vmesni steber širine 4,00 m. segmentnih zapornic ob nastopanju višjih pretokov. Podslapji se s spodnje strani zapirata s plava­ jočo večdelno tablasto zapornico, s katero se omo­ gočata revizija in sanacija podslapja. Predvidena je garnitura pomožnih tablastih zapornic, ki omo­ goča remont in vzdrževanje glavnih zapornic. Za ravnanje s pomožnimi zapornicami je predviden portalni žerjav s progo, nameščeno na posluževal- nem mostu prek pretočnih polj. Isti žerjav poslu­ žuje tudi pomožne zapornice na turbinskih vtokih. V konstruktivnem smislu sta obe pretočni polji s stranskima in vmesnim stebrom monolitna kon­ strukcija, kjer predstavljajo stranski in vmesni stebri konzolna nadvišanja osnovne monolitne plo­ šče. Zaradi velikih seizmičnih obremenitev so pre­ gradni objekti, to je strojnica, pretočni polji in le- voobrežna priključna pregrada predvideni 'kot tri monolitne konstrukcije, kar zagotavlja funkcioni- m---- -— *--------- 1---------- * «*$.<•** tAjrts*. Slika 2. Pretočna polja Prelivni polji zapirata segmentni zapornici vi­ šine 12,00 m s prigrajenima zaklopkama višine 3,00 m. Pogon vseh zapornic je z oljnimi servo- motorji. Pogonski agregati in oljni razvodi se na­ hajajo v pogonskih hišicah na srednjem in deloma na stranskih stebrih. Obratovanje zapornic je mo­ goče upravljati ročno z lica mesta ali iz stroj­ nice, predvideno pa je tudi avtomatsko odpiranje in zapiranje zaklopk za vzdrževanje gladine zajez­ ne vode na koti 346,00 m in avtomatsko odpiranje ranje vgrajene opreme tudi ob ev. nastopu maksi­ malnih seizmičnih obremenitev. 3.4. Strojnica Strojnica je locirana na sedanjem desnem sav­ skem bregu. V njej bosta nameščena dva vertikalna agregata s kaplanskima turbinama in direktno spo­ jenima generatorjema. Na koti 337,25 je predviden montažni prostor. Na generatorski etaži na koti Slika 3. Prerez strojnice 333,50 sta nameščena elektronska turbinska regu­ latorja, tiristorska vzbujalna sistema ter kompletna upravljalna oprema posameznih agregatov in skup­ nih naprav elektrarne. Na tej etaži sta tudi vhoda v prostor s pomožnim dieselskim agregatom in v priročno delavnico. Na turbinski etaži na koti 330,00 je izveden razvod hladilne vode agregatov ter energetske, komandne in signalne kabelske povezave med Upravljalnim delom elektrarne in posameznimi sklopi opreme. S te etaže so predvideni vstopi v turbinske in generatorske jaške. Na tej koti sta zvezdišči generatorjev, generatorski izvodi z opre­ mo ter pokrov drenažnega jaška elektrarne z opremo. Na natočni strani strojnice so nad turbinskimi vtoki v treh etažah ostali prostori elektrarne; raz­ vod lastne rabe elektrarne, akumulatorska bate­ rija, telekomunikacijske naprave, priročno skla­ dišče, pisarne, sanitarije in stopnišče. Strojnica je masivna armiranobetonska kon­ strukcija z armiranobetonskima turbinskima vto- koma, spiralama, sifonoma in iztokoma. Zgornji del strojnice je okvirna armiranobetonska konstruk­ cija s progo za mostna žerjava strojnice. Turbin­ ska vtoka sta zaščitena z rešetko. Čiščenje rešetke opravlja čistilni stroj. Za zapiranje turbinskih vto- kov sta predvideni dve garnituri tablastih zapor­ nic, od katerih je ena drsne izvedbe in se vstavlja v mirno vodo, druga pa kotalne izvedbe in omogo­ ča, sestavljena v utoru v enotno tablo, zapiranje turbinskega vtoka tudi pri maksimalnem pretoku skozi turbino. Turbinska iztoka se zapirata z eno garnituro tablastih zapornic. 3.5. Levoobrežna priključna pregrada Obtočni kanal se po končani gradnji v gradbeni jami’ zapre z levoobrežno betonsko gravitacijsko priključno pregrado. Po rušenju obodnega zidu gradbene jame se z izvedbo nasipa na spodnji strani obtočnega ka­ nala Savo preusmeri skozi pretočni polji. Prag desnega pretočnega polja v tem času še ni dograjen do končne višine. Izgradnja spodnjega dela pri­ ključne pregrade 'bo izvedena podvodno, s pomočjo vodnjakov premera 6 m in vmesnih delov, ostali del pa se ho betoniral na suhem. Spodnje lice pri­ ključne pregrade bo zasuto z gramoznim zasipom z ozelenjeno površino, ki bo poleg stabilitetne funkcije omogočal boljšo vključitev objekta v pro­ stor. 3.6. Injekcijska zavesa Injekcijska zavesa poteka vzdolž strojnice, pretočnih polj in levooobrežne priključne pregrade v dožini ca. 130 m ter sega v oba boka po ca. 200 m. Injekcijska zavesa sega do neprepustne podlage, ki leži na koti 298 do 300 m. Predvidena je izvedba enovrstne injekcijske zavese. 3.7. Ostali objekti Ostali objekti so pomembni sestavni deli elek­ trarne, katerih podrobnejši opis bi ta prispevek pretirano podaljšal. O njih le toliko, da so zasno­ vani tako, da se ob upoštevanju njihove funkcije v naj večji možni meri vključujejo v dane terenske razmere. 4. GEOLOŠKE, HIDROGEOLOŠKE IN GEO- TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PODROČJA HE MAVČIČE TER SEIZMIČNI PROJEKTNI PARAMETRI Na področju glavnih objektov ter akumulacij­ skega bazena so bile izvršene obsežne terenske geo­ loške, inženirsko-geološke, hidrogeološke in geo­ fizikalne raziskave ter laboratorijske preiskave od­ vzetih vzorcev. Savska struga je zarezana v kvartarne konglo­ meratne plasti Kranj sko-Sorškega polja. Srednje in staropleistocenska serija plasti konglomerata in proda, ki leži pod mlajše pleistocenskim prodnim zasipom, je zelo heterogena. Formiranje teh plasti je bilo povzročeno s potekom odlaganja savskih in Kokrinih naplavin v ledenih dobah in ponovnega zarezovanja rečnih strug v medledenih dobah. Pla­ sti proda in konglomerata ne kažejo posebne pra­ vilnosti v prostorski razporeditvi, ampak se le- často izklinjajo in prehajajo druga v drugo. Iz­ jemo predstavlja plast dobro sprijetega konglo­ merata neposredno nad podlago na koti 297 do 300 m, ki jo sestavljata terciarna peščena glina in peščenjak. Podatki strukturnih vrtin kažejo, da bodo temelji strojnice povečini na trdno sprijetem konglomeratu, temelji pretočnih polj in levoobrež- ne priključne pregrade pa na heterogenih tleh, sestavljenih iz zbitega peščenega proda z vložki konglomerata ter trdno in rahlo sprijetega kon­ glomerata. Izvršeni so bili nalivalni in črpalni po­ izkusi, ki dajejo poleg že znanih podatkov z vrtin in vodnjakov na osrednjem delu Sorškega polja sliko prepustnosti obravnavanega področja. Sred­ nja vrednost koeficienta prepustnosti celotne serije plasti konglomeratov in prodov pod gladino podtal­ ne vode je 2,3 X 10~3 m/sek. Da bi se preprečile prevelike izgube vode, je potrebno zatesniti temelj­ na tla pod glavnimi objekti in boke glavnih objek­ tov do neprepustne terciarne podlage. Za definiranje seizmičnosti lokacije HE Mav­ čiče je bila izvedena študija seizmičnosti lokacije, izdelana datoteka potresov SR Slovenije, izvršene seizmotektonske raziskave ter določeni projektni seizmični parametri glede na lokalne inženirsko- geološke in geotehnične karakteristike. Kot sinteza rezultatov vseh seizmičnih raziskav in analiz sta podana za lokacijo HE Mavčiče vrednosti 0,30 g za »projektni potres« oz. 0,42 g za »najmočnejši mož­ ni potres«. 5. POSEBNA PROBLEMATIKA PRI VKLJU­ ČEVANJU HE MAVČIČE V PROSTOR Pri načrtovanju vključevanja HE Mavčiče v prostor so se poleg splošnih problemov, ki jih po­ vzroča vsak novo predvideni objekt, prvenstveno reševali naslednji posebni problemi: — Prodonosnost oz. preprečevanje odlaganja proda v korenu akumulacijskega bazena. Predvi­ dena je izgradnja prodne lovilne jame ter sprotno odstranjevanje odloženega proda iz nje. Pridob­ ljeni prod služi kot dodaten vir gradbenega mate­ riala. — Preprečevanje poslabšanja kakovosti savske vode v delno spremenjenih odtočnih razmerah. V tem okviru je bil sklenjen sporazum o pospešeni izgradnji kolektorjev fekalnih odpadnih voda v Kra­ nju ter pravočasni izgradnji že načrtovane čistilne naprave v Kranju. Izgradnja teh objektov zago­ tavlja zaščito kakovosti podtalnice Sorškega po­ lja, ki se na področju med industrijskim predelom Kranja ob Savi in v soteski Zarica napaja iz Save. —■ Zavarovalna dela v akumulacijskem baze­ nu, katerih namen je preprečiti negativne vplive nihanja gladine v akumulacijskem bazenu na ob­ režje in objekte ob bregu. — Sanacijski ukrepi na nekaterih objektih v industrijskem področju Kranja ob Savi zaradi dvi­ ga Save na koto zajezitve 346,00 m. — Izvršena je bila analiza vpliva zajezitve na mikroklimo, posebej glede na letališče Brnik. Na podlagi terenskih meritev meteoroloških elemen­ tov, zbranih podatkov z vseh obstoječih meteoro­ loških postaj v okolici ter matematičnega modela je bilo ugotovljeno, da akumulacijski bazen HE Mavčiče ne bo vplival na spremembo klimatskih razmer letališča Brnik. —- V delu je študija o vplivu HE Mavčiče na podtalnico Sorškega in Kranjskega polja. Do sedaj znani podatki o podtalnici na teh poljih bodo do­ polnjeni z dodatnimi meritvami na terenu. Z ma­ tematičnim modeliranjem bo ugotovljen vpliv HE Mavčiče na podtalnico pri različnih predpostavkah novega stanja v koritu Save. S spremljanjem de­ janskega stanja podtalnice med obratovanjem pa bo možno pravočasno ukrepati, če bi prišlo do zmanjševanja napajanja podtalnice iz Save. — Izvršeno je bilo dokumentiranje naravne dediščine območja HE Mavčiče z geomorfološkim opisom, opisom vegetacije in flore, vodne in kopne favne s foto in filmsko dokumentacijo. