PoMni urad ?0!! Celovec — Vedagsposlamt !0!l Klagenfurt	)tha)a v Celovcu — Erscheinungsort Klogenturt	Posamemi izvod !.!0 Hi., mesečna natočnina 5 šilingov
P.b.b.








m*'






Letnik XXX.
Ceiovec, petek, 24. januar 497$
HM
iL §
Štev. 4 (1694)
Grozljiva podoba Koroške 1975:
Nacistična preteklost najboijše priporočiio za poiitične funkcionaije
Nezaslišane izjave dežeinega giavarja Wagnerja in iicemerski „zagovor" kancierja Kreiskega
# Pri deieinozborskih voHtvah nas ne bodo mogii več pobiti : kakšnim nacionainim gesiom kakor pri občinskih voiitvah. V resnici vendar pri na: tudi Kameradschaltsbund in Heimatdienst vodijo tjudje, M so nam btizu. Menim, da je SPQ v manjšinskem vprašanju dovotj kaznovana.__________
$ Misiim, da uživam doiočeno spoštovanje tudi v nacionainih
krogih. Sicer nisem bii učenec Napote (Hapoia je bita šoia za nacistične funkcionarje — op. ured.j, ampak vsekakor Hitierjev mtadinec
na visok) stopnji (hochgradiger Hitierjungej.__________________________
# Hekega dne bo državna pogodba morata biti izpoinjena, toda jaz bom kot dežein) giovai dopusti) samo takšne stvari, ki bodo tukaj !prejemijive.____________________________________________________
Teh nezaslišanih izjav ni poda) kakšen zakrknjen nacist, ki še vedno sanja o tisočietnem rajhu. Poda) jiih je koroški deželni glavar Leopold Wagner; poda) jih je na začetku jubilejnega ieta, v katerem bomo obhajati tridesetletnico poraza nacitašizma in dvajsetletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato pa so te 'izjave toliko bolj neodgovorne ter prikazujejo današnjo Koroško v naravnost groz-tjivi podobi: zaradi nenehnega ka-pituliranja odgovornih dejavnikov pred nacionalističnimi in neonacističnimi silami je politično ozračje v deželi že tako zastrupljeno, da vodilni politični krogi najboljše priporočilo in zagotoviio za uspešen razvoj očitno vidijo v tem, da se ponašajo z nacistično preteklostjo, da poudarjajo svoje duhovno sorodstvo z najhujšimi nacionalističnimi organizacijami in da se zaklinjajo, da ne bodo dovolili nobenega izvajanja dotočil državne pogodbe, ki ne bi bilo sprejemljivo za te kroge.
Koroškim Slovencem v zadnjem času zelo radi očitajo, da spodkopavamo ugled Avstrije v svetu; da blatimo držovo, ki nam daje vse in še mnogo več; da nismo lojalni državljani, ker iščemo podporo v našem boju pri matičnem narodu in celo pri mednarodnih torumih itd. Taki očitki in žaljiva podtikavanja prihajajo iz nacionalističnih krogov, prihajajo pa tudi s strani visokih in najvišjih predstavnikov v deželi in državi. Jugoslaviji pa očitajo, da se vmešava v notranje zadeve, ko kot sopodpisnica državne pogodbe povsem legitimno opozarja na neizpolnjena določila te pogodbe.
Toda ali ni tako ravnanje naravnost klasičen primer dvolične morate? Zlasti ko najvišji predstavnik dežele potrjuje tesno povezanost med uradno politiko ter organizacijami, ki bi jih po državni pogodbi morati že davno prepovedati; ko Se najvišji predstavnik dežele po-
naša z nacistično preteklostjo, da bi se tako prikupil nacionalističnim silam; ko najvišji predstavnik dežele zagotavlja, da bo dovolil samo takšno izvajanje državne pogodbe, ki bo .sprejemljivo' za tiste kroge, ki so že doslej uspeli preprečiti vsakršno pravično rešitev manjšinskih vprašanj.
Ta dejstva pač bolj kot vse drugo potrjujejo pravilnost in upravičenost opozori) na nezadovoljivo stanje in na nevarni razvoj v Avstriji. Ravno ta dejstva pa tudi ka-
žejo, kdo v resnici škoduje ugledu Avstrije v svetu. Gotovo ne manjšino, ki terja svoje zakonite pravice, pač pa tisti, k'i nosijo odgovornost za to, da se v tej državi lahko svobodno udejstvujejo novi in stari nacisti ter postaja nacistična preteklost že naravnost priporočilo za politično kariero; in gotovo tudi ne Jugoslavija, ki opozarja na neizpolnjene pogodbe, pač pa tisti, ki nosijo odgovornost za to, da te pogodbe še vedno niso izpolnjene.
