666
RAZGLEDI
TRILUSSA
Ime italijanskega pesnika Trilussa je pri nas malo znano. Ali y Italiji ni konec devetnajstega in v prvi polovici našega stoletja noben drug pesnik užival take popularnosti, kakršne je bil deležen CarlO' Alberti Salustri, rojen 26. oktobra 1871 v Rimu v okraju Trastevere. Trilussa je namreč psevdonim. Bil je sin revnih staršev: oče Vincenzo je bil natakar, mati Carlotta Poldi šivilja. Krstni boter mu je bil markiz Ermenegildo De Cinque Qiiintili, rimski patricij. Omenjamo ga zato, ker je po Vincenzovi smrti leta 1874 vzel v svojo palačo triletnega Karla z materjo vred, ki pa je tudi pod botrovo streho na-
daljevala svojo obrt šivilje, s katero je preživljala sebe in otroka. Osnovna šola ni bila dečku prav nic po godu. Leta 1886 je vse učenje obesil na klin in je odtlej živel samo od svojega peresa.
Ze leta 1889 je objavil prvo zbirko svojih pesmi pod naslovom »Le stelle di Roma«. V njih je opeval najlepša dekleta rimskega plem-stva in meščanstva. Pisal je v rimskem narečju in zbudil kmalu pozornost največjih rimskih časopisov: Messagero, Don Chisciotte, Capitan Fracassa, ki so vsi začeli objavljati njegove pesniške proizvode. Sprva so bili to rečinoma soneti. iVjih vsebina je bila satirična kronika neznatnih pripetljajev iz vsakdanjega življenja. Kmalu pa je opustil to pesniško obliko in se v bolj prosti obliki lotil »basni« (Favole). Spočetka se je še držal klasičnih vzorov, pozneje pa se je odmaknil od njih in je z izredno lahkoto preoblikoval tradicionalne elemente te pesniške zvrsti in ustvaril povsem nov, samo njemu svojstven, zares izviren tip »basni«, ki mu je služila zanj cela procesija govorečih živali. Po seznamu, objavljenem v njegovem »Zbranem delu«, je v tej procesiji nič manj kakor sto dvajset različnih predstavnikov živalskega sveta. Zastopniki človekovega sveta pa so: stare ženice, pevke, cipe, prevarana dekleta, vedeževaLke, perice, zvodnice, prave in nepirave ekscelence, propali plemiči, oficirčki, nižji uradniki, starinarji, sluge, vratarji, brivci policaji, poulični pevci, kočijaži itd. — tisti mali svet z malimi ljudmi in njih malimi slabostmi in malimi čednostmi.
V basnih je zablestela pesnikova satirična žila v precej ostrejši obliki kakor v sonetih. V njih ni prizanesel tudi ostalim slojem rimske družbe, zlasti ne predstavnikom političnih strank, poslancem, demagogom, diplomatom, prostozidarjem, duhovnikom, bankirjem in niti papežu (sonet Tango in furlana| in kralju (glej pesem Vehavi kralj), ki je bil znan cincar in neodločen mečkač in je prav s svojo neodločnostjo pripomogel fašizmu, da se je polastil krmila države. TriJussi pa tudi fašizem ni mogel skrhati peresa. Tudi na njegove predstavnike je prožil svoje ostre puščice in prav v razdobju fašistične vladavine se je ob strogi cenzuri, ko je moral svoje misli in besede zakrin-kavati, njegova satira samo še bolj zaostrila in izbrusila. Rasna diskriminacija proti Zidom, ki jih je začel tudi fašizem preganjati, je prav tako našla v Trilussi odločmega nasprotnika. Osmešil je to  gonjo v pesmi  »Zadeva rase«.
Trilussa je umrl kot samec v Rimu 21. decembra 1950. Z velikim pompom je bil pokopan na stroške rimske občine. Njegovo delo je bilo raztreseno v mnogih knjigah: Cento favole, Giove e le bestie, Nove poesie, Le storie, Omini e bestie, Le favole, da navedemo samo nekatere. Naklada vseh njegovih knjig je dosegla okroglo število tri sto petdeset tisoč izvodov. Že samo to število zgovorno priča o popularnosti, ki jo je užival in jo uživa še vedno ta zares ljudski pesnik, ki je imel vedno odprto srce za vse male ljudi, iz katerih sredine je izšel. Tej sredini — ljudski četrti Trastevere, kjer se je rodil in kamor se je spet preselil po materini smrti iz palače svojega krstnega botra, je postavil neminljiv spomenik v S"voji poeziji.
Kakor je bil Trilussa v pretežni meri satirik, mu je vendarle včasih zdrknilo pero tudi med strune otožne, melanholične lirike, katere zgled je pesem »Kupidova pomota«. Šele po njegovi smrti je izšlo njegovo »Zbrano delo« pri založbi Mondadori. Prevodi njegovih pesmi pa so izšli v španščini, portugalščini, romunščini, francoščini, angleščini in nemščini. Zdaj je pripravljen izbor tudi v slovenskem prevodu.
A. G.
667