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 (31) št. 5, str. 78—82 Franc Zupan, dilp. gradb. inž. GRADIMO HE MAVČIČE NA SAVI Podan je kratek opis stanja del na gradbišču ob koncu leta 1981. Poleg navedenih karakterističnih po­ datkov elektrarne je podan kratek opis gradbene jame, pretočnih polj, strojnice, priključne pregrade in injek­ cijske zavese. Navedene so glavne geološke, hidrogeološke in geotehnične značilnosti ter seizmični projektni para­ metri področja elektrarne. Kratko je opisana glavna problematika pri vklju­ čevanju hidroelektrarne Mavčiče v prostor. Deponiranje, sortiranje m uporaba komunalnih odpadkov MARIJAN IVANC 1. Kratek pregled problematike Javnost je pogosto enostransko obveščena, tako da marsikje obstajajo resne dileme kako pristopiti Strmi porast proizvodnje vseh vrst potrošnih dobrin v naši domovini spremlja še hitrejša rast odpadkov. Proporcionalno s povečanimi količi­ nami odpadkov pa raste tudi onesnaževanje naše­ ga naravnega okolja. Čeprav vsi odpadki niso di­ rektno strupeni, predstavljajo vse težje in mno­ gokrat celo nerešljive probleme zaradi potencial­ ne nevarnosti v smislu onesnaževanja, pa tudi za­ radi transportnih, tehničnih, ekonomskimi, tehnolo­ ških, ekoloških in urbanističnih vzrokov. Kot direktno »zdravilo« za zdravljenje te rak rane sodobne civilizacije je uvajanje »zaprtih teh­ nologij«, to je tehnologij brez odpadkov oziroma z zelo malo odpadki, in recikliranje odpadkov v ob­ liki sekundarnih surovin in vračanje teh surovin nazaj v proizvodni ciklus. Tu moramo spet razli­ kovati med direktnim recikliranjem pri virih, ko odpadki še niso medsebojno pomešani v heterogeno maso, in indirektnim recikliranjem pomešanih od­ padkov. V skoraj vseh mestnih področjih se že na veliko izvaja recikliranje še koristnih odpadkov pri samih virih, kar velja posebno za papir in karton, steklo in kovine. Statistika je pokazala, da so v zadnjih letih še posebno velik korak na tem pod­ ročju storila velika mesta, kjer je recikliranje re­ lativno tudi najlažje organizirati. Toda tržišče se­ kundarnih surovin, tako pri nas kot drugje po svetu, ni zanesljivo in cene so nestabilne. Ta mo­ ment deluje destimulativno na realizacijo plani­ ranih postrojenj za kompleksno recikliranj p po­ mešanih komunalnih odpadkov, ker bi bile relativno visoke investicije zelo rizične in njihova upravi­ čenost vprašljiva. Kljub recikliranju in uvajanju zaprtih tehno­ logij se reka odpadkov tako rekoč eksplozivno veča iz leta v leto. Vzroki za to so v rastoči specifični količini odpadkov na prebivalca, nagli rasti mest­ nega prebivalstva in širjenju službe obveznega od­ stranjevanja odpadkov na manjša mesta in naselja. Po meritvah inženiringa SMELT iz Ljubljane so specifične količine odpadkov pri nas že dosegle nivo razvitih držav, a gibajo se med 0,5—0,8 kg glede na prebivalca in koledarski dan za gospo­ dinjske odpadke oziroma 0,5—1,5 kg na prebivalca in koledarski dan za skupno vse komunalne odpad­ ke. Komunalnim odpadkom se zadnje čase pridru­ žujejo tudi gošče iz novih postrojenj za čiščenje odpadnih vod. Omenjene ireke odpadkov neizprosno pritiskajo na naša mesta in njihove komunalne organizacije in zahtevajo nujno posodabljanje sedanjega skraj­ no neustreznega in zastarelega načina končne di­ spozicije komunalnih odpadkov. Avtor: dr. Marijan Ivanc, dipl. inž., SMELT, Ljub­ ljana k nadaljnjemu reševanju te težke problematike. Zato ne bo odveč, če v kratkem pregledu podamo najosnovnejše značilnosti posameznih postopkov omenjenih v naslovu ter trende razvoja. Temeljno spoznanje pa je naslednje: Samo z enim načinom končne dispozicije ali predelave odpadkov ne rešimo celotne problema­ tike. Potrebno je vedno več načinov, ki so le do­ polnilo nepogrešljivemu sanitarnemu deponiranju komunalnih odpadkov. 2. Sanitarno deponiranje Sanitarno deponiranje komunalnih odpadkov je sodoben postopek končne dispozicije komunalnih odpadkov, ki je enakopraven vsem drugim nači­ nom. Po višini investicij in tekočih stroških obra­ tovanja pa je sanitarno deponiranje mnogo cenej­ še, kot bi bil katerikoli drug postopek končne di­ spozicije odpadkov. Če sanitarno deponiranje izpol­ njuje ekološke in urbanistične zahteve določene okolice, potem je vsekakor najustreznejši način za večino komunalnih odpadkov. Ne smemo pozabiti, da je pri vsakem še tako sodobnem načinu končne dispozicije odpadkov potrebno imeti tudi sanitar­ no deponijo za ca. polovico preostalih odpadkov, ki morajo direktno na deponiranje ali pa se izločajo iz postrojenja za predelavo oziroma uničevanje kot ostanek. Sanitarna deponija mora sprejeti tudi vse količine odpadkov v primeru, da postrojenje za predelavo ali uničevanje odpove oziroma stoji za­ radi remonta. Tako stanje pa traja letno 14 dni ali celo več, kakor so pokazale izkušnje. Sanitarna deponija torej ni samo ena izmed alternativ končne dispozicije odpadkov, temveč komplementarni del kateregakoli drugega postopka in tako rekoč osnovna baza in 1. faza dolgoročnega reševanja končne dispozicije odpadkov. Vsi ostali načini, na primer sežiganje, recikliranje, kompo­ stiranje itd., so pravzaprav le način, kako podalj­ šati življenjsko dobo oziroma čas izkoriščanja de­ ponije. Izjema so le nekateri posebni odpadki, ki vse­ bujejo strupene, posebno nevarne in za okolico škodljive snovi, ki niso ustrezne za deponiranje na komunalnih deponijah. Te snovi zahtevajo ne­ vtralizacijo ali uničevanje v regionalnih postro­ jenjih in zgorevalnicah (gošče kemikalij, barv, la­ kov, trdni ostanki iz kalilnic, stara olja in masti, ostanki in gošče topil itd.). Količine teh snovi so relativno majhne v primerjavi z drugimi komunal­ nimi odpadki, kot so ulični, gospodinjski, mešani, veliki in podobni odpadki. Zaradi tega je transport takih snovi tudi na večje razdalje opravičen. Tako regionalno rešitev — posebno industrijsko deponi­ jo — sedaj gradi industrija Maribora. V teku so še tudi druge regionalne rešitve. Zaradi navedenih dejstev so se nekatera večja mesta po temeljiti analizi odločila, da uvedejo sa­ nitarno deponiranje kot glavni način za vse okolju nenevarne komunalne odpadke. (Ljubljana, Banja Luka, Sarajevo, Kotor, Zrenjanin, Sisak, Titovo Užice, Šibenik, Sombor itd.). Vsekakor pa tega ne smemo generalizirati, ker nekatera mesta, kot na primer Split, nimajo zadostnih dolgoročnih rezerv deponijskega prostora in so zato prisiljena čimprej uvesti še druge komplementarne načine končne dispozicije odpadkov. Za manjša mesta je situacija še težja, ker je vsak drug način mimo sanitarnega deponiranja re­ lativno precej dražji. To velja tako za investicije kot tudi za tekoče stroške obratovanja. Zato bo za manjše kraje sanitarno deponiranje še dolgo časa praktično edina realna rešitev problematike končne dispozicije odpadkov. Ker pa je tudi izvajanje sa­ nitarnega deponiranja za manjše kraje relativno drago, je potrebno iskati optimalnejše rešitve v okviru regionalne rešitve za eno ali celo več občin. Sodobni trendi v svetu glede deponiranja so naslednji: — V Avstriji zahtevajo regionalizacijo in ne izdajo nobenega soglasja za deponije z manj kot 30.000 priključenih prebivalcev. Podobno je v Švici in Italiji. — V ZR Nemčiji so postavili 1978. plan, po katerem bodo tedanjih prek 4000 manjših deponij združevali in do leta 1990 dosegli regionalni sistem deponiranja z vsega ca. 350 deponij. Pri nas je torej prvi korak poiskati ustrezno centralno deponijo v okviru ene občine in ukiniti legalna in pollegalna odlagališča po krajevnih skupnostih. Nevzdržna je praksa, po kateri je v GUP 1981 za neko občino s 25.000 prebivalcev predvideno legalnih 7 deponij. Večina sedanjih deponij predstavlja pravo sra­ moto za okolje in vir zelo močnega onesnaževanja. Zato je proti deponijam zelo velik odpor krajevnih skupnosti in vseh drugih odločujočih dejavnikov. Vsi se boje, da bi z uvedbo deponije odpadkov v neko področje prišlo do onesnaževanja in uniče­ vanja koristnih površin. Ta strah je mnogokrat upravičen, če je lokacija izbrana brez ustreznih analiz in raziskav in če je namesto sanitarnega deponiranja izvajano divje in neurejeno odlaganje ali pa celo enostavno »kipanje«. Na voljo pa so že preverjeni dokazi, da lahko sanitarno deponiranje komunalnih odpadkov uspeš­ no služi za rekultivacijo obstoječih degradiranih površin. Tako spreminjamo odpadke v višjo kvali­ teto oziroma jih uporabljamo za izboljšanje ob­ stoječega stanja. Upravičeno lahko v takih primerih govorimo o indirektnem recikliranju oziroma pre­ delavi odpadnih snovi v koristne in zato o ustrezni zaščiti okolja. Uporabne sugestije v tem smislu smo dobili od Holandcev, ki z nasipanjem odpadkov že sto­ letja pridobivajo iz močvirij in depresij nove ko­ ristne površine. Zelo daleč so v tem pogledu prišli tudi Japonci, ker jih prenaseljenost in pomanjka­ nje prostora silita v pridobivanje novih površin. Nekaj naslednjih primerov iz Jugoslavije ne bo prikazalo vse problematike rekultivacije z de­ poniranjem pri nas. Želimo le opozoriti na velike in mnogokrat neizkoriščene možnosti. Izčrpne študije in analize so pokazale, da lahko z deponiranjem komunalnih odpadkov na Barju mesto Ljubljana rekultivira sedaj neuporabno močvirno zemljišče, okoli 8 km južno od središča Ljubljane. Višina deponije 5 m že omogoča ustrezno iztiskanje močvirne vode in povečanje nosilnosti od 0,2 na 0,6 kp/cm2. Ta nosilnost pa že ustreza za pritlične lažje objekte. Tako bo Ljubljana v pri­ bližno 30 letih pridobila ca. 1,65 km8 rekultivirane površine, uporabne za rekreacijo, igrišča in tako dalje. Za občino Novo mesto je s projektom nove cen­ tralne sanitarne deponije predvideno rekultiviranje opuščenega peskokopa pri Leskovcu s kapaciteto ca. 1,000.000 m3. Podobno predvideva projekt za občino Krško, kjer bo s komunalnimi odpadki, od­ padki iz tovarne Djuro Salaj in neradioaktivni odpadki iz Nuklearke rekultivirana opuščena gra­ moznica s kapaciteto ca. 2,000.000 m3. Projekt nove deponije Zrenjanina predvideva rekultivacijo zamočvirjenega terena zemljišča ob Bege ju, kapacitete 5—6 milijonov kubičnih me­ trov. Podobno je tudi v Titovem Užicu, kjer bo s skupno deponijo za komunalne odpadke in grad­ bene odpadke saniran teren kapacitete ca. 600.000 kubičnih metrov in pridobljeno zemljišče za parki­ rišče. V Somboru, Žalcu in nekaterih drugih mestih so s komunalnimi odpadki že rekultivirali po­ membne površine nekdanjih glinokopov oziroma je rekultivacija še v teku. Od prve ideje do deponiranja na novi sani­ tarni deponiji večkrat preteče nekaj let, postopek pa je izredno intenziven in drag. V pomoč bodočim investitorjem navajam kratek opis in zaporedje po­ sameznih faz pripravljalnih del, ki so v skladu z našo zakonodajo in najhitreje pripeljejo do cilja: 1. Določitev interesne enote (občina, regija itd.) za katero bodo potekala pripravljalna dela za novo deponijo. 2. Študija količin odpadkov s prognozo za 20 do 30 let, načini dispozicije, izračuni potrebnega deponijskega prostora, evidentiranje in vsestran­ sko ekološko-ekonomsko-tehnološko analizo poten­ cialnih lokacij, predlog optimalne lokacije. 