Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LVII–LVIII Ljubljana 2021–2022 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LVII–LVIII/2021–2022 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board KATRA MEKE, glavna in odgovorna urednica / Editor in Chief SAMO ŠTEFANAC, urednik tekoče številke / Editor of the Current Volume NEŽA ČEBRON LIPOVEC, NATAŠA IVANOVIĆ, MATEJ KLEMENČIČ, FRANCI LAZARINI, HELENA SERAŽIN, KATARINA ŠMID, SAMO ŠTEFANAC Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor SARA TURK MAROLT Lektoriranje / Language Editing NIKO HUDELJA (NEMŠČINA), KATJA KRIŽNIK JERAJ (SLOVENŠČINA), JOSH ROCCHIO (ANGLEŠČINA) Prevajalci povzetkov in sinopsisov / Translators for Summaries and Abstracts MAJA LOZAR ŠTAMCAR, SAMO ŠTEFANAC, KATJA URŠIČ Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Naklada / Number of Copies Printed 300 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2022 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE Kazalo / Contents janez höfler Zbornik za umetnostno zgodovino – prvih sto let RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES katarina šmid Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief guido tigler Un Sansone del Maestro di Artù Upodobitev Samsona »Arturjevega mojstra« renata novak klemenčič Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper sara turk marolt Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Perduti, dimenticati e recentemente scoperti: gli affreschi medievali della chiesa e del convento di San Francesco a Capodistria anabelle križnar Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques 11 19 33 45 61 83 gašper cerkovnik Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” mojca jenko Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Das schöne Vesperbild von Stare Svete gore nad Podsredo im Licht neuer Erkenntnisse katarina richter Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Die Fresken der Älteren Villacher Werkstatt in der Kirche der Heiligen Dorothea in Žabnice (Camporosso in Valcanale) nataša golob Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books mija oter gorenčič Epitaf Jurija Ravbarja. Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Georg Rauber’s Epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved alessandro quinzi Correggio, Schongauer e i dipinti per la Cappella Del Bono Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono 95 107 121 137 155 169 uroš lubej Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) enrico lucchese Un disegno americano di Pietro Liberi per il duomo di Lubiana Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki monika osvald Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Giovanni Pacassi il Vecchio († 1697) e l’altar maggiore nel Santuario mariano di Monte Santo di Gorizia (prima del 1686) stefano aloisi Considerazioni su di alcune sculture in Friuli ascritte a Giovanni Bonazza Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi paolo goi Per Bernardo Tabacco Predlog za Bernarda Tabacca blaž korpnik Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču New Findings on the Sculptor Gregor Božič metoda kemperl Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani 181 199 211 225 239 253 267 polona vidmar Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca marjeta ciglenečki Avguštin Stegenšek – fotograf Avguštin Stegenšek – Photographer franci lazarini Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning katja mahnič Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Stelè's Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino maja lozar štamcar Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja The Formative Years of Gojmir Anton Kos and the Central European Furniture Design Developments of the 1910s and 1920s luca caburlotto La Slovenia nei manifesti del Museo nazionale collezione Salce di Treviso Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu 287 303 323 337 351 369 špela grošelj Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square 389 61 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 Frančiškani so v Koper po vsej verjetnosti prišli v začetku druge polovice 13. stoletja, njihova cerkev pa je bila zgrajena kmalu po letu 1265. 1 Ta ohranja svojo srednjeveško arhitekturno enoladijsko zasnovo s tremi ravno zaključenimi kornimi kapelami. V srednjem veku je bila na južni ladijski steni verjetno prizidana še poligonalno zaklju- čena stranska kapela, od katere se je do danes ohranil le vhodni lok. 2 Cerkev je bila v sredini 18. stoletja barokizirana, največji arhitekturni posegi pa so se zgodili v 19. in 20. stoletju. 3 Po ukinitvi samostana leta 1806 in izgubi njegove prvotne funkcije 4 1 Bolj natančno o njihovem prihodu in stavbni zgodovini cerkve v Mija Oter Gorenčič , Srednje- veška stavbna dediščina benediktincev, dominikancev, manjših bratov sv. Frančiška in klaris v slo- venski Istri, Annales. Series historia et sociologia, XXII/2, 2012, pp. 555–588 s starejšo literaturo. 2 Gre za tlorisni tip, ki ga pri cerkvah beraških redov zasledimo samo v Istri. Njegove značilnosti so odsotnost transepta in stenske niše na vzhodnem delu ladje, spomin na transpet pa ohranjano tri korne kapele, katerih skupna širina presega širino ladje. S svojo arhitekturno zasnovo se koprska minoritska cerkev (kot tudi tlorisno identično zasnovani, a mlajši puljska in piranska frančiškanska cerkev) uvršča v razvojno linijo arhitekture beraških redov na Apeninskem polotoku in v jadranskem prostoru. Več o tem v Samo Štefanac , Nekaj strokovnih izhodišč za prenovo minoritske cerkve v Ko- pru, Bilten SUZD, XXII–XXIII, 2013, http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-22-23-2013/374- -spomenisko-varstvo/427-samo-stefanac-nekaj-strokovnih-izhodisc-za-prenovo-minoritske-cerkve- -v-kopru. (13. 5. 2022). Več o srednjeveški podobi cerkve predvsem v Oter Gorenčič 2012, cit. n. 1, pp. 562–566; cf. Štefanac 2013, cit. n. 2. 3 V času barokizacije je bila prenovljena cerkvena fasada (odprti sta bili dve okni in postavljena nova vhodna vrata), zamenjana in skrajšana so bila gotska okna na ladijskih stenah, v notranjščini je bil postavljen nov marmorni oltar Brezmadežne, popravljen je bil cerkveni strop, ki ga je v fresco tehniki poslikal Giuseppe Camerata (1717–1803), stene notranjščine so dobile videz marmorina, ob- novili so kor, sanktuarij (s tem je po vsej verjetnosti mišljen prezbiterij oz. glavna kapela) so okrasili s freskami, obnovili preostale oltarje, restavrirali skromno zakristijo, kupili nove zvonove, moder- nizirali klopi v cerkvi, skratka »obnovili vse potrebno«. Anton Ljudevit Maračić , Convento di San Francesco a Capodistria. I verbali dei capitoli 1692–1806, Atti, 45, 2015, pp. 480–482. Sočasno s prenovo fasade in odprtjem dveh novih oken so morali zazidati tudi staro rozetno okno, čeprav viri tega izrecno ne omenjajo. 4 O razpustitvi samostana, njegovi usodi in takratnem samostanskem premoženju predvsem v Zdenka Bonin , Pokopavanje v samostanski cerkvi manjših bratov konventualcev sv. Frančiška v Kopru med leti 1719 in 1806 ter razpustitev samostana, Arhivi, XXVII, 2004, pp. 109–120; Zdenka Bonin , Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike, Koper 2011. Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru sara turk marolt 62 SARA TURK MAROLT je prišlo do porušenja severne korne kapele, oboka južne korne kapele in stranske kapele na južni ladijski steni ter do odprtja velikega polkrožno zaključenega okna v prezbiteriju na mestu dveh manjših pokončnih gotskih oken. 5 Cerkvena stavba je bila leta 1879 predelana za namene šolske telovadnice, samostan pa je v 19. in prvi polovici 20. stoletja večkrat spremenil svojo namembnost. Po letu 1958 je v njem za- živelo slovensko učiteljišče, ki se je leta 1969 preoblikovalo v slovensko gimnazijo in 5 Cf. Štefanac 2013, cit. n. 2, pp. 3–4. Do odprtja polkrožnega okna v prezbiteriju je zagotovo prišlo pred letom 1910, ko je bila cerkev uporabljena kot razstavni prostor velike Istrske razstave in se je vanjo vstopalo prav skozi to okno. Takrat je bila, kot je razvidno z ohranjene fotografije, že po- rušena tudi severna korna kapela (Prima esposizione provinciale istriana – 100 anni / Prva istrska pokrajinska razstava – 100 let / Prva istarska pokrajinska izložba – 100 godina / Erste istrianische Landesausstellung – 100 Jahre (edd. Kristjan Knez – Rino Cigui), Koper / Capodistria 2010, p. 119, fig. 38). Poligonalno zaključena stranska kapela, ki je bila v srednjem veku prizidana na južni ladijski steni, je stala še leta 1874, kar je razvidno iz takratnega katastrskega načrta (cf. Bonin 2004, cit. n. 4, p. 119; Ana Jenko , Opombe k srednjeveški arhitekturi beraških redov v Kopru, Zbornik za ume- tnostno zgodovino, n. s. L, 2014, p. 50), medtem ko je na načrtu cerkve iz medvojnega obdobja več ni (Jenko 2014, cit. n. 5, p. 53). Na njenem mestu (oziroma malo bolj zahodno) je bil zgrajen vodni stolp, ki je bil kasneje dodeljen v uporabo Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper. 1. Detajl križnega hodnika nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru (danes Gimnazija Koper) z ostanki poslikav, oktober 1939 63 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 v stavbi gostuje še danes. 6 Cerkev je današnjo (delno povrnjeno srednjeveško) podo- bo dobila po zadnjih opravljenih restavratorsko-konservatorskih delih med letoma 2012 in 2013. 7 Po obnovi je dobila funkcijo protokolarne dvorane. O dediščini srednjeveškega samostanskega kompleksa pa poleg ohranjenih ar- hitekturnih elementov pričajo tudi njegove poslikave. V medvojnem obdobju, ko je bila v samostan nameščena višja šola za pomorstvo in so bili pod vodstvom tržaške 6 Za različne rabe cerkve in samostana po letu 1806 glej predvsem Neža Čebron Lipovec , Usode in nove rabe koprskih samostanov po razpustitvi redov s poudarkom na obdobju po drugi svetov- ni vojni, Annales. Series Historia et Sociologia, XXII/2, 2012, pp. 509–522; Bonin 2004, cit. n. 4, p. 120. 7 Raziskave, potrebne za izdelavo konservatorskega programa celovite obnove in prezentacije cerkve, so bile izvedene že med letoma 2007–2008. Cf. Mojca Marjana Kovač , Cerkev sv. Frančiška v Kopru: umetnostnozgodovinske in arhitekturne raziskave v sklopu konservatorskega programa, Arhitektur- na zgodovina (edd. Renata Novak Klemenčič – Martina Malešič – Matej Klemenčič), Ljubljana 2008, pp. 220–229. Do nadaljevanja del, ki so potekala pod vodstvom Restavratorskega centra Ljubljana pa je prišlo leta 2012. Cf. Barbara Hofman , in: Varstvo spomenikov. Poročila, 50–51, 2016, pp. 95–97; Katja Košuta , in: Varstvo spomenikov. Poročila, 50–51, 2016, pp. 97–98. Konservatorsko-restavra- torski načrt hrani Restavratorski center Ljubljana. 2. Detajl križnega hodnika nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru z ostanki poslikav, 1940 64 Soprintendenze izvedeni obsežni restavratorski posegi in adaptacije, je Antonio Ali- si v križnem hodniku nekdanjega samostana sv. Frančiška zabeležil več fragmentov srednjeveških stenskih poslikav. 8 Najbolje ohranjeni sta bili freska v luneti porta- la, ki je povezoval križni hodnik s cerkvijo, in freska na desni strani istega portala, na kateri je bila upodobljena Marija z detetom na prestolu s sv. Frančiškom in vite- zom v priprošnji. 