Menimo, dc bi se ob teh dejstvih moral zamisliti tudi zvezni kancler dr. Kreisky. Povsem zgrešen je namreč njegov licemerski .zagovor' Wagnerja, češ da bi morali končno nehati z očitki zaradi političnih stališč pred več kot 30 leti. Kdo pa je Wagnerju očital njegovo politično preteklost (ki je razen njegovega najožjega kroga verjetno sploh nihče ni poznal)? Za stranko kot celoto in za njeno vodstvo še posebej je vsekakor slabo spričevalo, če ne čuti potrebe in ne najde moči, da bi zavzela jasno stališče v zadevi, ki težko bremeni njen ugled, hkrati pa pomeni neodgovorno izzivanje široke demokratične javnosti.
V
PODPOM JVASEAK/ BO/y
M uresničitev narodnih pravic
V Zagrebu je biio prejšnji teden veiiko protestno zborovanje, na katerem so mnogi tisoči deiovnih ijudi in študentov najostreje obsoditi poiitiko narodnega zatiranja hrvaške in sioven-ske narodnostne manjšine v Avstriji, izraziti so vso podporo gradiščanskim Hrvatom in koroškim Siovencem v boju za uresničitev narodnih pravic, ki jih zagotovijo državna pogodba iz ieta 19$$. Z zborovanja so postati protestno pismo avstrijski viad) z zahtevo, da onemogoči deiovanje neonacističnih sii, ki že poinih dvajset iet zanikajo narodne pravice stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ter izpoinitev vseh točk državne pogodbe. V pismu zveznemu izvršnemu svetu SFRJ pa so udeieženci zborovanja tzrekii podporo v dosiednem vztrajanju pri spoštovanju narodnih pravic manjšin v Avstriji.
Čiani zveze borcev Ravne na Koroškem pa so s svoje redne ietne skupščine posiaii zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu brzojavko nasiednje vsebine: „Borci HOV in POS, zbrani na ietnem občnem zboru kraja Ravne na Koroškem, pričakujemo, da bo zvezni izvršni svet vztrajat na ceiotnem izvajanju mirovne pogodbe s strani repubiike Avstrije ter s tem zagotovi), da bodo Siovenci in Hrvati v Avstriji uživaii vse pravice, ki jim pripadajo po mednarodni pogodbi. Borci tega najsevernejšega kraja naše domovine se zavedamo, da naše zahteve do Avstrije podpirajo vsi prebivaici Jugosiavije ter s tem enotno potrjujejo napore zveznega izvršnega sveta."

Lov za gtasovi volivcev na hrbtn siovenske manjšine
Kot zadnja med političnim) strankami na Koroškem je to teden še KP predstavila javnosti svoje vodilne kandidate za deželnozborske volitve in tako .uradno" začela svoj predvolilni boj. Ob tej priložnosti so bili zastopniki tiska seznanjeni tudi s težišči, ki jim daje stranka glavni poudarek, katera pa — kakor je bilo izrecno poudarjeno — ne predstavljajo izrazitega volilnega programa, ki bi bil veljaven samo do volitev, ampak gre za
Ameriški voditelji obsojeni
.Sodišče Rusell II. obsoja ameriškega predsednika Nixona in Forda ter ministre Združenih držav Amerike, predvsem pa zunanjega ministra Kissingerja, katerih odgovornost za fašistični državni udar v Čilu je bila neizpodbitno dokazana tudi na podlagi gradiva, ki je bilo objavljeno v ZDA."