3. Izdelava temeljitega ekološkega in tehnolo­ škega idejnega projekta za optimalno lokacijo. 4. Strokovna revizija. 5. Pridobitev soglasij z lokacijsko dokumenta­ cijo in lokacijsko odločbo. 6. Izdelava investicijskega programa. 7. Izdelava izvedbenih projektov. — Ureditev pravnolastniških odnosov. — Pridobitev dokončnih soglasij. — Pridobitev gradbenega dovoljenja. 8. Izgradnja. 9. Izdelava obratnega poslovnika oziroma pra­ vilnika. 10. Pridobitev obratovalnega dovoljenja. 11. Obratovanje. Pri nesmotrnem vodenju celotnega postopka in ingnoriranju urbanistične zakonodaje lahko celo­ ten postopek traja tudi več 'kot 5 let. Nikakor ne moremo preskočiti posameznih faz. Nevzdržna je tudi praksa, da se preskoči fazo 3 in 4 oziroma da si te faze »prilasti« izdelovalec lokacijske doku­ mentacije. Posledica takega načina so nerealne zahteve, nepravilno izbrana tehnologija, napačna raba prostora, neustrezno varstvo okolja, pretirani (ali premajhni) stroški itd. 3. Sortiranje in uporaba komunalnih odpadkov Uvodoma smo razdelili recikliranje komunal­ nih odpadkov na: — Recikliranje sortiranih še koristnih odpad­ kov pri samih virih. — Kompleksno recikliranje pomešanih komu­ nalnih odpadkov v posebnih postrojenjih. Brez dvoma je ponovna uporaba še koristnih komunalnih odpadkov najboljši način reševanja te pereče problematike. S ponovno uporabo še korist­ nih komunalnih odpadkov varčujemo z energijo in našimi naravnimi resursi, poleg tega pa tudi ustrez­ no zmanjšamo onesnaževanje okolja. Oba navedena načina recikliranja (na virih in medsebojno pome­ šanih odpadkov) se medsebojno nikakor ne izklju­ čujeta, temveč dopolnjujeta. Vsekakor lahko sortiranje in ponovno uporabo nekaterih komunalnih odpadkov začnemo takoj, brez nekih posebnih investicij. Potrebna je le dobra volja in organiziranost. Ali naj komunalne organi­ zacije same organizirajo sortiranje in recikliranje na virih? Praksa in izkušnje so pokazale, da to ni niti domena niti dolžnost komunalnih organizacij. Organizacije za javno higieno in snago naj se pr­ venstveno bavi j o s svojo osnovno dejavnostjo, problem recikliranja pa prepuste za to specializi­ ranim organizacijam. Pobudo za ta način naj bi prevzeli hišni sveti in družbenopolitične organizacije, pri čemer ne sme­ mo zanemariti tudi vzgojnih institucij in vseh ko­ munikacijskih družbenih medijev. Poudariti pa moramo, da tu ne gre za neko »profitarsko« akcijo in kakršnekoli dobičke. Na ta način se danes zberejo že velike količine papirja in kartona, kovin, steklenic in tekstila. Navajamo podatke iz Ljubljane za leto 1974. Od takrat so rezultati še nekoliko boljši, toda načrto­ vanih 20 kg papirja in kartona po prebivalcu letno še zdaleč nismo dosegli. »V 1974. letu je bilo zbrano 19.000 ton papirja in kartona, od tega 2200 ton samo iz gospodinjstev. Po prebivalcu pride letno 8,8 kg iz gospodinjstev oziroma 76 kg iz gospodinjstev in industrije, kar je daleč iznad slovenskega povprečja 23,7 kg ozi­ roma jugoslovanskega povprečja 9 kg po prebival­ cu letno iz gospodinjstev in industrije. Obstajajo 1 objektivni pogoji za povečanje zbrane količine iz gospodinjstev na 20 kg letno po osebi v ca. 10 letih in to na način povečanja bodoče potrošnje in pre­ usmeritve ca. 1/4 od sedanjih 24,4 kg papirja in kartona po prebivalcu iz odpadkov v surovine.« Postrojenja za kompleksno recikliranje pome­ šanih komunalnih odpadkov so novejšega datuma in še več ali manj v poskusni fazi. Izgradnja in načrtovanje takih postrojenj pa danes v svetu predstavljajo resen trend, ki ga moramo tudi mi upoštevati. Omenil bi postrojenje za recikliranje, kakrš­ nega načrtuje in dobavlja Ladjedelnica »3. Maj« iz Reke po licenci Cechini. To je danes edina preiz­ kušena tovrstna tehnologija na svetu, ki je dala pozitivne rezultate. Tekom več kot 10 let je ta tehnologija dopolnjena in danes predstavlja že popolnoma dozorele rešitve, uporabne tudi za naše pogoje. Produkti so: papirna pulpa, jekleni odpad­ ki prečiščeni (odgoreni) v posebni peči, plastične snovi, kompost in živalska hrana enakovredna uvo­ ženi ribji moki. Za deponiranje ostane le majhna količina ostankov. Velika mesta, kot na primer Ljubljana, bi lahko samostojno načrtovala izgradnjo takega po­ strojenja. Optimalno število priključenih prebival­ cev naj ne bi bilo praviloma izpod 200.000. Zato bi morali za manjša mesta predvideti regionalne • rešitve, tako da bi več mest oziroma širša regija zgradila skupno postrojenje za recikliranje. Pri snovanju in načrtovanju takega postrojenja moramo najprej zaokrožiti regijo in doseči spora­ zum vseh bodočih udeležencev — komunalnih pod­ jetij in občin. Računati moramo z relativno hitrimi spremembami v sestavi in strukturi odpadkov, kar lahko pri premalo prilagodljivih rešitvah povzroča velike težave. Pomembna pa je tudi prisotnost tržišča za planiranje in odkup recikliranih surovin. Upam, da bo ta kratek pregled celotne proble­ matike pomagal pri razmišljanju in da bo poslužil kot spodbuda in napotek pri reševanju konkretnih problemov. Uporaba instalacijskih sanitarnih sten v različnih gradbenih sistemih MARTIN GORŠEK 1.0. UVOD Sanitarna stena je stena z vgrajenimi insta­ lacijami in je ena od možnih rešitev, da se na učinkovit način reši več funkcij, ki so neobhodno potrebne za uporabo stanovanj in stanovanjskih objektov. Te funkcije so: — preskrbovanje s hladno in toplo vodo, — odtoki odpadnih vod, — prezračevanje sanitarnih in kuhinjskih pro­ storov — odvod dimnih plinov. Intenzivna stanovanjska gradnja v zadnjih letih je bila dobra osnova za razvoj različnih si­ stemov prefabrikacije strojnih instalacij. Zaradi specifičnosti naše gradnje in neurejenih razmer pri stanovanjski gradnji, kot so: — različni gradbeni sistemi, — netipizirana stanovanja, ■— nedodelani standardi stanovanjske gradnje, je bila uporaba 'teh sistemov otežkočena. Prav tako ni bila možna enostavna presaditev sicer preizku­ šenih sistemov prefabrikacije instalacij v drugih državah k nam, in to zaradi že navedenih težav ka­ kor tudi pomanjkanja določenih materialov na na­ šem tržišču in drugih specifičnosti naše stano­ vanjske gradnje. Primeren in v zadnjih letih intenzivne stano­ vanjske izgradnje najbolj množično uporabljen prefabricirani instalacijski element je sanitarna instalacijska stena, ki jo proizvaja SIGMA Žalec. 2.0. OPIS RAZLIČNIH SISTEMOV PREFABRIKACIJE INSTALACIJ Posamezne oblike prefabrikacije instalacij lah­ ko razdelimo na naslednje skupine: 2.1. Prefabricirani instalacijski vozli so serij­ sko izdelani cevni sklopi z dvižnimi vertikalami ali brez njih. Instalacijski vozli, imenovani tudi registri, so lahko izdelani za instalacijo tople ali hladne vode ali kot odtočni vozli. 2.2. Odprti instalacijski bloki so lahki, prenosni instalacijski elementi polovične ali etažne višine, ki se montirajo s fiksiranjem na obstoječo steno. 2.3. Zaprti instalacijski bloki so instalacijski elementi polovične ali etažne višine. Izdelani so tako, da so instalacije zapolnjene z lahkim polnil­ nim materialom ali pa so obojestransko zaprti z ustrezno oblogo. Vsebujejo vse potrebne instalacije za potrebe kopalnice in kuhinje v pogledu preskr- bovanja s toplo in hladno vodo ter odtočno kana­ lizacijo. Avtor: Martin Goršek, inž. fizike, Sigma Žalec Slika 1. Instalacijski vozli za toplo in hladno vodo Slika 2. Odprt instalacijski blok 2.4. Instalacijske stene so zaprti instalacijski bloki, ki istočasno utrezajo tehničnim gradbenim normativom za predelne stene, katerih sestavni del so. 2.5. Instalacijski prostorski elementi so izgo­ tovljeni elementi po delih v celoti in tvorijo sanitar­ ni prostor. Vsebujejo vse potrebne instalacije. To­ varniško je lahko montirana tudi ustrezna oprema kopalnic in armature. Slika 3. Zaprt instalacijski blok 3.0. INSTALACIJSKA SANITARNA STENA Instalacijska stanitarna stena je ena izmed možnih izvedb prefabrikacije instalacij za potrebe sanitarnih prostorov in kuhinje. Po izvedbi jih lahko ločimo na dva osnovna tipa: 1. Izvedba, pri kateri so instalacije vbetonirane z lahkim betonom. 2. Lahkomontažna uvedba z osnovno konstruk­ cijo, ki rabi za fiksiranje instalacij in ki jo oblo­ žimo z ustreznimi oblogami. 3.1. Izvedba instalacijske sanitarne stene v betonu Tipičen predstavnik izvedbe instalacijske sani­ tarne stene v lahkem betonu so sanitarne stene, ki jih proizvaja SIGMA Žalec, tako imenovani SIG­ MA BLOK. 50.000 vgrajenih sten SIGMA BLOK v zadnjih letih kaže na množično uporabo teh ele­ mentov. Sanitarna stena SIGMA BLOK je industrijsko izdelani gradbeni element, v katerem so vgrajene vse potrebne instalacije za kopalnico in kuhinjo. Stena je izdelana iz lahkega betona projektirane trdnosti 15,0 M Pa 'in prostorninske mase pod 1700 kg/m3. Površina stene je pripravljena za končno površinsko obdelavo (keramične ploščice, tapete, pleskanje). Na sanitarni steni so priključki za montažo vseh sanitarnih elementov v kopalnici, kuhinji, WC ter ustreznih armatur. Slika 6 prikazuje osnovni tip sanitarne stene SIGMA BLOK in nekatere praktične izvedbe. Kuhinjska stena je posebna izvedba instalacij­ ske sanitarne stene SIGMA BLOK. Stena vsebuje vse instalacije za potrebe kuhinje in se po dimen­ ziji vključuje v dimenzije kuhinjskih elementov. Slika 7 prikazuje praktično izvedbo kuhinjske stene. Posebne izvedbe sanitarnih sten SIGMA BLOK so lahko: etažni dimniki in —- etažni ventilacijski elementi. Etažni dimnik, izdelan po sistemu SIGMA BLOK, je specialen, trislojni dimnik izrednih ka- Slika 4. Instalacijska sanitarna stena sistema SIGMA BLOK kovosti. Poleg možnosti za vsestransko uporabo in za kurjenje z vsemi vrstami goriv je zelo prime­ ren za vgradnjo kot tako imenovani rezervni dim­ nik. Dimna cev, ki je izdelana iz posebne, proti og­ nju in kislini odporne pločevine ima namreč nizko toplotno kapaciteto ter se zaradi tega hitro se­ greje. Če imamo na dimniku 0 160 lahko maks. 6 priključkov, bo dimnik deloval tudi, če se prične kuriti le na enem priključku, kar pri ostalih iz­ vedbah dimnikov ni tako, saj delujejo dimniki le pri minimalnem številu treh priključkov. Sanitarna stena Sigma blok lahko vsebuje: 1 vodovodno instalacijo 2 odtočno kanalizacijo