9 Od obeh so se ohranile tako fotografije iz časa njihovega odkritja oktobra 1939 (sl. 1) kot tudi fotografije, ki so nastale po končanih restavratorskih delih septembra 1940 (sl. 2). Ob bolj natančni primerjavi fotografij iz časa pred in po restavraciji pa je mogoče opaziti, da poslikavi v luneti nista isti. Gre sicer za dve zelo podobni dopasni kompoziciji Marje z detetom med dvema svetnikoma, vendar slogovno in ikonografsko različni. Mlajša plast freske (sl. 3) v literaturi ni pozna- na in je morala biti v času restavratorskih del tržaške Soprintendenze (1939–1940) 8 Večina fragmentov je bila v že zelo slabem stanju. Antonio Alisi , Il chiostro di S. Francesco di Capodistria, Le ultime notizie. Il Piccolo delle ore diociotto (izrezek časopisnega članka hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran (ZVKDS OE Piran), na njem ni podatkov o času izdaje, članek je moral nastati po oktobru leta 1939). 9 Alisi 1939 (?), cit. n. 8. SARA TURK MAROLT 3. Marija z detetom med dvema svetnikoma, mlajša plast poslikave lunete v križnem hodniku nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru, 1939 (?) 65 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 strapirana in po vsej verjetnosti odpeljana v Trst (njena lokacija ni znana), medtem ko je starejša plast ostala in situ (sl. 4). Fotografiji obeh plasti je objavil le Francesco Semi leta 1975, označil pa ju je za del freskantskega cikla, posvečenega sv. Franči- šku, s konca 14. ali začetka 15. stoletja in ne za v dveh različnih obdobjih naslikani freski. 10 Danes je starejša plast poslikave lunete edina in situ ohranjena in v novejši literaturi obravnavana poslikava iz križnega hodnika frančiškanskega samostana (sl. 4). 11 Na njej so na modrem ozadju upodobljene tri dopasne figure: Marija z detetom na sredini, na njeni levi škof in na njeni desni po vsej verjetnosti diakon. Ikonograf- ski tip Marije z detetom, kjer Jezus svoje lice pritiska ob materino in jo z eno roko objema okoli vratu, izvira iz bizantinskega tipa Eleusa oz. Glykophilusa. 12 Različice 10 Francesco Semi, Capris Iustantinopolis Capodistria, Trieste 1975, p. 396. 11 Cf. Janez Höfler , Srednjeveške freske v Sloveniji. Primorska, 2, Ljubljana 1997, p. 99; Janez Höfler , in: Dioecesis Iustinopolitana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije (edd. Samo Štefanac et al.), Koper / Capodistria 2000, pp. 226–227. 12 Höfler 2000, cit. n. 11, p. 226. Več o ikonografskem tipu Eleusa oz. Glykophilusa v Horst Hal - lensleben , s. v. Maria, Marienbild, Lexikon der christlichen Ikonographie. Allgemeine Ikonographie L– R, Rom – Freiburg – Basel – Wien 1971, coll. 170–172. 4. Marija z detetom med sv. Nazarijem in sv. Elijo, luneta, starejša plast poslikave lunete v križnem hodniku nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru 66 tega ikonografskega tipa, ki ponazarjajo čuten in ljubeč odnos med materjo in otro- kom, so bile precej razširjene v italijanskem slikarstvu 14. stoletja. 13 Svetnika na Marijini levi in desni strani je Francesco Semi identificiral s škofom sv. Na- zarijem in diakonom sv. Elijo iz Koštabone, 14 kar je kasneje prevzel tudi Janez Höfler. 15 Antonio Alisi je fresko ob njenem odkritju zaradi realističnega tona Marijinega načina držanja Jezuščka med nogami, njegovega razpotegnjenega telesa in načina upodobitve svetnikov označil za delo bolj ljudskega mojstra in jo pripisal koprskem slikarju Cleriginu, ki se pogosto pojavlja v virih iz sredine 15. stoletja. 16 Janez Höfler, ki se je s fresko nazadnje ukvarjal, pa jo je označil za delo razmeroma visoke kvalitete in jo datiral v drugo polovico 14. stoletja. 17 Pri slogovni opredelitvi se je osredotočil predvsem na Marijin obraz, ki ga po nje- govem mnenju ni mogoče umestiti v vodilne tokove bližnjega severnoitalijan- skega slikarstva 14. stoletja. V ostro začrtani liniji oči, dolgem plemenitem nosu, majhnih, z lazuro osvetljenih ustih je opazil določene povezave z Riminijem in Bologno (Maestro dell‘Arengo, Pseudo Jacopino di Francesco in tudi Vitale da Bologna), shematično obravnavo postavitve pa je prepoznal kot izrazito toskan- sko oziroma siensko. 18 Tovrstnih postavitev v bližnjih severnoitalijanskih deže- lah (Furlaniji ali Venetu) res ne najdemo v tolikšnem številu kot v Toskani, ven- dar so bile nedvomno prisotne tudi tam. Že luneta, ki jo obravnavamo, je bila preslikana v 15. stoletju z dopasnimi podobami Marije z detetom med dvema svetnikoma, 19 prav tako v Kopru najdemo še vsaj en primer lunete s podobno kompozicijo – na portalu nekdanje kapele v stavbnem plašču Palače Totto. V Ve- netu lahko za primerjavo vzamemo luneto iz križnega hodnika samostanskega 13 Veliko primerov upodobitev ikonografskega tipa Eleusa najdemo v bolonjskem slikarstvu 2. in 3. četrtine 14. stoletja (Vitale da Bologna, Pseudo Jacopino, Simone dei Crocefissi). Eden izmed pri- merov je tabelna slika Marije z detetom Vitaleja da Bologna, ki je del zasebne zbirke v Bologni, vča- sih pa je bila del zasebne zbirke M. Gold v Londonu (Petts Wood). Le Madonne di Vitale. Pittura e devozione a Bologna nel Trecento (ed. Massimo Medica), Ferrara 2010, pp. 28–29. 14 Semi 1975, cit. n. 10, pp. 396–397. 15 Cf. Höfler 1997, cit. n. 11, p. 99; Höfler 2000, cit. n. 11, pp. 226–227. Identifikacija s sv. Naza- rijem in sv. Elijo je zelo verjetna, vendar zaradi pomanjkanja atributov ali napisov obstaja tudi mož- nost, da gre za druga svetnika. 16 Alisi 1939 (?), cit. n. 8. 17 Cf. Höfler 1997, cit. n. 11, p. 99; Höfler 2000, cit. n. 11, pp. 226–227. 18 Cf. Höfler 1997, cit. n. 11, p. 99; Höfler 2000, cit. n. 11, pp. 226–227. 19 Morda med sv. Antonom in sv. Frančiškom. Glej Semi 1975, cit. n. 10, p. 396. Za fotografsko gra- divo glej Soprintendenza Archeologia, belle arti e paesaggio del Friuli Venezia Giulia (SABAP FVG), Ufficio di Belle Arti a Trieste, Archivio fotografico, Capodistria prov. di Pola (n. 893, n. 5728, n. 5722, n. 5723). SARA TURK MAROLT 67 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 5. Marija z detetom na prestolu, sv. Frančiškom in donatorjem, križni hodnik nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru, 1940 68 kompleksa San Zeno v Veroni ali luneto stranskega vhodnega portala (na sever- ni steni) cerkve San Fermo v Veroni, v Furlaniji pa na primer luneto vhodnega portala v cerkvi benediktinske opatije v Sestu al Reghena ali tisto na stranskem portalu videmske frančiškanske cerkve. 20 Kot je opazil že Janez Höfler, še vi- dne slogovne značilnosti figur nakazujejo na delo razmeroma visoke kvalitete, lastnosti Marijinega obraza in obraza diakona z ostro, tanko poudarjeno linijo nad očmi, okroglim obrazom s pordelimi lici pa nas usmerjajo predvsem v smer bolonjske šole (Vitale da Bologna, Pseudo Jacopino, Simone dei Crocefissi). Pri dataciji freske nam poleg slogovnih značilnosti pomagajo tudi posamezni ele- menti oblačilne kulture: še posebej širok izrez ovratnika na oblačilu Marije in diakona, ki postavlja nastanek poslikave približno v zadnja leta druge četrtine ali tretjo četrtino 14. stoletja. 21 Antonio Alisi je ob odkritju poslikave v luneti omenil tudi fresko, ki se je na- hajala desno od portala, z Marijo z detetom na prestolu s sv. Frančiškom in kleče- čim vitezom na njeni levi (sl. 5). 22 Freska je v času restavratorskih del tržaške So- printendenze (1939–1940) sicer ostala in situ, vendar sta jo zaradi njenega izjemno slabega stanja po metodi »stacco« avgusta leta 1957 snela Emil Pohl in Milan Že- leznik. 23 Nekaj časa je bila poslikava shranjena v »Carpaccievi hiši« v Kopru, kjer so jo leto kasneje tudi strapirali (saj je bila pod njo njena sinopija), restavrirali in 20 Za cerkev San Fermo glej predvsem I Santi Fermo e Rustico. Un culto e una chiesa in Verona (edd. Paolo Golinelli – Caterina Gemma Brenzoni), Verona 2004. Za poslikave v cerkvi San Zeno v Vero- ni glej Fabio Coden – Tiziana Franco , La basilica di San Zeno, Verona 2019, s starejšo literaturo. Za Sesto al Reghena glej predvsem L’ Abbazia di Santa Maria di Sesto. L‘arte medievale e moderna (edd. Gian Carlo Menis – Enrica Cozzi), Pordenone 2001; Cristina Guarnieri , Il Maestro del coro Scrovegni e la prima generazione giottesca padovana, Bollettino del Museo Civico di Padova, 100, 2011, pp. 199–224, s starejšo literaturo. Za fotografsko gradivo poslikave na zunanji strani stran- skega portala videmske frančiškanske cerkve glej SABAP FVG, Fondo Udine, Archivio fotografico, Fondo Udine, nn. 50295–50306. 21 Pionir raziskav italijanske oblačilne kulture 14. stoletja na podlagi slikarstva je Luciano Bellosi, ki je v svoji temeljni študiji, med drugim, ugotovil, da je izrez ovratnika ženskih oblek v 14. stoletju v Italiji pomemben indikator datacije. V začetku stoletja je ovratnik ženske obleke popolnoma ob nje- nem vratu, kot so na primer obleke ženskih figur, ki jih naslika Giotto v kapeli Scrovegni v Padovi. Bolj kot se premikamo proti polovici stoletja, širši je izrez: v drugi polovici pride povsem do ramen in proti koncu stoletja tudi čez ramena. Več o tem v Luciano Bellosi , Moda e cronologia. B) Per la pittura di primo Trecento, Prospettiva, 11, 1977, pp. 12–27. 22 Alisi 1939 (?), cit. n. 8. 23 Cf. Mirko Šubic , Poročilo o službenem potovanju v Hrastovlje in Koper dne 29. in 30. 7. 1957 z dne 2. 8. 1957 s prilogo Predlog za restavriranje dveh fresk v gimnazijskem poslopju/ bivši franči- škanski samostan/ v Kopru, ki sta ga napisala Mirko Šubic in Emil Pohl v Ljubljani dne 2. 8. 1957. Gradivo hrani Ministrstvo za kulturo, Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (MK IN- DOK center), št. 12, Koper – spomeniško varstvo, 1957; cf. Milan Železnik , in: Varstvo spomenikov, 6, 1955–1957, pp. 81–82. SARA TURK MAROLT 69 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 poslali v Ljubljano na Zavod za spomeniško varstvo (sl. 6). 24 Sinopija je ostala v Ko- pru in se danes nahaja v depoju tamkajšnjega Pokrajinskega muzeja (sl. 7), 25 sneta freska pa je po prenosu v Ljubljano veljala za izgubljeno. Slednja je bila ponovno 24 Glej poročila med letoma 1957–1959, ki jih hrani INDOK center, št. 12, 20, 36, Koper – spome- niško varstvo. Postopek snemanja je opisal Milan Železnik: Milan Železnik , Ob restavriranju fresk, Varstvo spomenikov, 7, 1958–1959, pp. 77–80. Leta 1959 so fresko fiksirali na nov nosilec, ki so ga naknadno poslali iz Kopra. Glej dopise iz februarja 1959, ki jih hrani INDOK center, št. 36, Koper – spomeniško varstvo, 1959. 25 Za ta podatek se zahvaljujem Edviliju Gardini iz Pokrajinskega muzeja Koper in Brigiti Jenko za možnost ogleda sinopije v živo v muzejskem depoju v Gradinu. Fotografijo sinopije iz časa po njenem strapiranju hrani MK INDOK center, Koper – Frančiškanska cerkev, Emil Pohl, 1958, f-5992/3156/N, f-5992/3157/N. 6. Hrbtna stran strapirane freske iz križnega hodnika nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru 70 identificirana leta 2018 v prostorih depoja Restavratorskega centra Ljubljana, kjer (v izjemno slabem stanju) upa na restavracijo. Fotografijo freske sta v literaturi ob- javila Francesco Semi in Aldo Cherini. 26 Na njej je upodobljena Marija z detetom na arhitekturno bogatem gotskem prestolu z visokim naslonjalom, ki ga zaključu- je školjčna niša (sl. 5). Na Marjini levi sta upodobljena (celopostavni) sv. Frančišek in klečeči vitez v priprošnji, kompozicija s svetnikom in klečečim vitezom pa se je ponovila tudi na Marijini desni strani. Antonio Alisi je ob odkritju freske na- mreč zapisal, da je bil na desni strani prestola ob odkritju poslikave viden še del 26 Cf. Semi 1975, cit. n. 10, p. 397; Aldo Cherini , Chiesa e convento di San Francesco a C a p o d i s t ria, s. l. 1996, pp. 4, 6, 8. SARA TURK MAROLT 7. Sinopija snete freske s stene križnega hodnika nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru 71 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 figure stoječega svetnika (v katerem je prepoznal sv. Dominika) in oklep klečečega viteza. 