Tako piše v uvodnem poglavju dokumenta, ki je sad enotedenskega zasedanja mednarodnega sodišča Russel II. v Bruslju. Razsodišče, ki mu predseduje italijanski senator Lelio Basso, je na svojem drugem zasedanju (prvič se je sestalo aprila lani v Čilu, drugič pa pred nedavnim v Bruslju) ponovno vzelo v pretres položaj v
Latinski Ameriki Čilu in Braziliji.
s posebnim poudarkom dogajanja v
V razsodbi sodišče zaključno ugotavlja, da se bo moralo ponovno sestati, da ponovno prouči represijo v Latinski Ameriki. Na prihodnjem zasedanju bodo razpravljali o položaju v Nikaragvi in Argentini ter predvsem o naslednjih vprašanjih: značaj in obseg vojaških in policijskih posegov ZDA ter Brazilije v drugih državah Latinske Amerike; vpliv šolanja latinskoameriških častnikov v vojaških akademijah ZDA na položaj v južnoameriški celini; vloga večnacionalnih družb pri gospodarskem in kulturnem zatiranju narodov Latinske Amerike; vloga in značaj vezi med politično oblastjo in zasebnimi gospodarskimi mogotci.
Mednarodno razsodišče Russell II. je naslednik sodišča, ki ga je ustanovil znani britanski filozof Bertrand Russell, da bi obsodil ameriške vojne zločine v Indo-kini. Razsodišče nima nobene dejanske oblasti, da bi uveljavilo svoje sklepe, ima pa veliko moralno težo, saj v sodnem zboru sodelujejo demokratični znanstveniki vseh držav in vseh ideoloških nazorov, ki so znani po svetu tako zaradi svojih zaslug na znanstvenem področju kot tudi zaradi svoje moralne veličine. Vsekakor
je zanimivo, da je razsodišče Russell II. izbralo za predmet razprave Latinsko Ameriko, ki je od vseh celin najbolj izpostavljena neokolonialističnemu izkoriščanju s strani ZDA.
Pred sodnim zborom so se tekom enega tedna zvrstile v bruseljski kongresni palači številne priče, ki so govorile o svojih izkušnjah in trpljenju. Ob koncu je sodišče potrdilo obsodbo zaradi teptanja človekovih pravic, ki jp je že izreklo aprila lani proti režimom, ki so na oblasti v Braziliji, Čilu, Urugvaju in Boliviji, kjer je represija tako ostra, da je resnično .zločin proti človeštvu". K razsodbi je sodišče dodalo še .izjavo o krivdi" režimov v Gvatemali, Haitiju, Paragvaju in Dominikanski republiki.
Brazilska vlada je bila obsojena zaradi genocida, vse ostale pa zaradi ..rasističnega teptanja človekovih pravic ter demokrtičnih in sindikalnih svoboščin". Sodišče je nadalje poudarilo svojo zaskrbljenost zaradi sistematičnega zapiranja, mučenja in ubijanja političnih beguncev v Argentini.
.Vlada v ZDA je soodgovorna za ta zločin in za sistematično teptanje pravic suverenih narodov," poudarja sodišče, ki glede Čila ostro obsoja tako krajevne mogotce kot severnoameriške oblastnike, ker so podprli prevratniško rovarjenje. Sodišče pravi, da je .Pinochetova hunta utelešena kršitev mednarodnega prava in kot taka nima pravice biti zastopana v Združenih narodih".
Sodišče zahteva takojšnjo osvoboditev vseh ljudi, ki so bili zaprti zaradi svojega političnega prepričanja ali svojega političnega delovanja. Poleg obsodbe latinskoameriških fašističnih režimov pa poziva delavce, intelektualce, sindikalne in vse demokratične organizacije, naj s splošno mobilizacijo svetovnega javnega mnenja zaostrijo pritisk na fašistične režime in njihove pokrovitelje.
vprašanja, ki jim bodo komunisti posvečati vso pažrtjo tudi v svoji nadaljnji politiki.
Razumljivo stojijo v ospredju socialnopolitična vprašanja, katerih rešitev mora predvsem upoštevati potrebe in koristi delovnih ljudi. Ne nazadnje pa zavzemajo komunisti jasno stališče tudi v manjšinskem vprašanju, ko pravijo, da je prizadevanje za narodne pravice slovenske manjšine vprašanje demokracije. Zato odklanjajo sleherni narodnostni boj in vsako obliko ugotavljanja manjšine ter se zavzemajo za sporazumevanje obeh narodov v deželi na podlagi uresničitve pravic, ki so koroškim Slovencem zagotovljene v državni pogodbi. To stališče KPCf v manjšinskem vprašanju se zrcali tudi v kandidatni listi, na kateri zavzema drugo mesto zaveden Slovenec — študent Mirko Messner.