odpadnih vod 3 odtok meteorne vode 4 ventilacijsko cev za prezračevanje kopalnice 5 ventilacijsko cev za prezračevanje kuhinje 6 cevi in doze za električno instalacijo 7 dimnik 8 vijake za dviganje stene 9 utor za instalacijo plina ali ogrevanja 10 odprtino, ki se po vezavi vertikal zapre z mon­ tažno ploščo Slika 6. Sanitarna instalacijska stena SIGMA BLOK Osnovni podatki stene PK Kuhinjska stena je gradbeni element z instalacijami za kuhinjo. Kuhinjska stena lahko vsebuje: — vodovodno instalacijo tople in hladne vode — odtoke — ventilacijo kuhinje — dimnik — cevi in doze za el. instalacijo — utore za instalacijo plina in ogrevanja Na kuhinjski steni so priključki za elemente v kuhinji Slika 7. Kuhinjska instalacijska stena SIGMA BLOK I 3 .2 . Lahka montažna izvedba sanitarne instalacije sten Lahka montažna instalacijska sanitarna stena je industrijsko izdelan gradbeni element, v katerem so vgrajene vse potrebne instalacije za kopalnice, kuhinjo in stranišče. Istočasno lahko rabi stena kot predelni element. Stena je izdelana iz pocinkanih profilov in je obložena z oblogo, ki je primerna za lepljenje ke­ ramičnih ploščic, tapet ali za pleskanje. Na steni so priključki za vse sanitarne elemente v kopalnici, kuhinji in stranišču ter ustrezne armature. Lahka montažna sanitarna instalacijska stena se uporablja: Sanitarna stena — nova lahko vsebuje: 1 — vodovodno instalacijo tople in hladne vode 2 — odtočno kanalizacijo odpadnih vod, 3 — odtok meteorne vode 4 — ventilacijsko cev za prezračevanje kopalnice 5 — ventilacijsko cev za prezračevanje kuhinje 6 — cevi in doze za električno instalacijo 7 —• dimnik 8 — odprtino, ki se po povezavi vertikal zapre z mon-, tažno ploščo 9 — utor za instalacijo plina ali ogrevanja Slika 8. Instalacijska sanitarna stena SIGMA lahke izvedbe — v stanovanjski gradnji vseh sistemov, — za objekte infrastrukture (vrtci, šole, garde­ robe industrijskih in športnih objektov), — za obnovo stanovanj, — za hotelsko izgradnjo. Sanitarna stena te izvedbe se lahko uporablja tudi kot osnovni instalacijski element fleksibilne sanitarne kabine, ki je prikazana na sliki 5. 4.0. NEKATERI TEHNIČNI PODATKI INSTALACIJSKIH STEN 4.1. Vgrajeni materiali V instalacijske stene obeh izvedb se vgraju­ jejo standardni materiali. Vodovodna instalacija je izdelana iz pocinka­ nih cevi in fitingov. V nekaterih primerih se upo­ rabljajo za razvod vode tudi bakrene cevi in ustrez­ ni fitingi. 4.2. Projektirani sistemi instalacij Instalacije se v instalacijskih sanitarnih stenah izvedejo po ustreznih projektih: — vodovodne instalacije, — odtočne kanalizacije, — prezračevanja, z upoštevanjem tudi detaj­ lov iz projektov: — električne instalacije, — instalacije plina in — gradbenih projektov. V praksi se mnogo greši, saj so nekateri pro­ jekti vodovodne instalacije izdelani brez upošte­ vanja prednosti in principov prefabrikacije, zaradi česar prihaja do naknadnih sprememb in izdelave izvedbenih projektov. 4.3. Drugi tehnični podatki in uporabljeni predpisi Spoji vertikal vseh instalacij so izvedeni tako, da je omogočena diletacija v vsaki etaži. To je posebno pomembno zaradi tega, ker predstavljajo odcepi za priključna mesta fiksne točke in so za­ radi tega diletacijski spoji neobhodno potrebni. Montažna vratca so nameščena na mestih, kjer so diletacijski spoji vertikal. Skozi montažno oz, revizijsko odprtino je možno ugotoviti kraj more­ bitnih napak ter izvršiti manjša popravila. Kot je bilo že poudarjeno, ustrezajo vsi vgra­ jeni materiali JUS in DIN standardom ali pa ima­ jo ustrezen atest. Celotni instalacijski sklopi se pred vgraditvijo preizkusijo na tesnost. Na pod­ lagi pregleda celotne projektne dokumentacije in izvršenih meritev se izdajo ustrezni atesti za po­ samezne objekte. Zvočni izolaciji je v obeh izvedbah sanitarnih sten posvečena posebna pozornost in ustreza Pra­ vilniku o tehničnih ukrepih in pogojih za zvočne zaščite stavb (Ur. 1. 35/70) in Odloku za maksi­ malno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna ob­ močja naravnega in bivalnega prostora (Ur. 1. SRS, št. 29-1444/80). Pri projektiranju, izdelavi in uporabi instala­ cijskih sanitarnih sten SIGMA BLOK so uporab­ ljeni naslednji tehnični predpisi: 1. Pravilnik io minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Ur. 1. SFRJ, št. 28-345/70), 2. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih toplotne energije v stavbah (Ur. 1. SFRJ, št. 28- 345/70), 3. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za prezračevanje stanovanjskih hiš (Ur. 1. SFRJ, št. 35-426/70), 4. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito stavb (Ur. 1. SFRJ, št. 35-428/70), 5. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zvočno zaščito stavb (Ur. 1. SFRJ, št. 38-510/77), 6. Zakon o jugoslovanskih standardih in nor­ mah kakovosti proizvodov (Ur. 1. SFRJ, št. 38- 510/77), 7. Zakon o graditvi objektov (Ur. 1. SRS, št. 42-338/73 s spremembami in dopolnitvami), 8. Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. 1. SRS, št. 15-647/76), 10. Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bival­ nega okolja ter za bivalne prostore (Ur. 1. SRS, št. 29-1444/80), 11. Zakon o spremembah in dopolnitvah zako­ na o standardizaciji, 12. Zakon o varstvu pri delu (Ur. 1. SRS, št. 32-391/74, z dopolnitvami), 13. Pravilnik o izdajanju pismenih izjav in strokovnih ocen itd. (Ur. 1. SRS, št. 16-721/75), 14. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (Ur. 1. SRS, št. 42-489/68), 15. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (Ur. 1. SFRJ, št. 51- 599/71). Uporabljeni so še nekateri drugi tehnični pred­ pisi in predpisi iz varstva pri delu. Kjer so naši predpisi pomanjkljivi ali jih ni, se uporabljajo DIN predpisi, kot na primer: — DIN 18018 Plinske instalacije v visoki grad­ nji, — DIN 18380 Splošni tehnični predpisi za cen­ tralno ogrevanje, prezračevanje in pripravo tople vode, — DIN 18381 Splošni tehnični predpisi za plin­ ske, vodovodne in odtočne instalacije, — DIN 4102 Požarna zaščita gradbenih ele­ mentov in materialov, — DIN 18160 Toplotne naprave (dimniki). Poleg navedenih predpisov se uporabljajo tudi lokalni predpisi, kateri veljajo in so različni v ne­ katerih naših republikah, pokrajinah, področjih in mestih. 5.0. UPORABA SANITARNIH INSTALACIJ­ SKIH STEN V RAZLIČNIH GRADBENIH SISTEMIH 5.1. Sistemi litega betona z uporabo tunelskih s opažev V zadnjem obdobju se je pri nas nedvomno največ stanovanj zgradilo z uporabo prostorskih tunelskih opažev. Najpomembnejša sta sistema OUTINORD iin HÜNNEBECK. Nedvomno je uporaba sanitarne instalacijske stene tako množična prav zaradi tega, ker je iz­ redno primerna za vgradnjo v primerih, ko se gradi z uporabo prostorskih tunelskih opažev. Ome­ jitev za uporabo tu praktično ni. Širina tunela omejuje arhitekta z oblikovanjem prostorov v tem smislu, da so kopalnice in kuhi­ nje v več kot 80 odstotkov oblikovane enako. In­ stalacijska oz. sanitarna stena je v teh primerih predelna stena med kuhinjo in kopalnico. Iz tlorisne rešitve na sliki 9 se vidi, da je po­ trebno za oblikovanje prostora vgraditi le še vrata in del predelne stene na eni strani. Pri načrtovanju sistemov višje stopnje prefabrikacije ne gre pre- Osnovna skupina Ka Um WC PS + PK art. št. 2.144.00 Cevi dvižnih vertikal so dimenzionirane za objekte do 5 etaž. LEGENDA: 1 —• odtok 0 110 2 — dvižni vod hladne vode 3 — dimna tuljava 0 120 4 — dimna tuljava 0 154 5 — ventilacijske tuljave za kopalnico in kuhinjo Slika 9. Primer tlorisne rešitve sanitarnih prostorov s sanitarno steno SIGMA BLOK zreti dejstva, da je prostor za kopalnico pri siste­ mih gradnje s prostorskimi tunelskimi opaži in sa­ nitarno steno že praktično' izoblikovan. Montaža sten, ki poteka z žerjavom, ni proble­ matična, saj je teža usklajena s kapacitetami žer­ javov, ki so potrebni pri gradnji. Montaža elemen­ tov poteka vzporedno z gradnjo, kar omogoča ta­ kojšnjo izdelavo kletnih instalacij in izvedbe pove­ zave z vertikalami ter finalizacijo prostorov. Montaža poteka skozi montažne odprtine v plo­ šči, ki v večini primerov potekajo v smeri, ki je ugodnejša glede armatur betonske plošče. Na enak način in brez omejitev je možna upo­ raba sanitarnih instalacijskih sten v sistemih veli­ kih betonskih plošč — panelov. 5.2. Skeletni sistemi Najznačilnejši predstavnik tega sistema pri nas je nedvomno sistem, ki ga je razvil Institut za ispitivanje materijala SR Srbije, imenovan IMS sistem. Za uporabo sanitarnih sten v tem smislu je nekaj omejitev, ki jih je potrebno poznati in ki se dajo uspešno odpraviti. Brez dvoma ni omejitev glede vertikalnih elementov konstrukcije IMS si­ stema. Sistem IMS je skeletna konstrukcija, ki ima od vertikalnih elementov le stebre in imajo tako projektanti velike možnosti za določanje stanovanj­ skega prostora. Za montažo sanitarnih sten skozi horizontalne elemente sistema obstajajo omejitve. To so predna­ pete preklade in kasetirane stropne plošče. Skozi prednapete preklade se ne morejo izvesti preboji in je tako položaj sanitarne stene po celi njeni dolžini izključen. Ta okoliščina je projek­ tantom znana, saj je enaka omejitev prisotna ne glede na sistem izvedbe vodovodne instalacije. Z ustrezno projektirano rešitvijo se lahko izognemo prekladi, medtem ko ostane položaj reber kaseti­ rane stropne plošče stalna ovira. Rebra so na raz­ dalji 122,5 cm in potekajo v obeh ortogalnih sme­ reh. Montažo sanitarne stene lahko izvedemo na dva načina: 1. Sanitarna stena ima višino od tal do stropa (svetla odprtina konstrukcije). 2. Sanitarna stena ima večjo višino (od poda do poda). V prvem primeru potekajo skozi ploščo samo vertikale vodovoda, kanalizacije in prezračevanja ter eventualno dimnika. Pri tipizaciji rešitev sanitarne stene je obvez­ no izbrati takšen razpored vertikalnih cevi, da se rebrom izognemo. Tem omejitvam se je mogoče uspešno izogniti s poznavanjem nekaterih zakonito­ sti sistema IMS. Kljub temu pa se je v praksi uve­ ljavil drugi sistem. V drugem primeru, ko je sanitarna stena višja od svetle konstrukcijske višine, se stena montira skozi odprtine v plošči. Slika 10. Primeri izvedenih modernizacij stanovanj s Sigma instalacijskim registrom. V tlorisnih rešitvah so podane minimalne mere Obstaja več rešitev izvedbe montažnih odprtin v kasetirani plošči tega gradbenega sistema, ki so se v praksi pokazale kot uspešne, saj so v vseh objektih vgrajene sanitarne stene na ta način. 