27 Na podlagi kompozicije je sklepal, da gre pri upodobitvi vitezov za očeta in sina; slednji naj bi dal v spomin očetu nad njegov nagrobnik naslikati votivno podobo. 28 Pri vprašanju sloga se lahko strinjamo z dosedanjo umestitvijo posli- kave v kontekst beneškega slikarstva druge polovice 14. stoletja. Po mnenju Anto- nia Alisija namreč detajli poslikave, kot so elegantna aristokratska figura Marije, ob njenih kolenih klečeči vitez, sv. Frančišek, ki z živahno gestikulacijo priporoča viteza Mariji, tako kot tudi celotna kompozicija in cosmatska bordura, ustrezajo času med 1350 in 1375, ko slikarstvo v beneški terrafermi zaznamujejo imena, kot 27 Alisi 1939 (?), cit. n 8. Figura klečečega viteza na desni strani prestola je vidna še na eni izmed fotografij iz časa odkritja, ki jih hrani tržaška Soprintendenza (SABAP FVG, Ufficio di Belle Arti a Trieste, Archivio fotografico, Capodistria prov. di Pola – Ex Istituto Magistrale ora scuola marinara – affresco nella volta del sottoportico – ottobre 1939, n. 5722). 28 Alisi omenja, da v 18. stoletju (v času predelave samostanskega kompleksa) prav tako pa v času restavracije v 20. stoletju niso imeli posluha za nagrobne plošče posameznih plemiških družin, ki so bile vzidane v tla in stene križnega hodnika. V istem besedilu omenja enega izmed bogatih nagrob- nikov, ki so se nahajali v velikem križnem hodniku – nagrobnik družine Carli, na sarkofagu katere- ga je bil izklesan moški v popolni viteški opravi, ki je bil po Alisijevem mnenju »indubiamente del Trecento« (Alisi 1939[?], cit. n. 8). Koliko viteških nagrobnikov je v 14. stoletju bilo v križnem ho- dniku samostana sv. Frančiška, ne vemo, obstaja pa seveda možnost, da je freska Marije na prestolu s klečečima vitezoma prestavljala prav votivno podobo družine Carli. 8. Fragmenti stenske poslikave, severna stena, nekdanja cerkev sv. Frančiška v Kopru 72 so Guariento, predvsem pa Altichiero ter slikarji, ki so slikali v njegovem slogu. 29 Več primerov takšnih votivnih poslikav lahko najdemo predvsem v Veroni v cer- kvi San Zeno in cerkvi Santa Anastasia. 30 Zaradi kompleksne gotske arhitekture prestola je fresko v kontekst beneškega slikarstva druge polovice 14. stoletja ume- stil tudi Janez Höfler. 31 V samostanskem kompleksu sv. Frančiška pa ni bil poslikan le križni hodnik – tudi v cerkvi so bili že v času obnovitvenih del v 60. letih odkriti fragmenti posli- kave na severni steni, o katerih pričajo zgolj še fotografije iz časa njihovega odkritja (sl. 8). 32 Zdi se, da je šlo za freskantski cikel iz življenja sv. Frančiška v (vsaj) dveh pasovih, saj je na enem od fragmentov še mogoče prepoznati ikonografski prizor Stigmatizacija sv. Frančiška. 33 V času zadnjih obnovitvenih del v cerkvi pa so dve plasti stenske poslikave odkrili tudi za sedilijami v niši na južni steni prezbiterija (sl. 9). Zgornja plast poslikave (verjetno iz 15. stoletja) je bila strapirana, prenesena na nov nosilec, restavrirana in nameščena v prezbiterij na nasprotno steno origi- nalne lokacije, spodnja plast freske pa je ostala in situ (sl. 10). 34 Pri slednji gre za kvalitetno delo iz prve polovice 14. stoletja. V njenem osrednjem delu je upodo- bljena Marija z detetom na prestolu med Janezom Krstnikom in Janezom Evange- listom. Janez Evangelist (sl. 11) v rokah drži knjigo, Janez Krstnik pa svitek s fra- gmentarno ohranjenim napisom v gotici. 35 Pri upodobitvi Marije z detetom lahko prepoznamo še arhaični, frontalni tip upodobitve Marije. Ikonografski motiv, kjer Kristus blagoslavlja z obema rokama, izhaja iz ikonografskega tipa Platytera, 36 le 29 Alisi 1939 (?), cit. n. 8. 30 Glej op. št. 20. Za cerkev Sant' Anastasia v Veroni cf. La Basilica di Santa Anastasia a Verona (edd. Paola Marini – Christian Campanella), Verona 2011, s starejšo literaturo. 31 Höfler 1997, cit. n. 11, p. 99. 32 Fotografije hrani ZVKDS OE Piran, cit. n. 8, Koper – Telovadniški trg – bivša frančiškanska cer- kev, nn. 3203–3205, 3207–3209, 3216, 3219–3224. 33 Cf. ZVKDS OE Piran, Koper – Telovadniški trg – bivša frančiškanska cerkev, n. 3208. Zaradi fragmentarnosti poslikav na fotografijah je freske zelo težko slogovno ali časovno opredeliti, po vsej verjetnosti pa so nastale v 15. stoletju. 34 Košuta 2016, cit. n. 7, pp. 97–98; Maja Gutman Levstik et al., A Raman microspetroscopy- -based comparison of pigments applied in two gothic wall paintings in Slovenia, Periodico di Mine- ralogia, 88, 2019, pp. 95–104. 35 Iz še vidnih ostankov napisa se zdi, da je bilo na njem nekoč mogoče prebrati »EGO VOX CLA- MANTIS IN DESERTO«. Fraza je vzeta iz Janezovega evangelija (Jn 1,22–23). Več o ikonografskih tipih sv. Janeza Krstnika v Elisabeth Weiss , s. v. Johannes der Täufer (Baptista), Lexikon der chri- stlichen Ikonographie, 7, Rom – Freiburg – Basel – Wien 1974, coll. 164–190. 36 Za ikonografski tip Platytera glej Horst Hallensleben , s. v. Maria, Marienbild, Lexikon der chri- stlichen Ikonographie. Allgemeine Ikonographie L–R, Rom – Freiburg – Basel – Wien 1971, coll. 167–168. SARA TURK MAROLT 73 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 9. Niša v prezbiteriju cerkve sv. Frančiška v Kopru v času odkritja poslikav 74 da Marija v tem primeru ni upodobljena kot oranta. Ta tip upodobitve v prvi po- lovici 14. stoletja na splošno v italijanskem slikarstvu sicer ni zelo pogost, se pa še vedno veliko pojavlja v beneškem slikarstvu: relief s centralno upodobljenima fi- gurama Marije in Jezuščka lahko najdemo na luneti portala vhodnih vrat zvonika bazilike Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah, isti ikonografski motiv pa se ponovi tudi na freski na zunanji steni kapele dei Milanesi v levem transeptu iste cerkve. 37 Še en primer predstavlja tabelna slika Madonna della Misericordia iz sre- 37 Glej Annalisa Bristot , Gli affreschi esterni di Santa Maria Gloriosa dei Frari, L‘architettura go- tica veneziana (edd. Francesco Valcanover – Wolfgang Wolters), Venezia 2000, pp. 189–194. SARA TURK MAROLT 10. Beneški mojster, Marija z detetom na prestolu med Janezom Krstnikom in Janezom Evangelistom, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška 75 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 dine 14. stoletja iz zasebne zbirke, ki je bila v preteklosti pripisana Paolu Venezianu, ali pa tabelna slika Madonna Platytera s sv. Petrom, Janezom Krstnikom in Jane- zem Evangelistom v Scuola Grande di San Giovanni Evangelista. 38 Isti ikonografski motiv zasledimo tudi na nagrobniku Rainalda della Torre, ki se nahaja v družinski 38 Za več primerov glej Bristot 2000, cit. n. 37, pp. 189–194. 11. Beneški mojster, Sv. Janez Evangelist, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška 76 kapeli rodbine v oglejski baziliki, izdelan po letu 1332 in pripisan beneški delavni- ci. 39 Iz ikonografskega ekskurza pa se vrnimo nazaj k opisu koprske freske, kjer sta na desnem robu niše upodobljeni še dve svetniški figuri. Pri spodnji, ženski figuri (sl. 12) gre po vsej verjetnosti za sv. Elizabeto Ogrsko s tremi kronami, 40 medtem 39 Zuleika Murat , La cappella dei Della Torre nella basilica di Aquileia, fra esigenze di devozione e affermazione identitaria, Il patriarcato di Aquileia. Identità, liturgia e arte (secoli V–XV) (edd. Zuleika Murat – Paolo Vedoveto), Roma 2021, pp. 211–212; Michele Tomasi , Sculture gotiche nella Basilica di Aquileia, La Basilica di Aquileia. Storia, archeologia ed arte (edd. Giuseppe Cuscito – Tomas Lehmann), Trieste 2010 (Antichità altoadriatiche, LXIX-II), s starejšo literaturo. 40 Za ikonografijo Elizabete Ogrske glej Karin Hahn – Friederike Werner , s. v. Elisabeth von Thüringen, Lexikon der christlichen Ikonographie, 6, Rom – Freiburg – Basel – Wien 1974, coll. 133–140. Upodobitev Elizabete Ogrske se na prvi pogled zdi slogovno odstopajoča in slabše kvali- tete od preostalih upodobljenih figur. Razlog za to je lahko zgolj v dejstvu, da gre za slabše ohranjen del poslikave, kjer končna modelacija ter okras nista več vidna. Pri upodobitvi Elizabete Ogrske gre namreč za uporabo istih pigmentov kot na preostalem delu freske, prav tako pa je identičen tudi na- čin upodabljanja nimbov ter modelacije inkarnatov na mestih, kjer je ta najbolje ohranjena (npr. v vratnem delu figure). SARA TURK MAROLT 12. Beneški mojster, Sv. Elizabeta Ogrska, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška 77 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 ko svetnik nad njo nima vidnih atributov in zaenkrat ostaja neprepoznan (sl. 13). Upodobljen je pod trojno lomljenim šilasto zaključenem lokom, ki se nadaljuje v arhitekturo z dvema stolpoma, nad katero je (na temenu) upodobljen motiv Agnus Dei. 41 Postavitev z dvema svetnikoma in gotsko arhitekturo se je po vsej verjetnosti ponovila tudi na levem robu, kjer na žalost ni ohranjena. Bolj natančno slogovno analizo poslikave otežuje fragmentarnost figur v predelu obrazov, vendar je v njiho- vem oblikovanju še vedno razvidna izjemno mehka modelacija inkarnatov, barvno toniranje s pastoznimi barvni nanosi in poudarki s svinčevo belo, mehko gubanje draperije in tanke linije, s katerimi so izrisani lasje in brada. Vsi omenjeni elemen- ti skupaj z zeleno podslikavo inkarnatov nakazujejo na tradicijo bizantinskega 41 Za ikonografijo motiva Agnus Dei glej Redaktion , s. v. Lamm, Lamm Gottes, Lexikon der chri- stlichen Ikonographie. Allgemeine Ikonographie L– R, Rom – Freiburg – Basel – Wien 1971, coll. 7–14. 13. Beneški mojster, svetnik v niši, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška 78 slikarstva in nas usmerjajo proti slikarstvu beneške lagune. 42 Poleg že naštetih pa so na poslikavi vidni tudi elementi slikarstva, ki so v Padovo in posledično širšo Benečijo prišli z Giottom v začetku 14. stoletja. Poleg uporabe trečentistične barve lestvice (ogljikova črna, zelena zemlja, rdeči in rumeni oker, kalcit, azurit), 43 na to nakazujejo tudi pozlačeni, žarkasti, v omet vrezani nimbi, tip oblačila obeh žen- skih figur ter oblikovanje prestola s polkrožno zaključenim naslonjalom z gotskimi krogličastimi dekorativnimi elementi. Tak arhitekturni model Marijinega prestola se pojavlja na mnogih ikonografsko sorodnih prizorih stenskih poslikav v cerkvah San Zeno in San Fermo v Veroni, na slednji pa se ponovi tudi v kiparski različici na nagrobniku Aventina Fracastora na fasadi. 44 Še posebej lep primer za primer- javo je prestol na tabelni sliki Mistična poroka sv. Katarine s svetniki anonimnega mojstra, imenovanega Maestro del paliotto delle Sette Santi, ki jo hrani Museo di Castelvecchio v Veroni. 45 Na koprski freski pa nas v beneški kontekst usmerja tudi trojno lomljena šilasto zaključena gotska niša, v katero je postavljen svetnik na de- snem robu koprske poslikave. Tak tip niše zasledimo na primer na portalu Porta dei Fiori na baziliki sv. Marka v Benetkah 46 ali na glavni fasadi cerkve San Fermo v Veroni. 