S tem je paleta volilnih programov popolna in volivci bodo v prihodnjih tednih imeli dovolj možnosti in priložnosti, da objavljene obljube, zahteve in zamisli kritično presodijo in se potem 2. marca odločijo, kakor jim narekuje njihova politična zrelost. Da bodo pri tej odločitvi tokrat še v posebni meri igrali vlogo narodnostni vidiiki in pogledi na manjšinsko problematiko, kaže že dosedanji potek predvolilnega boja, ko so se zlasti vse tri doslej v deželnem zboru zastopane stranke odločile, da bodo boj za glasove v pretežni meri izbojevali na hrbtu manjšine. Kljub navideznim svetovnonazorskim razlikam so ravno v tem vprašanju našle naravnost presenetljivo soglasnost. In sicer se izraža ta soglasnost v negativističnem pristopu k obravnavanju tega vprašanja, pri čemer je v zahtevi po ugotavljanju manjšine opaziti le neznatne nianse, medtem ko so si v načelu povsem edini no liniji Heimatdiensta, da .brez preštevanja ni reševanja*.

<di!a se je hitro razbiiniia
Zakaj ne ce!o resnico?
Dotočen det koroškega tiska si je od zadnjega zborovanja KHD v Cetovcu postavit natogo, da vedno spet ščuva proti dvojezičnemu Sotstva ter skuša dokazovati, da je sio-venske otroke treba skoncentrirati v posebnih šotah (očitno po vzorcu židovskega geta v nacistični dobi!) in tako rešiti nemške otroke nevarnosti, da bi biti reveži še naprej prisitjeni sedeti v istih razredih s stovenskimi sošotci.
Mimo tiska je v tej smeri zdaj posebno aktiven Abwehrkampferbund, ki spet enkrat bije obrambni boj za ogroženo domovino — tokrat proti dvojezični šoti, ker vendar ne gre, da bi kakšen nemško govoreči otrok v šoti morda stišat tudi še kakšno stovensko besedo.
Za ta svoj ..obrambni boj" je KAB pripravit propagandno gradivo, ki ga je v ne-dovotjenih akcijah detii v javnosti najprej v Cetovcu in potem še v Betjaku. Vendar pa se pri pripravi tega gradiva ni dosti brigat za to, do kakšne mere bodo njegovi „argu-menti" zgrajeni na resnici. Kajti sicer se ne bi ponašat s ^širokogrudno" ureditvijo, po kateri mora biti pouk dvojezičen tudi tedaj, če je k pouku siovenščine prijavtjen en sam otrok, marveč bi povedat, da je to samo te pa teorija, medtem ko je praksa precej drugačna, dosti manj tepa. Kotiko je namreč primerov, ko je pouk v siovenščini skoncentriran na čas po rednem pouku, ko neprijavtjeni otroci tahko gredo domov, k stovenšči-ni prijavtjeni učenci pa morajo ostati v šoti — so „zaprti", kakor se to navadno reče. tn da potem nimajo več redne prometne zveze domov, gotovo ne prispeva h temu, da bi se povečato števito otrok, prijavtjenih k pouku siovenščine.
Toda borcem najnovejšega obrambnega boja očitno ni totiko do popotne resnice, zadostuje jim nekaj papirnate teorije, s katero tahko zavajajo javnost. Sicer pa je to v zadnjem času postata sptošna navada ati botje razvada Avstrije in njenih predstavnikov: da se pred domačo in ztasti pred svetovno javnostjo in pred mednarodnimi forumi ponašajo z nekaterimi zakoni in dotočiti, povsem in zavestno pa zamotčijo, da je vse to te na papirju, medtem ko o dejanskem izvajanju v korist manjšini ne more biti govora. Če pa potem kdo opozori na dejstvo, da je te majhen det stovenskih otrok detežen izobrazbe v materinem jeziku, smatrajo to kot napad na Avstrijo.
Ta teden je bil zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager na prvem uradnem obisku na Koroškem. Ker je obisk sovpadel z volilnim bojem, je OVP močno zamerila socialistom ter jim kratko malo očitala, da so tudi naljvišjega predstavnika republike vpregli v svoj strankarski voz ter go zlorabili za lov na glasove volivcev.
Bivanje zveznega predsednika na Koroškem pa je služilo tudi še drugemu namenu,
Mračni cilji neonacističnih hujskačev
Ko je govoril o hujskaški gonji proti Jugoslaviji in še posebej o lažnem pisanju tujih listov o položaju albanske narodnosti v Jugoslaviji, je predsednik pokrajinske konference ZK Kosova Mah-mut Bakalli posebej omenil tudi glasilo koroške OVP „Volkszeitung". Dejal je, da ta list v obliki pamfleta in popolnoma lažno piše, da so Albanci v Jugoslaviji baje oropani vseh pravic, da niso zastopani v vodstvih partije in države, da v šolih nimajo pouka v materinem jeziku in podobne izmišljotine.