5.3. Sistem celične gradnje Prostorski sistem, to je sistem celične gradnje, se za enkrat še malo uporablja. Na ipodlagi izkušenj pri vgradnji instalacijskih sanitarnih sten v objekte, vgrajene po sistemu DOM 101 Vegrada Velenje, ugotavljamo, da je sanitarna stena zelo primeren element za prefabri- cirano izvedbo instalacij v teh gradbenih sistemih. Sanitarne stene so izvedene tako, da se v popol­ nosti skladajo s sistemom predelnih sten, ki obli­ kujejo prostore (slika 11). Edina omejitev, ki obstaja, je ta, da vertikale ne morejo biti na mestih, kjer so nosilne preklade betonskih plošč celice. Tudi v tem sistemu se pokaže velika fleksi­ bilnost pri oblikovanju prostorov, ki jo omogoča sistem instalacijskih sanitarnih sten. 5.4. Lahke montažne hiše Tipična predstavnika te gradnje v Sloveniji sta Jelovica in Marles. Tudi v teh sistemih gradnje je našel sistem sanitarnih sten svojo polno uporabo. Zanimivo je, da se tudi tu uporabljata obe iz­ vedbi sanitarnih sten; težka v betonu in lahka izvedba. Težka izvedba z betonskimi stenami se uporablja v primerih, 'ko gre za večja organizirana gradbišča in kjer je na razpolago mehanizacija (avtodvigala). Z razvojem lahke instalacijske stene pa se le-ta čedalje bolj uveljavlja v sistemih lahke montažne gradnje stanovanjskih in drugih objektov (šole, vrtci). 5.5. Klasična gradnja Brez dvoma ni nobenih omejitev za uporabo instalacijskih sanitarnih sten v klasični stano­ vanjski gradnji. Iz uporabe v tem sistemu so se sanitarne stene razvile in našle polno uporabo v drugih sistemih. Naj omenimo le dve prednosti, ki se posebej kažeta v tem sistemu: — odpade dolbljenje utorov za razvode cevi in vertikale, — večja možnost pri oblikovanju prostorov. 5.6. Individualna gradnja Pri nas se doslej ni uveljavil še noben sistem prefabrikacije instalacij v individualni gradnji, čeprav je individualna gradnja zelo intenzivna. Lahka instalacijska stena ima vse karakteristike, ki so potrebne, da se lahko ta stena uporablja za vgradnjo v individualne hiše. Potrebno bo izvršiti določeno tipizacijo in te elemente z ustreznimi katalogi in drugo dokumentacijo ponuditi tržišču. 5.7. Revitalizacija stanovanj Eden izmed pomembnih vzrokov, ki so povzro^ čili razvoj lahkih instalacijskih sten, so bile po­ trebe, ki se pojavljajo z revitalizacijo stanovanj. Veliko fleksibilnosti in majhna teža sta velika prednost teh sten pri obnovi stanovanj. Slika 10 prikazuje eno izmed primernih rešitev izvedbe kopalnic v kateremkoli prostoru oz. samo' obnovo obstoječe kopalnice. Lahka instalacijska stena etažne višine, ki se fiksira na obstoječi zid, ima vse potrebne instalacije in priključke za sani­ tarne predmete in armature. Majhna teža je izred­ no pomembna zaradi slabših nosilnosti tal starej­ ših stanovanj. 5.8. Objekti infrastrukture in industrijski objekti Sanitarne instalacijske stene, posebno lahke izvedbe, se v zadnjem času čedalje bolj uporabljajo v šolah, vrtcih ter industrijskih in podobnih objek­ tih. Potrebne instalacije za garderobe v navedenih objektih so se doslej izvajale klasično. Posebno pri gradnji lz različnimi montažnimi sistemi se v zad­ njem času kaže veliko zanimanje po vgradnji lahkih instalacijskih sten. To kaže na velike pred­ nosti, ki jih ima prefabricirana stena z uporabo za te namene. 6.0. Zaključek Z razvojem sistemov gradnje in z razvojem novih materialov se odpirajo tudi nove razvojne možnosti prefabriciranim sanitarnim instalacij­ skim elementom. Rešitve, ki jih bo prinesel razvoj, bodo morale iti v smeri večje finalizacije instalacij in boljše organizacije dela, kar bo moralo omogočiti isto- Slika 11. Tipske instalacijske stene lahke izvedbe lahko kombiniramo po potrebi časno večjo fleksibilnost stanovanjskih in prostorov v drugih objektih. Fleksibilna kabina je ena izmed možnih reši­ tev, ki lahko zadovolji zgornjim zahtevam, pri čemer ugotavljamo, da ni rešitve fleksibilne kabine brez kakovostne prefabrieirane instalacijske stene. Prednosti, ki jih imata že sedaj oba sistema izvedbe instalacijskih sanitarnih sten, ki jih izde­ luje SIGMA Žalec, lahko strnemo v nekaj nasled­ njih ugotovitev: 1. sistema omogočata najrazličnejše tlorisne rešitve, 2. sistema se lahko brez večjih praktičnih te­ žav uporabljata v vseh gradbenih sistemih, 3. instalacijska sanitarna stena rešuje vse po­ trebne instalacije za potrebe sanitarnih prostorov in kuhinje, 4. stene lahko vsebujejo tudi zelo kakovo­ sten dimnik, kar je ugodno zaradi minimalnega prostora, ki ga zavzema in oblikovanja ostalih pro­ storov, 5. montaža je hitra in enostavna, finalizacija pa lahko poteka vzporedno z gradnjo objektov, 6. dostop do instalacij je mogoč prek mon­ tažne revizijske odprtine na najkritičnejšem mestu, s čimer je omogočena lokalizacija okvare in izvr­ šitev manjšega popravila, 7. izvedba posameznih instalacij in celotnega sistema je v skladu z vsemi predpisi, 8. sanitarna instalacijska stena rabi istočasno kot predelni zid in se s tem poveča uporabna povr­ šina prostorov, 9. industrijska izdelava in racionalne rešitve instalacij in samega sistema sanitarno instalacij­ skih sten kakor tudi vključevanje v gradbene siste-. me omogočajo, da je ta izvedba cenejša od dru­ gih sistemov za najmanj 10 do 25 °/o. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV GP STAVBAR, MARIBOR Prodaja in izgradnja lokalov Po zazidalnem načrtu stanovanjske soseske S 23 in Nova vas I je predvidena v pritličnem delu stano­ vanjskih hiš izgradnja večjega števila lokalov in pos­ lovnih prostorov. Namembnost se je izoblikovala že pri izdelavi urbanistične dokumentacije, predvsem pa pri idejnem projektiranju stanovanjskih objektov. V vsej soseski S 23 je možna prodaja 31 do 37 lo­ kalov, različnih namembnosti in velikosti s pripada­ jočimi skladišči ali brez njih. V tej soseski je skupno 5258 m2 trgovsko prodajnih površin, vključno s skla­ dišči in namenskimi poslovnimi prostori 8550 m2 lo­ kalov. Od tega je prodanih okrog 3800 m2. V Novi vasi I pa je še neprodanih lokalov v površini 3294 m2. Za nakup poslovnih prostorov je dovolj interesen­ tov, vendar je predpis o prepovedi uporabe sredstev za negospodarske investicije onemogočil prodajo. Tr­ govina brez družbene pomoči ni sposobna nabaviti pro­ dajnih lokalov, bančnih kreditov brez lastne udeležbe tudi ne dobi in je torej sedaj edini vir amortizacija poslovnega fonda pri stanovanjski skupnosti. Nepro­ dani lokali tako pomenijo ogromno breme za GP Stav­ bar kot graditelja in prodajalca lokalov. To breme ne­ dokončane proizvodnje se iz dneva v dan veča. Zato se pri iskanju kupcev ne morejo v celoti ozirati na namembnost in potrebe soseske, temveč bo glavni cilj prodaja in s tem zmanjšanje zalog. Pri Stavbarju me­ nijo, da je izgradnja splošnega in posebnega programa v posamezni soseski (lokali) stvar mesta kot celote in zato tudi pričakujejo ustrezno pomoč. Pripravništvo — bistvene novosti Temeljne smernice za urejanje pripravništva v naši republiki je postavil Zakon o delovnih razmerjih, ki je pooblastil Gospodarsko zbornico Slovenije in druga splošna združenja oz. organizacije za posamezne druž­ bene dejavnosti in državne organe, da podrobneje do­ ločijo potek in vsebino pripravništva. Za nas je pred­ vsem zanimiva ureditev pripravništva v gospodar­ stvu, ki ga je podrobno opredelila GZS s sprejetjem Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delav­ cev v gospodarstvu, ki zavezuje vse organizacije zdru­ ženega dela, da svoje samoupravne splošne akte s pod­ ročja pripravništva prilagodijo zakonskim določbam. Tako je delavski svet že sprejel Pravilnik o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v GP Stavbar. Bistvene novosti so pred­ vsem: razširjen je pojem pripravnika tudi na delavca, ki si je z izobraževanjem ob delu ali iz dela pridobil višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oz. stroki, ki je raz­ lična od tiste, v kateri je sedaj opravljal dela oz. na­ loge. Glede trajanja se pripravniška doba razlikuje z ozirom na stopnjo strokovne izobrazbe ter traja za pri­ pravnike z visoko strokovno izobrazbo 12 mesecev, z višjo 9 in srednjo 6 mesecev. Pridobljene delovne iz­ kušnje pripravnika je treba preverjati že med traja­ njem pripravniške dobe, dokončno pa se preizkusi nje­ gova zmožnost za samostojno opravljanje dela s stro­ kovnim izpitom ob koncu pripravniške dobe. Ob koncu pa še najpomembnejša ugotovitev nam­ reč, da pripravništvo ni zgolj institut, ki bi rabil druž­ bi kot ventil (ki bi ga po potrebi odpirala ali zapi­ rala) za urejanje težav pri zaposlovanju mladih kad­ rov. Očitno je, da smo se zavedli, da mora tisti, ki hoče napredovati nenehno skrbeti za dotok novih, sve­ žih ljudi, tako šolanih kot fizičnih delavcev. In kje je primernejša priložnost, kot skozi sprejem pripravni­ kov izbirati in programirano usposabljati nove kadre? Moderna didaktična teorija daje prednost predvsem praksi in usmerja izobraževanje h korigirani uporabi pridobljenih znanj in veščin. Prav tako bi naj tudi srednje, visoke in visoko izobraževanje izhajalo iz prakse in se oplemeniteno z dosežki znanosti — ponov­ no vrnilo k praksi. Tako bi se zagotavljal kontinuiran proces med inoviranimi znanstvenimi spoznanji in njihovo praktično uporabo ter kot posledica, zlivanje izobraževanja in združenega dela v enoten delovni proces. Prav v tem pa je pomembnost pripravništva, katerega poglavitna naloga je, da mladega strokov­ njaka oboroženega s teoretičnim znanjem pripravi in usposobi za samostojno opravljanje del oz. nalog v organizacijah združenega dela. Stanovanjska zadruga Maribor — Enota v Pekrah Čeprav je lokacija individualne zadružne gradnje v Pekrah znana že od leta 1978, obstajajo šele sedaj re­ alne možnosti za izgradnjo soseske S 27 skladno s ter­ mini, ki jih predvideva srednjeročni plan stanovanj­ ske izgradnje v občini Maribor v letih 1983 do 1985. Projekt predvideva 100 atrijskih in 60 vrstnih hišic. V prvi fazi od maja 1983 do februarja 1984 bo zgrajenih 60 objektov, prav toliko jih bo v drugi fazi od marca do decembra 1984, ostalih 40 objektov pa bo zgrajenih do novembra 1985. Stanovanjska zadruga Maribor je v sodelovanju s strokovnjaki Biroja za izgradnjo mesta Maribor spre­ jela za Pekre program osnovnih stanovanjskih rasto­ čih enot s 60—90 m2 stanovanjske površine v etaži in jih je mogoče vkomponirati v vsako konkretno loka­ cijo v soseski. Prvi obrisi stanovanjske soseske Nova vas Il-a Stanovanjska soseska Nova vas Il-a je trenutno največje gradbišče GP Stavbar, s področja stanovanj­ ske gradnje. 