47 Če se osredotočimo na samo datacijo koprske poslikave, nam lahko pri tem pomaga tudi tip obleke, ki jo nosita svetnica na desnem robu niše in Ma- rija, z do vratu zaprtim ovratnikom in visokim pasom, rezanim pod prsmi, ki se v 42 Način slikanja koprskega mojstra se zdi blizu slogovne smeri, ki se v Benetkah pojavi okoli 1310– 1315 in se nagiba k ponovnemu bolj doslednemu upodabljanju prostora ter k uporabi bolj klasičnih arhitekturnih in dekorativnih elementov. To slogovno usmeritev je mogoče prepoznati v delih avtorja tržaškega triptiha sv. Klare in mojstra, imenovanega Mojster Marijinega kronanja (Maestro del Inco- ronazione della Vergine) po tabelni sliki iz 1324, ki jo hrani National Gallery of Art v Washingtonu – Cristina Guarnieri , Il passaggio tra due generazioni: dal Maestro dell‘Incoronazione a Paolo Ve- neziano, Il secolo di Giotto nel Veneto (edd. Giovanna Valenzano – Federica Toniolo), Venezia 2007, p. 154, n. 4. Ohranjenih stenskih poslikav iz tega obdobja je sicer v beneški laguni zelo malo, vendar je način mehkega oblikovanja inkarnatov, pastoznega nanosa barv ter podajanja svetlobnih poudarkov in voluminoznosti s svinčevo belo primerljiv s poslikavami v beneški cerkvi cerkvi San Zan Degolà, ki jih Cristina Guarnieri pripisuje Mojstru Marijinega kronanja. Pri tem je potrebno poudariti, da gre v San Zan Degolà za mojstra, ki je še veliko bolj zavezan bizantinski tradiciji in morda tudi eno generacijo starejši od koprskega. Za najnovejše raziskave o beneškem slikarstvu na prehodu iz 13. v 14. stoletje glej predvsem Cristina Guarnieri , 2007 (cf. supra), pp. 153–201. 43 Za naravoslovne raziskave glej Gutman Levstik et al. 2019, cit. n. 34. 44 Glej opombo 20. 45 Cf. Il Trecento. La pittura nel Veneto (ed. Mauro Lucco), II, Milano 1992, p. 362. 46 Cf. Fulvio Zuliani , Conservazione ed innovazione nel lessico architettonico veneziano del XIII e XIV secolo, Architettura gotica Veneziana (edd. Francesco Valcanover – Wolfgang Wolters), Ve- nezia 2000, p. 33. 47 Glej opombo 20. SARA TURK MAROLT 79 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 italijanski oblačilni kulturi pojavlja v začetku 14. stoletja. 48 Na podlagi vseh zgo- raj izpostavljenih elementov lahko nastanek freske časovno umestimo v 20. leta 14. stoletja in sklepamo, da je mojster njene izdelave svoj slog izoblikoval na pod- lagi bizantinske tradicije, prav tako pa je bil že seznanjen z novostmi slikarskega sloga, ki jih v Padovo prinese Giotto. Raziskave torej kažejo, da se je v sklopu gradnje arhitekture beraških redov tudi na območju današnje slovenske Istre uveljavila tradicija poslikavanja cerkva in sa- mostanskih prostorov že od 14. stoletja dalje. Temu pritrjujejo tudi delno odkriti ostanki stenskih poslikav v refektoriju in cerkvi sv. Frančiška v Piranu. Več infor- macij o tipologiji in lokacijah poslikav znotraj cerkva in samostanov beraških redov na tem območju pa bi nam po vsej verjetnosti prinesle tudi raziskave, na žalost v preteklosti porušene, koprske cerkve sv. Dominika. Viri ilustracij: Archivio fotografico della Soprintendenza Belle Arti e Paesaggio del Friuli Venezia Giulia (1: n. 5723; 3: n. 893; 5: n. 6067); Ministrstvo za kulturo, INDOK center, 1940, (2: f00912- 002p, fotografija izvorno iz: Soprintendenza ai monumenti, gallerie e antichità Trieste – archivio fotografico; 6: F-5992/3156/N, foto Emil Pohl, 1958; 7: F-5992/3157/N, foto Emil Pohl); ZVKDS OE Piran, 1968, n. 3209 (7); Samo Štefanac (9); Sara Turk Marolt (4, 10–13) 48 Glej opombo 21. Članek je nastal v okviru raziskovalnega projekta Transformacije – iz materialnega v virtualno. Di- gitalni korpus stenskega slikarstva – nove razsežnosti raziskav srednjeveške umetnosti v Sloveniji (J6- 2587), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejav- nost. Delo doktorske študentke Sare Turk Marolt finančno podpira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) preko programa »Mladi raziskovalci«. 80 Perduti, dimenticati e recentemente scoperti: gli affreschi medievali della chiesa e del convento di San Francesco a Capodistria RIASSUNTO Gli affreschi della chiesa e del chiostro medievale di San Francesco di Capodistria, soppresso con l’occupazione napoleonica nel 1806, furono scoperti nei diversi mo- menti del Novecento e all’inizio di questo secolo. Durante il periodo tra le due guer- re mondiali, nel quale la Soprintendenza triestina svolgeva i lavori di restauro nel ex convento francescano, furono scoperti alcuni affreschi e frammenti nei diversi spazi del convento. I meglio conservati sono quelli nel chiostro, attorno al portale che col- legava il monastero con la chiesa. Nella lunetta del portale furono scoperti due strati di affresco – lo strato superiore, raffigurante la Madonna con bambino tra i due santi a mezza figura, strappato tra novembre 1939 e settembre 1940 e probabilmente tras- portato a Trieste, mentre lo strato antico è rimasto in situ. L’ultimo, raffigurante Ma- donna con bambino tra un vescovo e un diacono (dalla critica identificati come San Nazario e Sant’Elia), ancor oggi adorna la lunetta del portale. Le caratteristiche stili- stiche delle figure, specialmente quelle del viso della Madonna (anche se poco visibili) – con l’accentuata linea di contorno superiore degli occhi, il viso tondo con le guance rosse e le labbra sottili – avvicinano l’affresco alle opere trecentesche della scuola bo- lognese (Vitale da Bologna, Pseudo Jacopino, Simone dei Crocefissi), mentre l’apertu- ra dello scollo del abito del diacono e della Madonna suggerisce una datazione tra la fine del secondo quarto ed il terzo quarto del Trecento. A destra del portale si trovava a quel epoca pure un altro affresco, raffigurante Madonna con bambino in trono con San Francesco e un cavaliere inginocchiato a sinistra, attribuito ad un’artista vene- to della seconda metà del Trecento. L’affresco fu staccato nel 1957 e strappato l’anno dopo per separarlo dalla sinopia. Quest’ultima è rimasta a Capodistria e si conserva oggi nel deposito del Museo regionale della città. L’affresco però fu trasportato a Lu- biana all’Istituto per la tutela dei beni culturali e da quel punto si perse ogni notizia della sua ubicazione. È stato “ritrovato” appena nel 2018 al deposito del Centro di Re- stauro di Lubiana, ora in attesa delle risorse che permetterebbero il suo necessario re- stauro. Le pitture murali, però, non ornavano solo il chiostro francescano – durante i restauri svolti negli anni Sessanta del Novecento furono scoperti i lacerti di un ciclo Quattro-cinquecentesco probabilmente dedicato a San Francesco anche sulla parete nord della chiesa. Di questi purtroppo non è rimasta alcuna traccia tranne poche fo- tografie conservate presso la sede di Pirano dell’Istituto per la tutela dei beni cultura- li della Slovenia. Inoltre, durante gli ultimi lavori di restauro nella chiesa circa dieci anni fa, furono scoperti due strati di affresco nella nicchia della cappella maggiore: lo strato superiore Quattro-cinquecentesco, raffigurante Esequie di San Francesco – che fu strappato, restaurato e posto sulla parete opposta della sua posizione originale – e lo strato Trecentesco, rimasto in situ rappresentando una Madonna con bambino sul SARA TURK MAROLT 81 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 trono con San Giovanni Battista (a sinistra) e San Giovanni Evangelista (a destra). La parte bassa dell’affresco antico è decorata da un finto velario, mentre nell’intradosso destro della nicchia si vedono tuttora due figure dei santi – una probabilmente pre- senta la Elisabetta d’Ungheria con le tre corone, mentre la figura maschile in alto, raf- figurata sotto un’architettura con l’arco a sesto acuto, non ha attributi visibili e per ora non si può identificare. Al centro del bordo in alto è raffigurato il motivo di Agnus Dei. Gli elementi architettonici (il tipo del trono, una specie di arco mistilineo a se- sto acuto sopra la figura del santo sul bordo), il tipo di vestito di Madonna e Elisabet- ta nonché le caratteristiche dello stile e tecnica, come incarnati morbidi, linee sottili calligrafiche ottenute con la punta del pennello che delineano le sottili ciocche della barba e dei cappelli, aureole con incisioni raggiate, la gamma cromatica trecentesca, l’uso del verdaccio per la pittura di fondo per l’incarnato suggeriscono la collocazione dell’affresco nel contesto della pittura veneta degli anni venti del Trecento. Il maestro che dipinse la nicchia della cappella maggiore sembra difatti di aversi formato nella tradizione bizantina conoscendo però bene anche le novità del linguaggio pittorico importato a Padova da Giotto. [t ur K m arolt 4] Marija z detetom med sv. Nazarijem in sv. Elijo, luneta, starejša plast poslikave lunete v križnem hodniku nekdanjega samostana sv. Frančiška v Kopru ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 [t ur K m arolt 10] Beneški mojster, Marija z detetom na prestolu med Janezom Krstnikom in Janezom Evangelistom, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška [t ur K m arolt 11] Beneški mojster, Sv. Janez Evangelist, 20. leta 14. stoletja. Koper, nekdanja cerkev sv. Frančiška 408 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina ŠMID, Herakles in Alkestida na šempetrski grobnici. Aticizirajoči provincialni relief Ključne besede: Herakles, Alkestida, Šempeter v Savinjski dolini, rimska doba, Vindonij, poliklejtovsko kiparstvo, klasicizem Prispevek obravnava upodobitev Herakla in Alkestide na Vindonijevi grobnici na rim- ski nekropoli v Šempetru v Savinjski dolini. Četudi motiv relativno pogosto nastopa v rimski dobi in ga v lepem številu zasledimo v donavskih provincah, pa šempetrski prizor od njih izstopa, kar se kaže zlasti v podobi Herakla in skalnati pokrajini, po kateri sto- pata protagonista. Medtem ko Alkestida najbolje ustreza liku na stenski sliki v Tiru, pa pri Heraklovem poudarjenem mladostništvu, kontrapostu in navzdol uprtemu pogledu pridejo bolj do izraza poliklejtovski vzori, lik pa še najbolj ustreza Heraklu na aticizira- jočem trifiguralnem reliefu v Vili Torlonia. Na grške vzore nenazadnje kaže tudi skal- nata pokrajina s skalo, na kateri počiva kij. Slednji detajl je denimo prisoten pri Lizipu pripisanemu Heraklu tipa Farnese, še bolj izrazito pa pri reliefu št. 12 Telefovega friza Pergamonskega oltarja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina ŠMID, Heracles and Alcestis in the Tomb in Šempeter. An Atticising Provincial Relief Keywords: Heracles, Alcestis, Šempeter in the Valley of Savinja, Roman era, Vindonius, Polyclitan statuary, classicism This paper discusses the scene of Heracles and Alcestis in Vindonius’ tomb in the Roman necropolis of Šempeter in the Savinja Valley. Although the motif is relatively well spread in the Roman era and appears relatively often in the Danubian provinces, the scene in Šempeter stands out especially in the effigy of Heracles and the setting with the outcrop- ping rock, which supports the club. While Alcestis resembles Alcestis on the wall paint- ing in Tyros, Heracles’ emphasized adolescence, contrapposto pose, and bowed head draw attention to Polyclitan characteristics, whereas the hero matches at its best Heracles in the Atticizing three-figure relief in Villa Torlonia. Nevertheless, also the rocky setting with the outcropping rock, on which the club lies, points to the Greek roots. That detail is present on to Lysippus attributed Weary Heracles and also in the relief plate no. 12 of the Telephos’ Friese from the Great Altar. Sinopsisi / Abstracts 409 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Guido TIGLER, Upodobitev Samsona “Arturjevega mojstra” Ključne besede: Samson v boju z levom, romansko kiparstvo, Arturjev mojster, Modena (Italija) katedrala, Wiligelmo Objava reliefa v tufastnem apnencu z upodobitvijo Samsona z levom v zasebni zbirki, ki prihaja iz okolice Modene, se datira v dvajseta leta 12. stoletja in se pripisuje »Arturjeve- mu mojstru«, pripadniku Wiligelmove šole. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Guido TIGLER, A Depiction of Samson by “Matser of Arthur” Keywords; Samson and the lion, romanesque sculpture, Arthur Master, Modena (Italy) cathedral, Wiligelmus Publication of a relief in tufaceous limestone with Samson and the lion, in a private col- lection, coming from the surroundings of Modena, datable to the 1120s and attributable to the “Master of Arthur”, a member of Wiligelmo’s school. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Renata NOVAK KLEMENČIČ, Nekaj novih izhodišč za rekonstrukcijo koprske romanske stolnice Ključne besede: Koper, stolnica Marijinega Vnebovzetja, romanika, arhitektura, kripta, Oglej, Novigrad V osnovi romanska bazilika s kripto pod dvignjenim korom in portikom na zahodu je bila v 15. stoletju podaljšana proti zahodu, v baroku pa spremenjena v dvoransko cerkev. Sta- ro romansko stolnico je mogoče rekonstruirati na osnovi tlorisa iz leta 1690, arhitektur- nih ostankov, opisov iz zgodnjega novega veka in primerjalnega gradiva. Cerkev je med večjimi stolnicami jadranskega prostora tega časa, po tipologiji – gre za triladijsko bazi- liko, predeljeno s stebri, ki ima apside v ravni vrsti – in po oblikovanju dvignjenega kora nad kripto je primerljiva s Poponovo fazo oglejske bazilike (1021–1031) in s katedralo v Novigradu, ki je prav tako nastala po oglejskih vzorih. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Renata NOVAK KLEMENČIČ, Reconsidering the Reconstruction of the Romanesque Cathedral in Koper Keywords: Koper, Capodistria, cathedral, Romanesque, architecture, crypt, Aquileia, Cittanova The Cathedral of Koper (Ital. Capodistria) was originally a Romanesque basilica with a crypt under a raised choir in its eastern part and with a portico to the west. In the 15th century, it was extended to the west and converted into a hall church in the Baroque pe- riod. The old Romanesque cathedral can be reconstructed based on a floor plan from 1690, as well as architectural remains, descriptions from the early modern period, and com- parative material. The church is among the larger cathedrals of the time in the Adriatic area. In terms of typology, being a three-nave basilica with columns, apses in a straight 410 row to the east, and a raised choir above the crypt, it is comparable to the Basilica of Aq- uileia as it was rebuilt (1021–1031) by Patriarch Poppo, and to the cathedral in Novigrad, which was also built following the models of Aquileia. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Sara TURK MAROLT, Izgubljene, pozabljene in novo odkrite srednjeveške stenske poslikave iz nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška v Kopru Ključne besede: samostan in cerkev sv. Frančiška, Koper, frančiškani, freske, stensko slikarstvo, 14. stoletje Stenske poslikave so, kljub danes skopim še vidnim ostankom, v srednjem veku krasile tako notranjščino cerkve sv. Frančiška kot tudi nekatere samostanske prostore. V med- vojnem obdobju so v sklopu restavratorskih del tržaške Soprintendenze v križnem ho- dniku zabeležili več odkritih fragmentov fresk, med katerimi sta bili najbolje ohranjeni poslikava (v dveh plasteh) v luneti portala, ki je povezoval križni hodnik s cerkvijo, in poslikava na desni strani istega portala z Marijo z detetom na prestolu, sv. Frančiškom in klečečim vitezom v priprošnji. Prav tako so bili na severni steni v cerkvi sv. Frančiška v času obnovitvenih del v 60. letih odkriti fragmenti (po vsej verjetnosti) freskantskega cikla iz življenja sv. Frančiška, v času zadnjih obnovitvenih del (2007–2013) pa tudi dve plasti stenske poslikave za sedilijami v niši na južni steni prezbiterija. Prispevek se osre- dotoča na zgodovino odkritja poslikav ter na njihovo slogovno in časovno opredelitev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Sara TURK MAROLT, Lost, Forgotten, and Newly Discovered Medieval Frescoes from the Former Church and Monastery of St. Francis in Koper Keywords: church and cloister of Saint Francis, Koper, franciscans, fresco painting, mural painting, 14th century Despite the scarcely visible remains, the wall paintings adorned the interior of the medi- eval church of Saint Francis as well as some parts of the monastery. During the restora- tion work of the Trieste Soprintendenza at the end of the interwar period, several frag- ments of fresco paintings were recorded in the cloister area. The best preserved were a fresco painting (in two layers) in the lunette of the portal connecting the church with the cloister, and the painting located on the right side of the same portal featuring the Virgin with the child on the throne with St. Francis and the knelling knight. Fragments of mural paintings were also discovered on the north nave wall in the church of St. Fran- cis during the restoration works in the 1960s, and in the main chapel in the niche on the south wall at the time of the last restoration works (2007–2013). The article focuses on the history of the discovery of paintings, and on their analysis. 411 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Anabelle KRIŽNAR, Avtorstvo stenskih poslikav, pripisanih Janezu Aquili, na osnovi materialne karakterizacije ometov in slikarskih tehnik Ključne besede: Johannes Aquila, ometi, pigmenti, slikarske tehnike, avtorstvo   Janez Aquila je znan po stenskih poslikavah iz ok. 1400 v Veleméru (Madžarska), Turnišču in Martjancih (Slovenija) ter Bad Radkersburgu in Fürstenfeldu (Avstrija). V tej raziskavi smo z različnimi invazivnimi in neinvazivnimi tehnikami (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS) analizirali materiale in slikarske tehnike, ki so jih uporabljali on sam in njegova delavnica. Pridobljeni rezultati odkrivajo veliko razliko v kakovosti tehnične izvedbe med njegovimi zgodnjimi poslikavami in kasnejšimi, ki so jih večinoma izvedli njegovi učenci. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Anabelle KRIŽNAR, Authorship of Wall Paintings Attributed to Johannes Aquila on the Basis of Material Characterization of Plasters and Painting Techniques Keywords: Johannes Aquila, plasters, pigments, painting techniques, authorship  Johannes Aquila is well known for his mural paintings from around 1400 in Velemér (Hungary), Turnišče and Martjanci (Slovenia), Bad Radkersburg and Fürstenfeld (Aus- tria). In this research, materials and painting techniques used by him and his workshop were studied, applying differnet invasive and non-invasive techniques (OM, SEM-EDX, FTIR, XRD, XRF, VIS). Obtained results revealed a huge difference in the quality of tech- nical execution between his early murals and his latter ones, where most of the work was carried out by his disciples. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Gašper CERKOVNIK, Srednjeveška fragmenta Živega križa in Pohoda sv. Treh kraljev v Topolšici: novoodkrito delo t. i. vojvodske delavnice Ključne besede: Topolšica, srednjeveško stensko slikarstva, ikonografija, Živi križ, Pohod in poklon sv. Treh kraljev, vojvodska delavnica Leta 2018 so bili v cerkvi sv. Jakoba v Topolšici nepričakovano odkriti fragmenti srednje- veške stenske poslikave. Prvi prikazuje nenavadni motiv Živega križa, drugi Pohod sv. Treh kraljev. Upodobitev Živega križa je po fragmentu na Ptuju šele druga znana v Slo- veniji, poslikave pa se slogovno vežejo na prav tako redka dela t. i. vojvodske delavnice, ki je delovala predvsem na Štajerskem. Na podlagi sloga jih zato lahko datiramo v drugo desetletje 15. stoletja. 412 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Gašper CERKOVNIK, Medieval Fragments of the Living Cross and Procession of the Magi in Topolšica: a New Work by So-called “Ducal Workshop” Keywords: Topolšica, medieval mural painting, iconography, Living Cross, Procession and Adoration of the Magi, Ducal Workshop In the year 2018 a surprising discovery of fragmented medieval frescoes was made in St. James’ church in Topolšica. The first fragment depicts an unusual motif of the Living Cross, the second one the Procession of the Magi. The depiction of the Living Cross is, after that one in the Ptuj parish church, the second example known in Slovenia, while the frescoes can be identified as a relatively rare work of the so-called “Ducal Workshop”, active mostly in Duchy of Styria. According to the style, they can be dated into the sec- ond decade of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mojca JENKO, Lepa Sočutna s Starih Svetih gorà nad Podsredo v luči novejših spoznanj Ključne besede: Lepa Pietà, Stare gore nad Podsredo, praška cesarska delavnica, Kr ˇivákova Pietà (Olomouc, Moravska), Benediktinska opatija Seeon (Bavarska), Bílá Hora (kamnolom), petrografska analiza Plastika, razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani, je pripisana krogu Mojstra sv. Jakoba, najpomembnejšega kiparja Ptujskogorske kiparske delavnice, izšolanega v Pragi, v kipar- ski delavnici svetovidske stavbarske delavnice. Novejša češka strokovna literatura doka- zuje, da so tam izdelali vrsto Lepih Pietà, izklesanih iz monolitnih blokov iz kamnoloma v Bili Hori. Raztresene so širom Evrope; naročnikom so jih dostavljali po rekah in ko- pnem. Tudi naš primerek je nedvomno izklesal v praški cesarski delavnici izšolani kipar, kar dokazujejo formalne značilnosti, vključno z detajli; izjemno blizu je Křivákovi Pietà iz Olomouca (Moravska) in Lepi Sočutni iz benediktinske opatije Seeon (Bavarska). Od vseh pa se razlikuje po Marijinem pogledu v daljavo, kar dokazuje nadaljnjo stopnjo slo- govnega razvoja. Kje je Lepa Sočutna s Starih Svetih gora nastala, bo ostala skrivnost vse dotlej, ko bo opravljena petrografska analiza. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mojca JENKO, Latest Findings about the Beautiful-Style Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo Keywords: Beautiful-Style Pietà, Stare gore nad Podsredo, Prague Imperial Workshop, K rˇ i v á k ‘s Pietà (Olomouc, Moravia), Benedictine Monastery in Seeon (Bavaria), Bílá Hora (quarry), petrographic analysis This Pietà sculpture, on permanent display at the National Gallery of Slovenia, has been attributed to the circle of the so-called Master of St. James, the leading sculptor of the Ptujska Gora workshop, who had been trained in Prague, in the workshop of the St. Vi- tus cathedral. Bohemian researchers have recently shown that a number of Beautiful- Style Pietàs carved from the Bílá Hora quarry monoliths originated from this Prague workshop and, by river and land, travelled widely across central Europe. With its formal 413 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 characteristics and detailing, our Pietà appears to be stylistically close to Křivák’s Pietà from Moravian Olomouc and to the Beautiful Pietà from the Bavarian Benedictine Mon- astery in Seeon. Madonna’s distinct gaze into the distance, though, seems to point to a later stylistic stage. Nevertheless, without a petrographic analysis, the origin of the Pietà from Stare Svete Gore nad Podsredo remains unsolved. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katarina RICHTER, Poslikava starejše beljaške slikarske delavnice v cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah (Camporosso in Valcanale) Ključne besede: starejša beljaška slikarska delavnica, Friderik Beljaški, Janez Ljubljanski, Žabnice, Kanalska dolina V cerkvici sv. Doroteje v Žabnicah v Kanalski dolini so bile leta 2013 odkrite, pred kratkim (2018–2019) pa konservirane kakovostne srednjeveške freske. Poslikava severne ladijske stene je posvečena Pohodu in Poklonu sv. treh kraljev, slavoločna stena pa drugim svetopi- semskim in svetniškim podobam. Na podlagi slogovnih in motivnih podobnosti s poslika- vami na Avstrijskem Koroškem so freske pripisljive starejši beljaški slikarski delavnici Fri- derika Beljaškega s sodelovanjem Janeza Ljubljanskega. Nastale so proti sredini 15. stoletja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katarina RICHTER, Frescoes by the Elder Villach Painting Workshop in the Church of St. Dorothy in Žabnice (Camporosso in Valcanale) Keywords: the Elder Villach Painting Workshop, Friedrich of Villach, Johannes of Laibach, Camporosso, Valcanale In 2013 medieval frescoes of considerable quality were discovered in the small church of Saint Dorothy in Camporosso in Valcanale, Italy. They have also recently been conserved (2018–2019). The north wall of the nave is dedicated to the scenes of the Journey and Ado- ration of the Magi while the triumphal arch is decorated with more scenes from the Bible as well as images of saints. On the basis of stylistic and motif similarities to wall paint- ings in Carinthia, Austria, the frescoes may be attributed to Master Friedrich of Villach and his Elder Villach Painting Workshop with the collaboration of Johannes of Laibach. The frescoes were painted towards the middle of the 15th century. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia in njegove knjige Ključne besede: Brikcij Preprost iz Celja († 29. 11. 1505), zasebna knjižnica, Brikcijevi podpisi, latinski avtorji, italijanski humanizem, dunajsko knjižno slikarstvo Brikcij Preprost iz Celja je bil profesor na dunajski Artistični fakulteti, večkrat njen dekan in kancler oz. rektor Univerze na Dunaju. Kot profesor latinščine je bil dobro seznanjen z rimsko književnostjo in s humanističnimi tokovi v Italiji, ki jih je v svojem delovanju uvajal na dunajsko univerzo in dvor. Iz njegove knjižnice, ki jo je zapustil Bursi Ramung, se je ohranilo – z njegovimi podpisi izkazani – pet rokopisov, pet prvotiskov in štiri enote so utemeljeno pripisane njegovi knjižnici. Članek obravnava tudi rokopisne in slikarske povezave med rokopisi z Dunaja in dežele Kranjske. 414 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Nataša GOLOB, Magister Briccius Preprost de Cilia and his Books Keywords: Briccius Preprost de Cilia († 29. 11. 1505), personal library, Briccius’ subscriptions, Latin authors, Italian humanism, Viennese illumination Briccius Preprost de Cillia was professor at the Vienna Artistic faculty, several times its Dean and also the Chancellor of the Vienna University. As a professor of Latin, he was well acquainted with Roman literature and humanistic currents in Italy; during his pro- fessorship he introduced humanistic values at the University and at the Court. From his library, which he bestowed to Bursa Ramung, we definitively know of five manuscripts with his subscriptions, five incunabula and a further four units, all ascribed to his library. The paper also tackles the connections between manuscript and illumination produc- tion from Vienna and Carniola. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mija OTER GORENČIČ, Epitaf Jurija Ravbarja, Razrešena uganka nagrobne freske s konca 15. stoletja v stiški cerkvi Ključne besede: Stična, samostanska cerkev, nagrobna freska, Jurij Ravbar, 15. stoletje Prispevek prinaša odkritje, komu je bila posvečena nagrobna freska na slopu med glavno in južno stransko ladjo pod pevskim korom cistercijanske cerkve v Stični. Freska velja za edino znamenje renesanse v slovenskem zaledju v zgodnjih osemdesetih letih 15. stoletja. V članku je predstavljeno, da je bila freska naslikana za Jurija Ravbarja. Avtorica ugota- vlja, da je bilo v naslikani luneti freske prvotno več grbov, od katerih je danes ohranjen le še grb ogrskega kraljestva. Grbe interpretira v smislu izražanja pripadnosti cesarju Fri- deriku III., ki je imel na svojem nadvojvodskem pečatu levo ob svoji podobi staroogrski grb ter grbe Avstrije, Koroške in Slovenske marke. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mija OTER GORENČIČ, Georg Rauber’s epitaph. The Mystery of the Late 15th-Century Painted Epitaph in the Stična Cistercian Church Solved Keywords: Stična, monastery church, epitaph, Georg Rauber, the 15th century The contribution at hand presents the discovery of the identity of the person to whom the epitaph on the pier between the main nave and the southern nave under the choir loft of the Cistercian church in Stična was dedicated. The fresco is considered the only sign of the Renaissance in the Slovenian hinterlands in the early 1480s. The article de- monstrates that the fresco was painted for Georg Rauber. The author determines that the painted fresco lunette originally contained several coats of arms, of which only the coat of arms of the Kingdom of Hungary has been preserved. She interprets the coats of arms as an expression of loyality to Emperor Frederick III, whose archducal seal included the coat of arms of the Kingdom of Hungary and the coats of arms of Austria, Carinthia, and Windic March to the left of his portrait. 415 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer in slike za kapelo Del Bono Ključne besede: Correggio, kapela Del Bono, Parma, Martin Schongauer, renesansa, grafične predloge, slikarstvo Sliki Mučeništvo svetih Placida, Flavie, Eutikija in Viktorina in Kristusovo objokovanje sta nastali v letih 1522–24 za kapelo Del Bono v benediktinski cerkvi sv. Janeza Evange- lista v Parmi in sodita med Correggiove vrhunce. Pri nastanku obeh platen so bile odlo- čujoče tako želje naročnika, benediktinskega patra Placida Del Bona, kot njuna postavitev na vzdolžni steni družinske kapele Del Bono. Doslej neopažen je ostal vpliv bakrorezov Martina Schongauerja Kristusovega bičanja in Kristusovega polaganja v grob iz cikla Pasijona, iz sredine osmega desetletja 14. stoletja. V sv. Placidu smemo prepoznati tudi naročnikov portret. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Alessandro QUINZI, Correggio, Schongauer and the Paintings for the Del Bono Chapel Keywords: Correggio, Del Bono Chapel, Parma, Martin Schongauer, Renaissance, prints as models, painting The paintings The Martyrdom of Saints Placidus, Flavia, Eutychius and Victorinus and The Lamentation of Christ were created in 1522–24 for the Del Bono Chapel in the Ben- edictine Church of St. John the Evangelist in Parma and are among Correggio’s high- lights. Both the wishes of the client, the Benedictine Father Placido Del Bono, and their placement on the longitudinal wall of the Del Bono family chapel were decisive in the creation of the two canvases. Until now, the influence of Martin Schongauer’s copperplate engravings of Flagellation and Entombment from the Passion cycle, from the middle of the eighth decade of the 14th century, has remained unnoticed. St. Placidus can also be recognized as the client’s portrait. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uroš LUBEJ, Slikar Joannes Almenak (Antwerpen ?, ok. 1640/45–po 1684) Ključne besede: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II., Antwerpen, Dunaj, Ljubljana, presta, holandsko in flamsko slikarstvo 17. stoletja Članek razkriva identiteto flamskega slikarja, ki je bil do zdaj znan le kot Almanach, All- menak iz Antwerpna in Almenaco Belga, na podlagi dokumenta s krstnim vpisom z dne 7. april 1679, Dunaj, kjer je prvič omenjeno tudi njegovo ime. Botra sta bila slikarja Joannes Almenak in Frans de Neve II.. Zaradi njune odsotnosti v času slovesnosti, sta ju zastopa- la slikarja Gabriel Steger in Elias Fürlich. Johannes Almenak se je rodil v letih 1640–45 ali malo pred tem, verjetno v Antwerpnu, njegova prva slikarska dela so nastala že pred letom 1670. Na začetku leta 1679 se je slikar mudil na Dunaju, v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja pa je bil več let dejaven na Kranjskem. Ni znano, kdaj je slikar zapustil naše kraje in kam ga je vodila pot, gotovo pa je bil še dejaven v času nastanka slike Potu- joča muzikanta, ki je posredno datirana 1684 (ante quem non). 416 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Uroš LUBEJ, The Painter Joannes Almenak (Antwerpen ?, ca. 1640/45 – after 1684) Keywords: Almanach, Joannes Almenak, Frans de Neve II, Antwerp, Vienna, Ljubljana, pretzel, 17th Century Dutch and Flemish painting, This article reveals the identity of the Flemish painter who until now was known only as Almanach, Allmenak from Antwerp, and Almenaco Belga, based on a document of a baptismal entry on 7 April 1679 in Vienna, where his first name is mentioned. The child’s godfathers were the painters Joannes Almenak and Frans de Neve II. Due to their ab- sences during the ceremony, they were represented by painters Elias Fürlich and Gabriel Steger. Johannes Almenak was born in 1640–45 or shortly before, probably in Antwerp, and his first paintings were created before 1670. The painter was in Vienna at the begin - ning of 1679, and in the early 1680s, he was active in Carniola for several years. It is not known when the painter left Slovenian lands or where his path led him, but he was cer- tainly still active at the time of the creation of the painting Two Travelling Musicians, which is indirectly dated 1684 (ante quem non). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Enrico LUCCHESE, Risba Pietra Liberija za ljubljansko stolnico v Ameriki Ključne besede: Pietro Liberi, risba, barok, beneška umetnost Risba Benečana Pietra Liberija, ki prikazuje študijo treh angelov, je ohranjena v Eskenazi Museum of Art v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. List je priprava zgornjega detajla oltarne slike sv. Miklavža med svetima Mohorjem in Fortunatom za ljubljansko stolnico (1674). 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Enrico LUCCHESE, An American drawing by Pietro Liberi for the Ljubljana Cathedral Keywords: Pietro Liberi, drawing, baroque, venetian art A drawing by the Venetian Pietro Liberi, depicting a Study of Three Angels, is preserved at the Eskenazi Museum of Art in Bloomington, Indiana, USA. The sheet is preparatory to the upper detail of the altarpiece of St Nicholas between Saints Hermagoras and For- tunatus for the Ljubljana Cathedral (1674). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Monika OSVALD, Giovanni Pacassi starejši († 1697) in veliki oltar v Marijini cerkvi na Sveti Gori pri Gorici (pred 1686) Ključne besede: Giovanni Pacassi starejši (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico, Marijino Celje (Lig), Avber na Krasu, Goriška grofija V Breviariju o zgodovini svetišča na Sveti Gori nad Gorico (1778) se je ohranil prepis predračuna za veliki marmorni oltar, ki ga je predložil Giovanni Pacassi starejši. Oltar je datiran pred 1686, saj so tega leta nanj prenesli Marijino milostno podobo. Ko je bilo 417 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 svetišče 1786 ukinjeno, so oltarno arhitekturo odkupili za Marijino Celje (Lig), taberna- kelj pa za Avber na Krasu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Monika OSVALD, Giovanni Pacassi the Elder († 1697) and the Main Altar in the Marian Sanctuary of Sveta Gora pri Gorici / Monte Santo di Gorizia (before 1686) Keywords: Giovanni Pacassi the Elder (†1697), Leonardo Pacassi (†1697), Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia, Marija Celje (Lig), Avber na Krasu, County of Gorizia In the Breviary on the history of the sanctuary of Sveta Gora nad Gorico / Monte Santo di Gorizia (1778) has been preserved a transcript of the price quotation for the marble main altar, submitted by Giovanni Pacassi the Elder. The altar is dated before 1686, since that was the year in which the image of Our Lady of Grace was placed to it. When the sanc- tuary was abolished in 1786, the altar structure was bought by Marija Celje (Lig) and the tabernacle by Avber na Krasu. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Stefano ALOISI, Razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji, pripisanih Giovanniju Bonazzi Ključne besede: Furlanija, San Vito al Tagliamento, Udine, družina Altan, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri Prispevek navaja razmišljanja o nekaterih skulpturah v Furlaniji (v San Vito al Taglia- mento in v Vidmu), ki se povezujejo z Giovannijem Bonazzo in jih potrjujejo neobjavljeni arhivski dokumenti ter so tukaj pojasnjeni po kronološki plati. Poleg tega je postavljena hipoteza o morebitnem mladostnem sodelovanju kiparja z beneškim kamnosekom Bor- tolom Cavalierijem. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Stefano ALOISI, Considerations on Some Sculptures in Friuli Ascribed to Giovanni Bonazza Keywords: Friuli, San Vito al Tagliamento, Udine, Altan family, Giovanni Bonazza, Bortolo Cavalieri This paper sets out considerations, confirmed by unpublished archive papers, on cer - tain existing sculptures in Friuli, in San Vito al Tagliamento, and in Udine, referred to Giovanni Bonazza and clarified here in their chronology. In addition, the hypothesis is put forward of a possible youthful collaboration between the sculptor and the Venetian stonecutter Bortolo Cavalieri. 418 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Paolo GOI, Predlog za Bernarda Tabacca Ključne besede: beneško kiparstvo 17.–18. stoletja, furlansko kiparstvo 17.–18. stoletja, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco Kipar in altarist Bernardo Tabacco je deloval v Bassanu, Trevisu, Benetkah, Padovi pa tudi v Dubrovniku. Ta članek prispeva k boljšemu poznavanju delavnice z atribucijo novih del v Furlaniji in z noticami o njegovem bratu Francescu, njegovem sodelavcu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Paolo GOI, On Bernardo Tabacco Keywords: Venetian sculpture 17th–18th century, sculpture in Friuli 17th–18th century, Bernardo Tabacco, Francesco Tabacco  Sculptor and architect of altars, Bernardo Tabacco worked in Bassano, Treviso, Venice, Padua, as well as in Dubrovnik. This article contributes to improving the knowledge of the workshop with the attribution of new works in Friuli as well as with new documents about his brother Francesco, his collaborator. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Blaž KORPNIK, Nekaj novosti o kiparju Gregorju Božiču Ključne besede: Barok, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. Prispevek obravnava baročnega kiparja Gregorja Božiča (o. 1676–1724). Kipar je živel in deloval v Laškem med letoma 1711 in 1724. Njegovo življenje slabo poznano, saj so ar- hivski viri, ki so na voljo, precej skopi s podatki. Med njimi prednjačijo zlasti matične knjige, za rekonstrukcijo njegovega opusa pa imamo na voljo le dva vira, ki izpričujeta njegovo avtorstvo. Kipar ima prepoznaven slogovni rokopis in ga lahko zato hitro loči- mo od ostalih kiparjev. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Blaž KORPNIK, New Findings on the Sculptor Gregor Božič) Keywords: Baroque, Božič Gregor, Claus Mark Anton, Gajšnik Janez Krstnik, Kompolje, Laško, Ljubljana, Loka pri Zidanem Mostu, Marx Andreas, Reiss Franc Krištof, Schoy Janez Jakob, Weissenkirchner Hans Adam, Wiederkehren Konstancija pl., Wintershofen Jožef Karel. The article discusses the baroque sculptor Gregor Božič (around 1676–1724). The sculp - tor lived and worked in Laško between 1711 and 1724. His life is poorly known, as the available archival sources are quite scarce with information regarding his day-to-day life. Among sources, the registry books are in the forefront, while there are only two sources that testify to his authorship. The sculptor has a recognizable stylistic handwriting and can therefore be quickly distinguished from other sculptors. 419 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Metoda KEMPERL, Kanoniška hiša Ciril-Metodov trg 6 in arhitekt Candido Zulliani Ključne besede: arhitekt Candido Zulliani, kamnosek Franc Grumnik, kamnosek Karl Bombasi, Ljubljana, baročna arhitektura V članku je predstavljena kanoniška hiša na Ciril-Metodovem trgu 6, katere obnovo so doslej pripisali ljubljanskemu arhitektu Candidu Zullianiju (1712–1769). Pregled knjigo- vodskih knjig ljubljanskega stolnega kapitlja je pokazal, da je bila hiša leta 1746 res obno- vljena pod Zullianijevim vodstvom. Kamnoseške elemente na stavbi je izdelal kamnosek Karl Bombasi iz Ljubljane po Zullianijevih načrtih. Zullianiju so na podlagi omenjene dokumentirane rekonstrukcije pripisana tudi glavna pročelja s portali hiš na Ciril-Me- todovem trgu 21, Novem trgu 2, Gosposki ulici 4 in Bregu 12. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Metoda KEMPERL, The Chapterhouse at Ciril-Metodov Trg 6 and the Architect Candido Zulliani Keywords: architect Candido Zulliani, stonemason Franc Grumnik, stonemason Karl Bombasi, Ljubljana, baroque architecture The article presents the chapterhouse at Ciril-Metodov trg 6, whose reconstruction has, to date, been attributed to the architect Candido Zulliani from Ljubljana (1712–1769). A review of the accounting books of the Ljubljana Cathedral Chapter showed that the house was indeed reconstructed under Zulliani’s direction in 1746. The building’s stonework elements were made by the mason Karl Bombasi from Ljubljana according to Zulliani’s plans. The main facades with portals of the houses at Ciril-Metodov trg 21, Novi trg 2, Gosposka ulica 4, and Breg 12 are also attributed to Zulliani based on the chapterhouse’s documented reconstruction. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Polona VIDMAR, Portret Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) v Oaxaci Ključne besede: portretno slikarstvo, kavalirsko potovanje, 18. stoletje, Franc Anton Schrattenbach, Francesco Solimena V članku je obravnavan portret mladega plemiča, ki je razstavljen v Museo de las cultu- ras de Oaxaca v Mehiki. V muzeju je portretiranec identificiran kot član burbonske vla- darske hiše, slika pa je pripisana Francescu Solimeni (1657–1747). Na podlagi napisa na portretu je avtorica v portretirancu prepoznala v Gradcu rojenega Franca Antona grofa Schrattenbacha (1712–1783) in obravnavala njegovo kavalirsko potovanje ter položaj v Ne- aplju, saj je bil nečak nekdanjega neapeljskega podkralja, Volfa Hanibala grofa Schratten- bacha. Pozornost je namenjena tudi različnim strategijam, ki so jih za pridobitev portreta med kavalirskim potovanjem uporabili Schrattenbach in njegova vrstnika in sorodnika, Ignac Marija II. grof Attems (1714–1762) in Ernest Henrik grof Wildenstein (1708–1768). 420 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Polona VIDMAR, The Portrait of Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783) in Oaxaca Keywords: portrait painting, Grand Tour, 18th century, Franz Anton Schrattenbach, Francesco Solimena The article discusses a portrait of a young gentleman exhibited in the Museo de las Cul- turas de Oaxaca in Mexico. In the museum, the sitter is identified as a member of the House of Bourbon and the painting is attributed to Francesco Solimena (1657–1747). Based on the inscription on the portrait, the author identifies the sitter as Graz-born Franz Anton Count Schrattenbach (1712–1783), discusses the subject’s Grand Tour and his position in Naples, being a nephew of the former Viceroy of Naples, Wolfgang Hanni- bal Count Schrattenbach. The paper draws attention to the various strategies for attending a portrait during Grand Tour, applied by Schrattenbach and his peers and relatives Ignaz Maria II Count Attems (1714–1762) and Ernst Heinrich Count Wildenstein (1708–1768). 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – fotograf Ključne besede: Avguštin Stegenšek, dokumentarna fotografija, dokumentiranje kulturne dediščine, fotografiranje cerkvenih zunanjščin in notranjščin, fotografiranje cerkvene opreme Članek predstavlja Avguština Stegenška (1875–1920), enega pionirjev slovenske ume- tnostne zgodovine, kot fotografa. Fotoaparat je imel Stegenšek že med študijem v Rimu (1899–1902), kasneje pa je precej svojih prihrankov porabil za nabavo zanesljive foto opreme. Od 950 negativov, kolikor jih je leta 1920 evidentiral v njegovi zapuščini, se jih je ohranilo okrog 190 in nekaj dodatnih pozitivov. Vsi dokumentirajo umetnine, ki jih je raziskoval. Pri analizi Stegenškovih fotografij, objavljenih v njegovih dveh topografskih monografijah (iz let 1905 in 1909), članek pokaže, kako Stegenškove fotografije presega- jo raven zgolj dokumentiranja. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Marjeta CIGLENEČKI, Avguštin Stegenšek – Photographer Keywords: Avguštin Stegenšek, documentary photography, documenting cultural heritage, taking photos of the church exteriors and interiors, taking photos of the church furnishing The article presents Avguštin Stegenšek (1875–1920), one of the pioneers of Slovene art history, as a photographer. Stegenšek possessed a camera already while studying in Rome (1899–1902), later he spent a great amount of his savings to acquire reliable photo equip- ment. Out of 950 negatives, registered in his estate in 1920, around 190 and some ad- ditional positives have been preserved. All of them document the works of art he was researching. In analysing Stegenšek’s photographs, published in his two topographical monographs (from 1905 and 1909), the article demonstrates how Stegenšek’s photos ex- ceed the level of mere documentation. 421 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Franci LAZARINI, Nekdanje evangeličansko župnišče v Radljah ob Dravi – neznano zgodnje delo Otta Bartninga Ključne besede: evangeličanska sakralna arhitektura, Štajerska, Radlje ob Dravi, 20. stoletje, pročodrimsko gibanje, Otto Bartning Članek obravnava stavbo nekdanjega evangeličanskega župnišča v Radljah ob Dravi, zgra- jenega leta 1912 po načrtih Otta Bartninga, ki je kasneje postal eden najvidnejših nem- ških arhitektov in se je specializiral prav za evangeličansko sakralno arhitekturo. Njegov slabo raziskani zgodnji opus je nastal v tesni povezavi s pročodrimskim gibanjem (Los- -von-Rom-Bewegung), razširjenim v nacionalno mešanih predelih Avstro-Ogrske v pr- vih desetletjih 20. stoletja, ki se je zavzemalo za prestop nemško govorečega prebivalstva iz katoliške v evangeličansko vero. Zgradba kaže precejšnje podobnosti z drugimi soča- snimi Bartningovimi župnišči, npr. v Peggau, Rottenmannu, Lipnici, Novém Městu pod Smrkem in do neke mere Kremsu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Franci LAZARINI, Former Evangelical Parson’s House in Radlje ob Dravi – Unknown Early Work by Otto Bartning Keywords: evangelical sacred architecture, Styria, Radlje ob Dravi (Mahrenberg), 20th century, Away from Rome Movement, Otto Bartning The article discusses the building of former evangelical parson’s house in Radlje ob Dravi (German: Mahrenberg), built in 1912 and designed by Otto Bartning, who later became a renown German architect, specialised in evangelical sacred architecture. His early mainly unresearched oeuvre, is connected to the Away from Rome movement (Los-von- Rom-Bewegung), widespread in the nationally mixed regions of Austria-Hungary in the first decades of the 20th century, which required the Germanophone population to con- vert from Catholicism to Protestantism. The edifice strongly resembles Bartning’s other contemporary parson’s houses, e.g. in Peggau, Rottenmann, Leibnitz, Nové Město pod Smrkem, and to some extent Krems. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Katja MAHNIČ, Steletovo poročilo o varstvu spomenikov v prvem Zborniku za umetnostno zgodovino Ključne besede: France Stelè, spomeniško varstvo, umetnostna zgodovina, konservatorstvo, stroka, konceptualni okvir V prvem letniku Zbornika za umetnostno zgodovino je F. Stelè objavil dvodelni prispevek z naslovom Varstvo spomenikov. V prvem delu prispevka je uvodoma na kratko predstavil razvoj spomeniškega varstva v Sloveniji. Ta uvod je v historiografskem smislu izredno za- nimiv iz več razlogov. Prispevek se osredotoča na v njem implicitno nakazano povezavo med spomeniškim varstvom in umetnostno zgodovino, kot jo je razumel in promoviral Stelè, ter spremembe njenega razumevanja v okviru kasnejšega razvoja spomeniškega var- stva na Slovenskem. Izkaže se, da Stelè spomeniškega varstva ni razumel kot stroke, pač pa kot prizadevanje za dosego določenega cilja, ohranjanja spomenikov. Tisto, kar je daja- lo tako vsebino kot strokovno podlago temu prizadevanju, je bila umetnostna zgodovina. 422 Za Steleta je bila torej umetnostna zgodovina tista, ki je določala predmet, metode in cilje delovanja spomeniškega varstva. V resnici je šlo torej za precejšnjo zožitev razumevanja spomeniškega varstva na varstvo pretežno umetnostnih spomenikov. Ta zožitev je imela pomemben vpliv na nadaljnji razvoj spomeniškega varstva na Slovenskem, ki se je po ne- kaj desetletjih znašlo pred nalogo utemeljevanja širitve področja svojega delovanja. Hkrati je Steletovo razumevanje spomeniškega varstva prineslo tudi umanjkanje razvoja prave spomeniškovarstvene teorije, razmisleka torej o temeljnih konceptih te dejavnosti, njenih ciljih in metodah. Kljub kasnejši širitvi področja delovanja spomeniškega varstva, reorga- nizacije spomeniškovarstvene službe in vzpostavitve konservatorstva kot posebne stroke umetnostna zgodovina ohranja svojo ključno vlogo na področju spomeniškega varstva. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Katja MAHNIČ, Stelè’s Report on Monument Protection in the First Volume of Zbornik za umetnostno zgodovino Keywords: France Stelè, monument protection, art history, conservation, profession, conceptual framework In the first volume of Zbornik za umetnostno zgodovino [Art History Journal], France Stelè published a two-part article entitled Varstvo spomenikov [Monument Protection]. In the first part of the article, he briefly presented the development of monument protection in Slovenia. This introduction is incredibly interesting, historiographically speaking, for several reasons. This article will focus on the connection between monument protec- tion and art history that is implicitly indicated in it, as it was understood and promoted by Stelè, and on how its perception changed in the subsequent development of monu- ment protection in Slovenia. As it turns out, Stelè did not view monument protection as a profession but as an effort towards attaining a specific goal, i.e. monument conserva- tion. The contents and technical basis of this effort were provided by art history. There - fore, in Stelè’s opinion, art history was what defined the subject, methods and aims of the monument protection practice. In fact, he viewed monument protection much more narrowly as primarily the protection of artistic monuments. This narrow definition had a major impact on the further development of monument protection in Slovenia, which was confronted with the task of justifying the expansion of its operation a few decades later. Moreover, Stelè’s understanding of monument protection also resulted in a lack of development of genuine monument protection theory, i.e. of contemplation about the ba- sic concepts of this activity, its goals, and methods. Despite the subsequent expansion of monument protection’s area of activity, the reorganization of the monument protection service, and the establishment of conservation as a special profession, art history has re- tained its vital role in the field of monument protection. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Maja LOZAR ŠTAMCAR, Mladi Gojmir Anton Kos in srednjeevropsko oblikovanje pohištva v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja Ključne besede: Gojmir Anton Kos, leta oblikovanja umetniške osebnosti, oblikovanje pohištva in notranje opreme, modernizem, artdeko, Dunaj, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos ni bil samo eden najuglednejših slovenskih slikarjev, ampak tudi izre- den oblikovalec pohištva in druge stanovanjske opreme. Pričujoča študija razkriva, kako se je vsestransko nadarjeni mladi Kos holistično umetniško formiral na Dunaju, v Berlinu 423 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 in Ljubljani. Že njegove prve zasnove za pohištvo in interierje so izdajale brezhibne pro- porce in skladnost rahločutno domiselnih form in barvnih shem v artdekojevskem smislu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Maja LOZAR ŠTAMCAR, Gojmir Anton Kos and the Furniture Design of the 1910s and 1920s Keywords: Gojmir Anton Kos, formative years, furniture and interior design, Modernism, Art Deco, Vienna, Berlin, Ljubljana Gojmir Anton Kos was not only one of the most prominent Slovenian painters, but was also an extraordinary furniture and interior designer. The study reveals the formative years of the all-round talented young Kos in Vienna, Berlin and Ljubljana. His earliest designs for furniture and interiors already clearly manifested a flawless command of proportions and harmony of the sensitively imaginative shapes and color schemes in the Art Deco spirit. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Luca CABURLOTTO, Slovenija na plakatih zbirke Salce v Museo nazionale v Trevisu Ključne besede: plakati, grafike, Slovenija, turizem, industrija, prireditve V veliki zbirki plakatov, ki jo je ustvaril Ferdinando Salce, je veliko primerkov visoke gra- fične kvalitete, ki zadevajo Slovenijo in ki so jih ustvarili umetniki, kot so Ratomir Pe- sić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac in drugi. Nastali so z namenom promocije turizma, industrije, prireditev in srečanj. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Luca CABURLOTTO, Slovenia on the Posters of the Collection Salce at the Museo Nazionale in Treviso Keywords: posters, prints, Slovenia, tourism, industry, events The great collection of posters made by Ferdinando Salce includes many of high graphic quality concerning Slovenia drawn by artists as Ratomir Pesić, Janez Trpin, Eugen Šajn, Franz Lenhart, Peter Kocjančič, Ivan Pengov, Herman Hus, Božidar Jakac and others, to promote tourism, industries, events, meetings. 424 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Špela GROŠELJ, Hagija Sofija – model za klasične osmanske in sodobne turške mošeje? Primer nove mošeje na trgu Taksim Ključne besede: Hagija Sofija, Mošeja na Trgu Taksim, Mimar Sinan, nacionalna identiteta, arhitektura V tradicionalni turški umetnostni zgodovini je dolgo veljalo, da so bile klasične osmanske mošeje, zgrajene v 16. stoletju, zgrajene po modelu Hagije Sofije. Arhitekt večine klasič- nih osmanskih mošej je Mimar Sinan. V preteklosti so se v zgodovinopisju začeli poja- vljati številni miti o arhitektu Sinanu in njegovem odnosu do Hagije Sofije. Mnogi miti so imeli politično osnovo in so skupaj s arhitekturo igrali pomembno vlogo pri oblikovanju nacionalne identitete Turčije. Hagija Sofija in Mimar Sinan sta še danes nabita s politič- no simboliko. Velja to tudi za novo mošejo na trgu Taksim? 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Špela GROŠELJ, Hagia Sophia as Model for the Classical Ottoman and a Possible Model for Contemporary Turkish Mosques? An Example of the New Mosque on the Taksim Square Keywords: Hagia Sophia, Taksim Square Mosque, Mimar Sinan, National Identity, Architecture In traditional Turkish art history, it has long been defended that classical Ottoman mosques, built in the 16th century, were built on the model of Hagia Sophia. The archi- tect of most classical Ottoman mosques was Mimar Sinan. Throughout history, many myths about the architect Sinan and his relationship to Hagia Sophia began to appear in historical texts. Many myths had a political basis and, together with architecture, played an important role in shaping Turkey’s national identity. Hagia Sofia and Mimar Sinan are still charged with political symbolism today. Is it the same with the new mosque on Taksim Square? 404 STEFANO ALOISI aloisi.stefano@gmail.com LUCA CABURLOTTO Soprintendente archivistico del Friuli Venezia Giulia via Alessandro Lamarmora, 17 IT-34139 Trieste luca.caburlotto@cultura.gov.it DOC. DR. GAŠPER CERKOVNIK Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana gasper.cerkovnik@ff.uni-lj.si IZR. PROF. DR. MARJETA CIGLENEČKI Krempljeva 9 SI-2250 Ptuj marjeta.ciglenecki@gmail.com PAOLO GOI goi.paolo@gmail.com ZASL. PROF. DDR. NATAŠA GOLOB Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana natasa.golob@ff.uni-lj.si ŠPELA GROŠELJ Ljubljana/Istanbul, doktorska študentka na Univerzi v Istanbulu spela.groselj87@gmail.com MAG. MOJCA JENKO Narodna galerija Puharjeva ulica 9 SI-1000 Ljubljana mojca_jenko@ng-slo.si PROF. DR. METODA KEMPERL Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Kardeljeva ploščad 16 SI-1000 Ljubljana metoda.kemperl@pef.uni-lj.si Avtorji / Authors 405 ZUZ – LVII–LVIII – 2021–2022 BLAŽ KORPNIK Mozirje DRA. ANABELLE KRIŽNAR Profesora Titular Dpt. de Escultura e Historia de las Artes Plásticas Facultad de Bellas Artes Universidad de Sevilla C/ Gonzalo Bilbao 7 y 9 ES-41003 Sevilla Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana akriznar@us.es DOC. DR. FRANCI LAZARINI Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor franci.lazarini@um.si Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana franci.lazarini@zrc-sazu.si DR. MAJA LOZAR ŠTAMCAR Narodni muzej Slovenije Prešernova 20 SI-1000 Ljubljana maja.lozar@nms.si DR. UROŠ LUBEJ Ljubljana uros.lubey@gmail.com DR. ENRICO LUCCHESE Dipartimento di Lettere e Beni Culturali Università degli Studi della Campania Luigi Vanvitelli Via Raffaele Perla, 21 IT-81055 Santa Maria Capua Vetere enrico.lucchese@unicampania.it DOC. DR. KATJA MAHNIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana katja.mahnic@ff.uni-lj.si 406 DOC. DR. RENATA NOVAK KLEMENČIČ Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana renata.novakklemencic@ff.uni-lj.si DR. MONIKA OSVALD monika.osvald@gmail.com DOC. DR. MIJA OTER GORENČIČ, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana mija.oter@zrc-sazu.si ALESSANDRO QUINZI Musei Provinciali di Gorizia Piazza Edmondo De Amicis, 2 IT-34170 Gorizia alessandro.quinzi@regione.fvg.it KATARINA RICHTER Rateče 9 SI-4283 Rateče – Planica katarina.richter9@gmail.com DOC. DR. KATARINA ŠMID Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5 SI-6000 Koper katarina.smid@fhs.upr.si PROF. DR. GUIDO TIGLER Dipartimento di Storia, Archeologia, Geografia, Arte e Spettacolo Università degli Studi Firenze Via S. Gallo, 10 IT-50129 Firenze guido.tigler@unifi.it SARA TURK MAROLT Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000, Ljubljana sara.turk@ff.uni-lj.si PROF. DR. POLONA VIDMAR Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor polona.vidmar@um.si