Predsednik Bakalli je navedel podrobne podatke, ki kažejo, da uživa albanska narodnost popolno enakopravnost na vseh področjih, nato pa naglasil, da so vsa ta dejstva dobro znana tudi avstrijskim novinarjem in turistom, ki obiskujejo Kosovo. Znana so avstrijskim znanstvenim delavcem, ki sodelujejo na seminarjih pri albanološkem inštitutu v Prištini, dobro znano pa je to tudi samemu avtorju inkriminiranega članka.
„Takšno pisanje pa ima tudi poseben mračen cilj v službi nacističnih sil v Avstriji," je dejal predsednik Bakalli, „v njihovem šovinističnem napadanju osnovnih nacionalnih pravic koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Skupaj s Slovenci, Hrvati ter vsemi narodi in narodnostmi tudi albanska narodnost ogorčeno protestira, ker v Avstriji odrekajo pravice slovenski in hrvaški narodni manjšini in ker avstrijska vlada ne izpolnjuje obveznosti iz državne pogodbe, kar spodbuja in opogumlja najbolj črne nacistične sile."
nudilo je namreč priložnost, da se z najvišjega mesta zavzame stališče k manjšinskemu vprašanju. In to je predsednik Kirchschla-ger tudi izkoristil, ko ije govoril o potrebi skupnega iskanja rešitev ko je omenil pogodbe (torej obveznosti iz državne pogodbe — op. ured.) in ko je prikazoval manjšino kot povezovalni člen med narodi ob pogoju, da obe strani najdeta skupno pot.
Mislimo, do nam tozadevni pozivi niso bili potrebni, saj smo taka stališča zastopali že vse doslej. Tudi nismo koroški Slovenci krivi, da Avstrija svojih obveznosti še vedno ni izpolnila in da nas ob dvajsetletnici državne pogodbe nameravajo šele iskati in preštevati, kar z drugimi besedami pomeni, da osporavaijo naš obstoj in da nam odrekajo pravico do podedovane zemlje, na kateri avtohtono živimo že dolga stoletja. Zato moremo besede zveznega predsednika razumeti le kot opozorilo večinskemu narodu in pristojnim dejavnikom v deželi in državi, da bo treba najti rešitve skupaj s prizadeto manjšino, ne pa ji s politiko sile vsiljevati diktate, ki so zanjo povsem nesprejemljivi, če se noče sama odpovedati obstoju in nadaljnjemu razvoju.
Ravno v tej luči pa je treba videti tudi besede, ki jih je predsednik Kirchschlager naslovil na Jugoslavijo v zvezi z njeno mednarodnopravno zagotovljeno pravico do podpiranja boja svojih rojakov v Avstriji. Tukaj govoriti o žalitvah in pavšalnih ob-dolžitvah, se pravi postavljati stvari na glavo. Zato vprašujemo gospoda zveznega predsednika:
H Ali je žalitev, če se Avstrijo opozori, da še ni izpolnila svojih mednarodnih obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine, ko pa Vi sami govorite o potrebi izpolnitve teh obveznosti, o skupnem iskanju rešitev ob spoštovanju pogodb in ob upoštevanju tozadevnih izkušenj v drugih državah?
H Ali je žalitev, če se Avstrijo opozori, da obujanje nacistične miselnosti povzroča resno skrb, ko pa je politično ozračje na Koroškem že toko zastrupljeno, da celo deželni glavar sam čuti potrebo ponašati se s svojo nacistično preteklostjo, da niti ne govorimo o dolgi vrsti najrazličnejših manifestacij in pojavov neonacizma?
H Ali ije žalitev, če se Avstrijo opozori, da ne spoštuje mednarodnih pogodb, ko pa niti petdeset let po sklenitvi tozadevnega sporazuma še ni izročila Jugoslaviji njej pripadajočih arhivatij in ko ji skoraj trideset
let od konca druge svetovne vojne še ni vrnila kulturnih vrednot, ki so jih naropali nacistični okupatorji in so potem ostale v Avstriji?