15. julija lani so prvič prispeli na samot­ no planjavo izven mesta. Delno zgrajeno vodovodno omrežje in glavni kolektor kanalizacije je vse kar je bilo narejeno pred njihovim prihodom. Zaradi začetne zamude pri izdelavi programov in tehnične dokumen­ tacije so lahko šele z nekajmesečno zamudo pričeli s pripravljalnimi deli. Sosesko sestavljajo: C objekt s 94 stanovanji, D 'objekt s 196, M objekt s 135 stanovanji in A-B objekt s 306 stanovanji. V soseski sta tudi garaži A-B s 184 parkirnimi prostori in P 4 z 212. Septembra so začeli graditi stanovanjski objekt C in v decembru objekt D. Razen tega je za letošnje leto planiran tudi pričetek na vseh ostalih objektih soseske. Dela sedaj dobro na­ predujejo in bodo v celoti končana v letu 1984. Bodočnost na trdnih temeljih V letošnjem jubilejnem letu ob 35. obletnici ob­ stoja v GP Stavbar še posebej razmišljajo tudi o nji­ hovi bodočnosti. Z dosedanjimi bogatimi izkušnjami in z napori vseh bodo nadaljevali z uresničevanjem nji­ hovih tehničnih, tehnoloških in gospodarskih načrtov. Prostorski razvoj te delovne organizacije se je v minulem desetletju koncentriral na Hoče, kjer so po­ stavili temelje v obratu za montažne betonske izdelke, betonski galanteriji in transportiranemu betonu. To je bila dobra odločitev in zato bodo njihov razvoj nada­ ljevali v Hočah. Izdelani so osnutki zazidalnega na-; črta za del industrijske cone v Hočah s predvidenim prostorom za razširitev dejavnosti TOZD IGM in za; preselitev TOZD Visoke gradnje iz Industrijske ulice ter centralnega skladišča iz Sokolske ulice. Skupna približna vrednost vseh naložb za TOZD IGM po se­ danji ceni znaša 626,400.000 din, za TOZD Visoke grad­ nje pa 288,500.000 din. Dobro se zavedajo, da to niso skromni razvojni in prostorski načrti. Vendar so prepričani, da se bc» naše gospodarstvo izkopalo iz sedanjih problemov tudi na podlagi temeljito pripravljenih in samoupravno dogovorjenih programov. Vir: glasilo STAVBAR št. 1, 2 in 3/82 SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Stanovanjska soseska Nova vas I je končana Prvi stanovanjski objekt v tej soseski je SGP Kon/ struktor začel graditi jeseni 1977 na komunalno ne­ opremljenem zemljišču. Istočasno s tem objektom in osnovno šolo so morali postaviti kontejnersko kotlov­ nico ter zgraditi toplovodni razvod za ogrevanje šole in 141-stanovanjskega objekta, ki je bil gotov okt. 1979. Decembra istega leta je bil gotov tudi stanovanjski ob­ jekt »F« s 101 stanovanjem. Konec leta 1980 sta bila gotova dva objekta, eden s 100 in drugi s 123 stano­ vanji. V letu 1981 pa so končali en objekt s 177 in ■zadnjega z 221 stanovanji. S tem so izpolnili zastav­ ljen plan, da bodo izgradnjo soseske Nova vas I zaklju­ čili do konca 1981. leta. Istočasno s stanovanji so gradili tudi trafo postaje, toplotne podpostaje, zaklonišča in tri podzemna par­ kirišča z 225 parkirnimi mesti. Zgrajen je tudi že otro­ ški vrtec, drugi pa se še ne gradi. Nedokončani ostajajo samo še trije trgovski lokali, namenjeni za osnovno preskrbo. Dva od teh še čakata na kupca, eden pa je že prodan in bo gotov sredi letošnjega leta. Tudi v Ljubljani na gradbišču v Fužinah zaključujejo dela Pred tremi leti se je začela gradnja nove stano­ vanjske soseske v Fužinah. V okviru SOZD IMOS je Konstruktor prevzel gradnjo štirih objektov s skupaj ,265 stanovanji, ki so že predana in vseljena. Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA št. 2/82 MPP CEVOVOD MARIBOR Nadaljujejo z deli v Iraku Po kratkotrajni prekinitvi delavci montažno proiz­ vodnega podjetja Cevovod nadaljujejo z deli na mon­ taži pekarne v Bagdadu. Največji problem je močno zaostajanje gradbenih del. Domača operativa jih ni uspela realizirati. Da bi rešili neprijetno situacijo, je Krupp zaprosil za pomoč naših delavcev, čemur se je GP Stavbar takoj odzvalo. Tudi na gradbišču Hiša mode v Bagdadu, kjer Cevovod montira manjši bazen in fontane, gradbena dela slabo in počasi napredujejo. Ne kaže, da bi lahko kmalu začeli z montažnimi deli. Dogovor z IMP Maribor o pomoči na njihovem gradbišču blizu Bagdada se še ne da realizirati, ker tudi tam gradbena dela zamujajo. V veliko oviro so predvsem vsa potrebna soglasja in dovoljenja za grad­ njo. Kakorkoli že, nemudoma bodo morali kontaktirati z vodstvom Kruppa in zavarovati njihove interese za primer ponovnih zastojev, ki se kažejo tudi v pomanj­ kanju materiala, predvsem za kleparje. Začetek del v Sovjetski zvezi Po enoletnih razgovorih in pripravah so v MPP Ce­ vovod končno z velikimi težavami le dočakali začetek del v Sovjetski zvezi. Delo pri izgradnji hotela v Dra- gomiru — Soči morajo opraviti v izredno kratkem času, saj so gostje za sezono že prijavljeni. Tekma s časom bo torej v ospredju problemov. Dobili jo bodo, če bo ves material in če ni ostal kak večji problem še herešen. Saj se ponovno pojavlja nezadostna organizi­ ranost. Pojačati bodo morali zunanjetrgovinsko službo in projektivo pa tudi prodaja bo morala z večjo na­ tančnostjo opravljati svoj del zadolžitev. Navzlic izredno kratkemu dovršitvenemu roku in težavam pa so optimisti in zatrdno prepričani, da bodo njihove delovne naloge zadovoljivo opravili. Vir: MONTER št. 3/82 Številke govore V preteklem letu so v SGP Pionir dosegli) 5.347,462.243 din realizacije, od tega je bilo neto reali­ zacije 5.266,989.650 din. Dohodek je znašal 1.466,940.080 din, čisti dohodek pa 996,589.120 din. Zgradili so 385 stanovanj s povprečno površino 56,56 m2, skupna površina stanovanj pa znaša 33.000 m2. Pri vsej gradbeni dejavnosti (ne samo stanovanj­ ski) so porabili 325.100 m2 agregatov, 36.727 ton ce­ menta, 11.346 ton železa, 12.861 m2 lesa, 1529 ton apna in 5262 kosov opeke. Inventivna dejavnost pri SGP Pionir Inventivna dejavnost je začela v Pionirju hitreje naraščati po letu 1975 — letu inovacij. Od 1975 do 1980 je bilo osvojenih 7 inventivnih predlogov. Vsi so bili ocenjeni kot tehnična izboljšava. V letu 1981 so bili osvojeni 4 inventivni predlogi, kar kaže na bistveni porast te dejavnosti. Ti predlogi so: — Konzolni nastavek na stebrih za n nosilce. Ta predlog pomeni povečano možnost uporabe montažnih armirano betonskih nosilcev, proizvod TOZD Togrel, predvsem pri zahtevnejših objektih. Pri konzolah, ki so vzdolžno nameščene, ostane prostor bolj čist in kot tak sprejemljivejši. Predlog je bil prvič uporabljen na blagovnici v Krškem. — Konzolni nastavek na stebrih za T nosilce. Ta omogoča pri etažni gradnji montažnih hal uporabo enega močnejšega nosilca namesto dveh, ter enostav­ nejše zalivanje stikov po montaži betonskih plošč. Predlog je bil prvič uporabljen na objektu Iskre v Semiču. — Silos za cement v = 2 m2 in dozirna tehtalna naprava. S tem je mogoča racionalnejša uporaba ce­ menta in njegov transport po gradbišču v manjših ko­ ličinah. — Montažne barake Pionir. V predlogu je obdela­ na hitra montaža in demontaža barake, kar pomeni ve­ lik prihranek časa, zmanjšajo se poškodbe in s tem podaljša doba uporabnosti, za njihove lesne obrate pa pomeni dodatni proizvodni program. V Pionirju upajo, da bodo imeli našteti predlogi širok odmev, njihova uporaba pa ustrezno gospodar­ sko korist. Vir: PIONIR št. 4/82 SGP GR »E, GROSUPLJE Bodo pridobili manjkajoča dela? Ko so ob koncu lanskega leta v SGP Grosuplje napravili pregled del za leto 1982, za katera je zago­ tovljena vsa finančna, tehnična in upravna dokumen­ tacija, so ugotovili, da je teh del za vrednost, 1.219,178.000 dinarjev. Plan za TOZD Splošne gradnje pa je 2.559,060.000 din, torej jim je manjkalo del še za 1.339,882.000 dinarjev. Čeprav so letos pripravili že več kot 70 ponudb, so do sedaj pridobili dela le v vred­ nosti 204,723.000 dinarjev. Gre v glavnem za manjša dela ali pa za dodatna dela po že prej sklenjenih pogodbah. Večja dela bodo le na naslednjih objektih: — zaklonišče za 200 oseb na Viču, — AMZ ob Titovi cesti v Ljubljani, — zaklonišče Ivančna gorica, — objekti za VP Ljubljana, Iz tega torej izhaja, da morajo za izpolnitev pro­ izvodnega plana TOZD pridobiti še za 1.135,159.000 din del. V pripravi je več stanovanjskih sosesk, kot so VS-3 Žičnica, VS-6, B-l, BS 2/2 Rapova jama, BS 5/2 Triglavska, objekt Varstvenega zavoda na Igu, Mav­ rica Grosuplje, proizvodna hala TOZD KLO, čistilna naprava Ivančna gorica, garaže II. faze BS 2/1, vendar zanje še ni urejena vsa zahtevana dokumentacija, ki predstavlja ozko grlo za izpolnitev plana. Na tujem trgu je težko uspeti' Stanje za pridobitev del v ZRN je še vedno zelo kritično. Investicije so tudi tam omejene, na gospo­ darstvo pritiska visoka obrestna mera in veča se brez­ poselnost zlasti tujih delavcev, kar povzroča nemškim oblastem preglavice. Čeprav ima SGP Grosuplje dobre poslovne zveze z močnimi tamkajšnjimi gradbenimi podjetji in kot njihovi soizvajalci na licitacijah tudi nemalokrat uspejo, pa pri pristojnih uradih za zapo­ slovanje ne dobe dovoljenja za delo v ZRN. Le-ti izda­ jajo dovoljenja samo za delavce nekaterih poklicev oz. za določene naloge, kot so vodje gradbišč in delovodje ter za žerjaviste, železokrivce ipd. V takšni situaciji so se odločili, da bodo ugodili potrebam partnerjev in z njimi sklenili pogodbe za prevzem železokrivskih del za več večjih objektov, vendar na delo še kljub temu čakajo, ker so partnerji odložili začetek del na poznejše datume ali pa so na­ stopile druge ovire. Oddali so tudi ponudbo za delo v NDR in če bq ugodno rešena, se jim v sodelovanju z Obnovo obeta izgradnja velikega tovarniškega kompleksa, ki bo tra­ jala do konca leta 1983. Tudi na Škofljici nova šola Objekt osnovne šole na Škofljici je delno pritli­ čen, delno medetažen. Neto površina prostorov je približno 3300 m2, zazidalna površina pa 2200 m2. V šoli s 16 učilnicami bo prostora za 480 učencev, imela bo tudi veliko telovadnico in zunanja igrišča ter dvoje zaklonišč. Gradnja je sodobna, izvedena v litem be­ tonu. Stene v prostorih so obdelane brez ometov v jupolu, z zunanje strani pa je toplotna izolacija s kombi ploščami in zaščitena s klasičnim ometom. Pasovi pod in med okni so v lesu. Z deli so pričeli v aprilu lani, dokončati pa jih morajo do 15. 8. letos. Že ob začetku gradnje so ugotovili, da teren ni takšen kot je bil razviden iz projekta, zato so morali opraviti več dodatnih del. Ko si je teren ogledal geo­ mehanik, so morali izkop poglobiti, temelje pa postaviti na utrjeno peščeno blazino. Tudi armaturo so morali spremeniti, ker predvidenega rebrastega železa ni bilo na trgu. Gradbišče v centru Ljubljane Ob Trubarjevi ulici v neposredni bližini sedeža tozda PB in tozda Splošne gradnje SGP Grosuplje, je zrasel poslovno stanovanjski blok s 95 stanovanji, katerega prve tri etaže so namenjene za poslovne pro­ store. S pripravljalnimi deli so na gradbišču začeli v aprilu 1980, vsa dela na tej desetnadstropnici pa mo­ rajo biti končana v novembru letos. Do sedaj ni zamud. Mnogo težav so imeli s fasadnimi elementi. Sedaj so začeli še z izkopom gradbene jame za podzemne garaže in parkirne prostore. Vir: GLASILO, št. 4/82 Bogdan Melihar INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIII-5 MAJ 1982 Jeklene in armiranobetonske konstrukcije z vidika preventivne protipožarne zaščite 1. UVOD Eden važnih faktorjev preventivne protipožarne zaščite v gradbeništvu je nosilna konstrukcija. Le-ta mora v primeru požara zdržati določen čas, oziroma se ne sme zrušiti. Kakšen naj bo ta čas, je odvisno od namena in vrste stavbe. Predpisi industrijsko razvitih držav določajo minimalne požarne odpornosti kon­ strukcij. Največkrat morajo biti enake ali večje od dveh ur (120 minut), pri tem je važno, kako pomembni so ti konstrukcijski deli. Na žalost v Sloveniji in v* Jugoslaviji še nimamo izdelanih predpisov, ki bi do­ ločali požarno odpornost konstrukcij in tudi ostale protipožarne faktorje v gradbeništvu. Največkrat upo­ rabljajo projektanti in inšpektorji tuje predpise, kar nam omogoča, da lahko naredimo razumno požarno varno stavbo, vendar ima tak način dela tudi zelo ve­ liko slabih strani, kar pa je že poseben predmet, ki ne bo obravnavan v tem članku. Požarno odpornost nosilnih elementov določamo s požarnimi poskusi po skupini JUS U.J1, predvsem po JUS U.J1.100, JUS U.J1.110, in JUS U.J1.114. Bistvo takega poskusa je, da element predpisanih dimenzij obremenimo z dopustno obremenitvijo in izpostavimo standardnemu požarnemu poskusu, ki je definiran z naslednjo odvisnostjo t od x. A t = to + log (8 % + 1) pri čemer je: t — temperatura požara, to — temperatura konstrukcije pred poskusom, t — čas poskusa, A t = t — to. Kriterij za požarno odpornost konstrukcije je po­ puščanje nosilnosti (začetek plastične deformacije). Postopek požarnega poskusa in kriteriji za po­ žarno odpornost se v posameznih državah razlikujejo. 2. VRSTE NOSILNIH KONSTRUKCIJ Konstrukcije gradbenih objektov so v svetu zelo različne z ozirom na surovine, ki so v določenem pre­ delu na razpolago, in z ozirom na vrsto in namenj objekta. Tako poznamo čiste lesene, jeklene, armiranobeton­ ske, opečne, itd. in mešane konstrukcije. Te konstruk­ cije se med seboj ločijo z ozirom na osnovni material, iz katerega so narejene. Vsak od teh materialov ima svoje lastnosti z ozirom na gorljivost in z ozirom na požarno odpornost, kjer igrajo važno vlogo tudi di­ menzije. Pri nas, vsaj za večje in važnejše objekte, veči­ noma uporabljamo arm. bet. konstrukcije in jeklene konstrukcije. Zaradi tega si bomo ogledali bistvene last­ nosti jeklenih in a.b. konstrukcij glede odpornosti na požar. 3. JEKLENE KONSTRUKCIJE a) Splošno Prednosti jeklenih konstrukcij so v glavnem v upo­ rabi materiala enakomerne kvalitete, visoke trdnosti, v uporabi vitkih elementov, v možnosti predhodne pri­ prave elementov v tovarni in možnosti hitre montaže. Če pa ima jeklena konstrukcija določene zahteve po požarni odpornosti, se te prednosti zmanjšajo, ker se jeklo zelo hitro pregreje in ker ima povišana tem­ peratura bistven vpliv na trdnostne lastnosti jekla. b) Obnašanje jekla pri višjih temperaturah Temperature, ki nastopajo ob požarih, imajo velik vpliv na lastnosti materiala. Predvsem spremembe trdnostnih in elastičnih lastnosti materiala vplivajo na nosilnost jeklene konstrukcije. Diagram 1 prikazuje odvisnost meje plastičnosti uT, natezne trdnosti prvotne vrednosti. Ustre­ zne vrednosti za tlačne trdnosti ležijo nad krivuljo nateznih vrednosti. Te važne mehanske lastnosti pri različnih načinih uporabe konstrukcije pridejo različno do izraza. Pri elementih, obremenjenih na nateg in upogib je važna predvsem vrednost natezne trdnosti za obnašanje konstrukcije. Pri tlačno obremenjenih elementih je možen padec meje plastičnosti in E mo­ dula. Iz zgoraj navedenih vzrokov so časi segrevanja konstrukcije nad kritično mejo zelo kratki, če upo­ števamo potek požara po standardni požarni krivulji.. Pri nezaščitenem jeklenem stebru (IPB 180 iz St 37) na­ stopi porušitev že po 15 do 18 minutah. Jeklo se je; torej v tem času po preseku segrelo nad 500° C, in tako ne more več prevzeti računske obtežbe. Iz tega sledi, da je nujno potrebno jeklene konstrukcije ustrezno za­ ščititi, če želimo povečati čas njihove odpornosti proti požaru. c) Razvoj zaščite jeklenih konstrukcij proti požaru Uspešnost zaščite jeklenih delov je vedno potrebno dokazati s preizkušanjem v laboratoriju po JUS' U.J1.100, JUS U.J1.110 in JUS U.J1.114. V Jugoslaviji smo do sedaj preizkusili zelo malo sistemov za zaščito jeklenih konstrukcij proti požaru, pač pa so nekatere industrijsko razvite države preizkusile veliko sistemov in nekatere od njih celo standardizirale. Na žalost pri; nas teh rezultatov preiskav ne moremo uporabljati za naše sisteme zaščit in za našo kvaliteto jekel, ker se le-ta pač razlikujejo od tujih. Glede na to bi bilo potrebno izvršiti sistematične preiskave požarne odpornosti materialov, ki jih pri nas običajno uporab­ ljamo, kar bi bistveno olajšalo delo projektantov. Jekleni del lahko zaščitimo direktno s prevleče- njem z določeno zaščitno prevleko ali pa indirektno, da določen del konstrukcije ločimo s pregrado do even­ tualnega požara (npr. spuščeni strop). d) Direktna zaščita jeklenih gradbenih delov V praksi se je za tako zaščito uporabljala zaščitna prevleka, narejena npr. iz betona, lahkega betona, ope­ ke, gips plošč itd. Uporaba takih oblog je sorazmerno draga, ker je treba elemente dodatno dimenzionirati še na težo obloge. Poleg tega take obloge zavzamejo precej prostora. Slabe lastnosti klasičnih materialov v pogledu po­ žarne odpornosti so zahtevale razvijanje novih ma­ terialov in tehnik nanosa. Z uporabo lahkih materialov kot sta vermikulit in perlit ter vlaknasti materiali, se je zmanjšala ne le teža obloge ampak tudi debelina obloge (dobre toplotnoizolacijske lastnosti). Uporaba lahkih materialov se je začela z azbest — brizganim ometom, ki je imel poleg ostalih pred­ nosti tudi možnost nanosa, ki sledi profilu brez nosilne armature za omet. i V zadnjih letih se je razširila uporaba gips, perlit in vermikulit ometa, ki se dajo nanašati z brizganjem tako, da sledijo profilu jeklenega dela in ne potre­ bujejo nosilne armature. Te obloge so v primerjavi s klasičnimi veliko lažje, potrebna je manjša debelina, sledijo profilu, skratka njihova uporaba je gospo­ darnejša. Istočasno z razvojem lahkih ometov so se razvijale tudi lahke obloge, ki se suho zmontirajo. Tudi te so lahke in sorazmerno tanke. V glavnem so to obloge iz plošč na bazi gipsa in anorgansko vezanega perlita in vermikulita ali azbesta.* * Znanstvene raziskave so dokazale, da azbest škoduje zdravju. Na jeklene elemente se te obloge pritrjujejo z lepljenjem ali vijačenjem. Prednost takih oblog je, da niso vlažne in omogočajo čisto delo, slaba lastnost pa, da jih je treba zmontirati v obliki škatle, ki ne more popolnoma slediti vsem profilom. Obstaja tudi možnost uporabe posebnih premazov, ki se nanašajo v debelini 0,5—5 mm s čopičem ali z brizganjem. Ti premazi se na višji temperaturi spe­ nijo in tvorijo določen zaščitni sloj proti požaru. Ven­ dar taki sloji ob višjih temperaturah razpokajo in nji­ hova učinkovitost traja le malo časa. Najdaljša ognje- odpornost, ki so jo dosegli v svetu s takimi premazi, je 30 minut. Tabela 1 prikazuje različne materiale za direktno zaščito jeklenih konstrukcij TABELA 1 Obloge iz betona in ometa: — Maltni omet na nosilcu ometa. — Beton. — Lahki beton. — Vermikulitno cementni omet (na nosilcu) z zaščitnim pokrivnim ometom. — Perlitno cementni omet (na nosilcu). — Azbestni brizgani omet z anorganskimi vezivi. — Vermikulitni brizgani omet z anorganskimi vezivi. — Gips brizgani omet. — Vermikulitno — azbestni — cementni brizgani omet. — Perlitno — azbestno — cementni brizgani omet. — Ometi iz brizgane mineralne volne. Obloge iz predhodno pripravljenih elementov: — Obloge iz elementov lahkega betona. — Opeka. — Betonski elementi. — Gips plošče. — Gips — perlitni elementi. — Azbestne plošče z anorganskimi vezivi. — Azbestno — silikatne plošče. — Vermikulitne plošče z anorganskimi vezivi. — Gipskartonske plošče. Premazi e) Indirektna zaščita jeklenih delov V to skupino spadajo spuščeni stropi. Izvedejo se lahko tako, da se na ekspandirano pločevino, ki je pri­ merno obešena na jekleno konstrukcijo, nanese omet - v zadnjem času lahki ometi (perlit, vermikulit). Druga možnost je, da se izvede spuščeni strop iz prej pripravljenih azbestno — silikatnih plošč, plošč iz mineralne volne ali gipskartonskih plošč, ki so obešene na primerni kovinski konstrukciji. Ta možnost omogoča suho in dokaj čisto montažo. Prednost obe­ šenih stropov je v tem, da se na ta način poleg požarne zaščite nosilne konstrukcije izvede tudi toplotna in zvočna izolacija. Nadalje je možno v vmesni prostor namestiti prezračevalne kanale in razne druge inšta­ lacije. Seveda pa uporaba spuščenih stropov zahteva večjo višino prostorov. V tabeli 2 so navedeni spuščeni stropi, ki se upo­ rabljajo za indirektno požarno zaščito jeklenih kon­ strukcij. TABELA 2 Spuščeni ometani stropi: — Ometi na rabitz mreži. — Vermikulitno — cementni omet na ekspad- nirani pločevini ali rebrasti ekspandirani plo­ čevini. — Vermikulit — gips omet na raztegnjeni ali rebrasti pločevini. — Perlit — cement omet na ekspandirani ali rebrasti ekspandirani pločevini. — Perlit gips omet na ekspandirani ali rebrasti ekspandirani pločevini. — Brizgani azbest na rebrasti ekspandirani pločevini. — Brizgana mineralna volna na rebrasti ekspandirani pločevini. Spuščeni stropi iz predhodno pripravljenih plošč: — Plošče iz mineralne volne na kovinski konstrukciji — Azbestno silikatne plošče z mineralno volno na kovinski konstrukciji. — Gipskartonske plošče na kovinski konstrukciji. — Vermikulitne plošče na kovinski konstrukciji. 