Kaj drugega pa Jugoslavija v svoji noti Avstriji tudii ni ^očitala". Zato mislimo, da bi bilo besedam o dobrososedskih odnosih in o prijateljskem sodelovanju mnogo lažje verjeti, če se predstavniki Avstrije na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju ter na načela Združenih narodov ne bi samo sklicevali, marveč bi jih tudi spoštovali in predvsem izvajali v praksi. Tedaj namreč manifestacije enakopravnega sodelovanja in prijateljskega sožitja med obema narodoma na Koroškem ne bi bite samo za določene namene in potrebe odlično zrežirani enkratni dogodki, ampak vsakodnevnii odraz razmer v deželi.
Tako pa je tudi obisk zveznega predsednika v Železni Kapli zapustil neprijeten priokus. Gotovo je bito razveseljivo videti in slišati, kako je bil najvišji reprezentant naše domovine pozdravljen s pesmijo in recitacijo tako v nemškem kot v slovenskem jeziku. Toda že nekaj kilometrov izven Kaple in še v mejah iste občine se je ta idila že razblinila^ ko je na Rebrci zadonelo zvezne-
državne pogodbe v ce/oti. Gre za sprcmf?7!^o mednarodnega po/o-žaja Avstrije, kot ga do/oča državna pogodba, se prav: demokratične in nevtraine Avstrije. Bistvo državne pogodke pa je prav v tem, da se v Avstriji prepreči vnovični vzpon nacizma. Prav Avstrija, ki nosi veiiko odgovornost pred svetom zaradi ade/ežke v kit/erjevskem pokoda proti svo-kodi cvropskik narodov, ni k/jak javnim okveznostim storiia ničesar, da ki izrava/a korenine nacizma. Nokenega sodnega procesa ni kiio po vojni v Avstriji proti nacistom, četadi jik ni kiio maio in četadi so kiii mnogi nacisti iz Avstrije, ki so na primer moriii in požiga/:' vsevdiij po /agot/aviji. Korenine nacizma so ostaie nedotaknjene k/jak državni pogodki in kijak tema, da so protikit/erjevski zavezniki Avstriji po vojni mi/ost-no spreg/eda/i vse njene greke v vojni in jo ceio priznaii za žrtev Jašizma.
Vse, kar se danes dogaja v Avstriji, je dokaz, kako so nacistične korenine oživeie in že poganjajo nevarno strapen sad. Zato je mogoče, da se sam vodja socia/istične stranke na Koroškem in deže/ni g/avar te deže/e javno in ponosno razg/aša za od/ičnega pripadnika ,,Hit/erjagenda".
Drago Koitmr)]
(Primorski dnevnik. Trst)
mu predsedniku v pozdrav znano nemškona-cionalno geslo o nemški pesmi na Koroškem od dolin do ledenika. Ne vemo, komu je zato veljal poziv, da je nad jezik tn narodnost treba postaviti domovino Avstrijo.
5i7a in
manjšinske šoke
Na zborovanju FPd dne 16. 1. 1975 je svobodnjaški poslanec Erich Sila (ime pisano z enim ,,l" po učiteljskem priročniku 1974, str. 394) spet enkrat zahteval vzpostavitev dvojezičnih razredov na centralnih šolah.
K tej stvari, že dostikrat izrečeni zamisli in želji gospodov Sile in dr. Einspielerja, sem na kulturnih dneh 1974 v svojem predavanju zavzel naslednje stališče:
,,Če gospod deželni poslanec Sila in gospod direktor dr. Einspieler zahtevata, da morajo biti prijavljeni učenci poslani v neke posebne centralne manjšinske razrede in šole, ločeni od sedanjih, ko so tudi prijavljeni učenci na splošnih ljudskih in glavnih šolah, potem naj poskrbita najprej za to, da bo možna vzpostavitev pravih manjšinskih obveznih šol povsod tam, kjer jih manjšina želi (tudi ob prijavi enega samega otroka, kakor to vedno zatrjujejo ter domačo in mednarodno javnost v nasprotju z dejanskim stanjem zavajajo nemški nacionalistični krogi), toda ne v smislu kombinirane enorazrednice, marveč z vsemi posledicami ločenega vodstva itd. Manjšinske zadeve se nikakor ne morejo reševati po splošno veljavnih določilih, kot jih izražajo glede števila učencev paragraf 14 manjšinskega šolskega zakona za Koroško in paragrafa 10 in 15 koroškega šolskega zakona. Ta dva tukaj imenovana zakona s vojimi določili nista primerna za dejansko enakopraven položaj manjšine, kaj šele njenega pospeševanja. Nisem pa noben prerok, če rečem, da bi ob realizaciji ločenih manjšinskih obveznih šol tam, kjer jih manjšina želi, neki ljudje iz znanih krogov trdili in zagnali vik, da te šole niso pod nadzorstvom oblasti, kot se je to ne vem že kolikokrat postavljalo za slovensko gimnazijo, ki jo, ne da bi pristojna oblast doslej kaj ukrenila, smejo v vsej javnosti diskriminirati kot .veliki strup'."