4. ARMIRANOBETONSKE KONSTRUKCIJE a) Armirani beton kot material* — njegove lastnosti, če je izpostavljen požaru. Armiranobetonske stavbe dajejo občutek varnosti v pogledu požara, vendar tudi material pri požaru izgubi svojo trdnost, razpoka in podobno. V kakšni meri izgubi armirani beton ob povišani temperaturi trdnost, je odvisno od mnogih faktorjev. Najbolj pomembni so vrsta agregata, vsebnost vlage, način obremenitve (upogibna, osna-statična, dinamična) in moč obremenitve med požarom. Predvsem je važna vrsta agregata. Le-ta je lahko zelo različna v različnih predelih sveta ali celo države. Lahki betoni se veliko bolje obnašajo v požaru kot normalno težki betoni. Ne samo, da obdržijo več svoje prvotne trdnosti, ampak imajo tudi manjšo toplotno prevodnost. Diagrama 2 in 3 prikazujeta vpliv vrste agregata na požarno odpornost betonskih plošč. Iz diagramov je razvidno, da imajo lahki betoni večjo odpornost proti ognju. Važen faktor pri obnašanju betona pri višjih temperaturah je vsebnost vlage. Precejšnja količina toplotne energije se namreč porabi za izparevanje vode (absorbirane in kapilarne). Pri horizontalnih elementih se vodna para dviga in na zgornji površini drži tem­ peraturo 100° C, dokler vsa voda ne izpari. Po drugi strani izparevanje vode povzroči krčenje betona in zmanjšanje njegove trdnosti, kar dodatno poslabša razmere. Mehanske lastnosti se pri višjih temperaturah opa­ zno poslabšajo. Diagram 4 prikazuje vpliv povečane temperature na tlačno trdnost in modul elastičnosti. Vprašanje je, ali beton po ohladitvi pridobi prvotno trdnost. b) Prednapeti beton kot material** — njegove lastnosti, če je izpostavljen požaru Faktorji, ki vplivajo na prednapeti beton, so po­ dobni tistim pri a.b. Poleg tega sta pomembna še višja trdnost in funkcije ter vrsta jekla, ki se upo­ rablja za prednapenjanje. Trdnost prednapetega betona je običajno boljša od klasičnega a.b. Na splošno je tudi požarna odpornost prednapetega betona boljša kot za beton nižje trdnosti. Prenos toplote je približno enak pri obeh vrstah. Pred­ napeti beton pa ima nekoliko večjo tendenco pokanja. Največja težava prednapetega betona je vpliv po­ višane temperature na prednapeto jeklo. Bistveno je, da je jeklo v betonu močno napeto in da to jeklo vse­ buje sorazmerno visoko količino ogljika, kar ima pri višjih temperaturah velik vpliv na nosilnost. Obi­ čajno se v dimenzioniranju prednapetih elementov upo­ števa zmanjšanje napetosti jekla zaradi deformacij in * Požarna terminologija ** Požarna terminologija Diagram 2. Požarna odpornost — ure 0 1 2 3 ---------------1------- 1------- 1-------T------- ------- ,------- S I L I K A T 1 1 1 KARBONATI i ŽLINDRA ________ 1_________L SKRILAVEC -EKSPENDIRAN ________ 1_________1_________L ŽLINDRA - EKSPENDIRANA 0 100 požarna odpornost — min. 200 300 Diagram 3 Diagram 4 lezenja, pri višjih temperaturah pa je izguba efekta prednapetosti veliko bolj izražena. Lezenje jekla na­ rašča in modul elastičnosti se pri 315° C zmanjša za 20 %>. To ima za posledico zmanjšanje nosilnosti ele­ menta. Jeklo ze prednapenjanje je veliko bolj občutljivo za višje temperature kot običajno armaturno jeklo, poleg tega pa tako jeklo po ohladitvi ne pridobi svoje prvotne trdnosti (pri segret ju nad 425° C). c) Armirano betonske in prednapete konstrukcije Bistvena lastnost armiranobetonskih konstrukcij, ki nas zanima, je ognjeodpornost. Ognjeodpornost je de­ finirana s časom, v katerem element ali konstrukcija zdrži določene kriterije (da obdrži nosilnost — za no­ silce in stebre, da se ne poruši, da skozi konstrukcijo ne prodre plamen in da temperatura na neizpostavljeni strani ne preseže 140° C nad začetno temperaturo — za stene in plošče). Ognjeodpornost armiranobetonske konstrukcije je odvisna od razmerja mešanja agregata s cementom in TABELA 4 . AMERIŠKA TABELA, KI DOPUŠČA SE NEKAJ ODSTOPANJ GLEDE NA DEBELINO PREKRIVNEGA SLOJA, TIP AGREGATA IN DIMENZIJE ELEMENTA. VELJA ZA NOSILCE SREDNJIH DIMENZIJ PRESEKOV. Tip betona Debelina prekrivnega sloja (cm) Ognjeodpornost (ure) i 1,91 i 2,54 2 3,18 3 3,81 4 1,91 1 ** ? - 1 2,54 1 - 2 2 3,81 2 - 3 5,08 2 - 4 Američani v grobem ločijo dve vrsti betona z ozirom na sestavine Odvisno od karakteristik agregata vodo, od kvalitete cementa, od vrste agregata, od ho­ mogenosti betona, od dimenzij elementa, od vrste ar­ mature in razporeditvi armature in zlasti od debeline zaščitnega sloja betona. Tudi detajli konstrukcije so zelo pomembni. Zelo tanki deli elementa, ki so omejeni z masivnimi deli, se zelo radi prelomijo ali pokajo zaradi tega, ker so deformacije ovirane. Raztezanje betona je odvisno od razteznostnega koeficienta in toplotne prevodnosti agre­ gata, ki ustvari temperaturni gradient v betonu, iz­ postavljenemu ognju. Pokanje betona, ki je izpostavljen ognju, običajno nastane zaradi napetosti, ki nastanejo zaradi velikih temperaturnih razlik ali zaradi vlage, ki je vključena v betonu in ne more difundirati. Tako kompaktnejši, trdnejši betoni, narejeni iz nekega agre­ gata in nepopolnoma suhi, veliko raje pokajo, če jih izpostavimo ognju kot suhi bolj porozni tipi. Tudi strmi temperaturni gradienti vplivajo na take re­ zultate. Lahki agregati, četudi imajo relativno strme tem­ peraturne gradiente, če jih izpostavimo ognju, laže prenašajo napetosti zaradi temperaturnega gradienta in manj pokajo. Betoni velikih trdnosti, četudi so lahki, včasih pokajo ali celo eksplodirajo, če je struktura taka, da ne dovoljuje izhoda pare, ki se nabere v vmesnih prostorih. Tudi vrsta armature ima velik vpliv na ognje- odpornost AB in prednapetih elementov. Prednapeta armatura je veliko bolj občutljiva na višjo temperaturo in zato zahteva debelejši zaščitni sloj betona. Ob danih karakteristikah betona (agregata, cemen­ ta, vsebnosti vode, tipa armature itd.) pa je ognjeod- pornost AB elementa določene oblike in dimenzij od­ visna največ od debeline prekrivnega sloja betona. Višje požarne odpornosti zahtevajo debelejše prekrivne sloje ali pa omete, skupna debelina pa določa čas, ko se nosilna armatura segreje do kritične tempera­ ture in popusti. Tako se v glavnem regulira požarna odpornost nosilnih elementov (tudi z dimenzijami pre­ seka elementa). Pri nenosilnih elementih pridejo bolj do izraza lastnosti samega betona. V nekaterih industrijsko razvitih državah so za, svoje tipične betone z raziskavami določili debeline prekrivnih slojev za posamezne preseke betonskih ele­ mentov, (stebre, nosilce, krovne plošče, plošče...) in TABELA PO DIN 4102, del 4 (ZRN) velja za normalni beton po DIN in Tkrjt jekla i 500°C Tabela se nanaša na dimenzije nosilca označene na skici, n = število vzdolžnih palic v spodnjem delu nosilca t“ dimenzije v mm Požarna odpornost v minutah F-30 F-60 F-90 F-120 F-240 b 80 s 120 : 150 ro o o - 240 u 25 40 55 65 80 us 35 50 65 75 90 n 1 2 2 2 2 b 120 160 200 240 300 u 15 35 45 55 70 us 25 45 55 65 80 n 2 2 3 3 3 b 160 200 250 300 400 u 12 30 40 50 65 us 22 40 50 60 75 n 2 3 4 4 4 b - 200 - 300 i 400 2 500 2 600 u=us 12 25 35 45 60 n 3 4 5 5 5 minimalne dimenzije teh elementov za določene po­ žarne odpornosti. Primera rezultatov takih raziskav v ZDA in ZRN sta navedena v tabeli 3 in 4. Iz teh dveh tabel je raz­ vidno, da so rezultati, ki so jih dobili, precej različni, čeprav je krivulja standardnega požara v obeh državah skoraj enaka. Razlike nastanejo ravno zaradi različnih agregatov in drugih komponent betonske mase. Zaradi tega na žalost pri nas ne moremo uporabiti teh rezultatov, ki so sicer lepo sistematizirani, za ra­ čunsko določanje požarne odpornosti naših a.b. ele­ mentov. Predhodno bi morali preiskati vsaj nekaj, naših elementov, da bi si orientacijsko lahko pomagali s tujimi rezultati. Vsekakor pa bi bilo potrebno čimprej sistema­ tično ugotoviti požarne odpornosti a.b. in prednapetih elementov iz naših materialov. Tabela velja za vse prereze nosilcev, pri izračunu pa je potrebno upoštevati še nekatere dodatne spe­ cifičnosti, ki pa za grobo oceno niso bistvene. 5. ZAKLJUČEK Namen sestavka je našim projektantom, gradbeni industriji in ostalim, ki se ukvarjajo s tovrstno pro­ blematiko, prikazati možnosti zaščite kovinskih kon­ strukcij in AB konstrukcij za doseganje ognjeodpor- nosti, ki se vse pogosteje zahteva pri gradnji objektov. Še bolj bodo te zahteve prišle do izraza, ko bodo v Jugoslaviji sprejeti gradbeni predpisi za preventivno protipožarno zaščito objektov. Taki predpisi so v pri­ pravi. Menim, da bodo zainteresirani iz sestavka lahko razbrali bistvene zahteve in značilnosti ognjeodpornosti nosilnih konstrukcij in se na ta način laže prilagodili zahtevam po protipožarni zaščiti. Jože Urbas, dipl. ing. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o. NOVO M ESTO, SOKOLSKA 1 • IZD ELU JE T E H N IČ N O DO K U M EN TA C IJO IZ O KVIRA V IS O K IH , N IZK IH IN H IDR O G RA DENJ • NUDI K VA LITETN E TIPSKE NAČRTE Z A GRADNJO E N O D R U ŽIN S K IH H IŠ IN Z ID A N IC PO N IZK IH CENAH • IZD ELU JE EK O N O M SK E ELABORATE • O PRAVLJA G RAD BENO TE H N IČ N I N A DZO R IN DRUG E IN V E S TITO R S K E POSLE SE PRIPO RO ČA! 35 LET SGP STAVBENIK . . . KOPER • 15- MAJ 2 TELEFON 066 22 041, 22 076, TELEX 34254 YU STAVKP BOLNIŠNICA V IZOLI