Torej, gospod poslanec Sila: Dajte spremeniti zgoraj navedena, manjšini nenaklonjena določila tako, da je v okviru šolskega okoliša, ki se krije z navadnim šolskim okolišem do-tične šole, možna vzpostavitev samostojnih razredov in šol v smislu določil paragrafa 12 lit. a, b in c manjšinskega šolskega zakona, da je izključen seveda vsak oddelčni pouk. Sem mnenja, da bi se manjšina takih določil tudi posluževala, čeprav slej ko prej stojim na stališču, da je skupna dvojezična vzgoja vseh učencev, kot jo je začrtala nova pot leta 1945, najboljša za obe strani, ker edino to zagotavlja medsebojno spoznavanje, razumevanje in spoštovanje, s tem pa mirno in enakopravno sožitje.
R. Vovk
!aM*nn*xanaa*a*aHMmH<****'«*''***'"
Bi/ sem od/ičen „H:t/frjKMge". — 5 temi Besedam: je koroški de-že/n: g/avar Teopo/d IVagner, ki je tadi vodja koroške socia/istične stranke, dovo/j prepričljivo označi/, kam je priš/a Avstrija v popaščanja pred neonacističnimi si/ami, ki so prav na Korošcem najko/j visoko dvigni/e g/avo. Ni k;7a zato pretirana ugotovitev ja-os/ovanske note, ki je opozori/a, ako se danes v Avstriji krepijo nazadnjaške, neonacistične si/e, ki dokivajo vse večji vp/iv na de/ovanje vsek dragik strank, tadi socia/istične. Avstrija je posta/a /eg-/o organiziranega protijagos/ovan-skega de/ovanja in avstrijski tisk je v pretežnem de/a g/asnik takega de/ovanja. Danes se je vsa gonja osredotoči/a na koj proti koroškim S/ovencem, gradiščanskim Hrvatom in /agos/aviji, jatri pa so kaj /akko tarča neonacistov vse demokratične pravice avstrijskega /jadstva samega, /agos/ovanska nota je tadi opozori/a, kako gre ce/otno de/ovanje neonacistov in tadi de/ovanje okstoječik strank, ki so sk/eni/e prešteti s/ovensko manjšino, za tem, da spodtaknejo in revidirajo avstrijsko državno po-godko, ki je teme/j neodvisne in nevtra/ne Avstrije, astanov/jene po dragi svetovni vojni.
IVagnerjeva izjava izpričaje, kako da/eč se je tadi socia/istična stranka Avstrije, ki sicer sodi med
najko/j konservativne si/e v sk/opa evropske socia/demokracije, že podredi/a vp/iva neonacističnik si/. Baj IVagner seke odkrito šteje za dokrega /Nt/erjevega m/adinca in poadarja prijate/jstvo, ki veže njegove socia/ne demokrate s Nci-
matdienstom, se pravi z organizacijo gonje proti B/ovencem.
/zjava koroškega deže/nega g/a-varja dokazaje, da je ime/ prav predsednik iste stranke na Tiro/-skem, Ba/cker, ko je nedo/go tega izjavi/, kako je ,,Avstrija dakovno že v pred/ašistični Jazi" in kako se /akko kaj kma/a pojavi k/ic po močnem č/oveka, kajti ,,demokracija ima v Avstriji ze/o tanko kožo".
Če so že predstavniki socia/istične stranke g/okoko zakred/i v m/akaže nacizma, kaj ki še/e /akko rek/i za drage stranke, ki so še ko/j desne od socia/istov, denimo svokodnjaška stranka, ki tadi že dos/ej ni skriva/a svojega nacističnega kistva. Eden izmed nje-nik vodite/jev javno izjav/ja, ka-
ko je Avstrija tretja nemška država. A/nogi predstavniki te stranke že do/go javno napadajo posamezna do/oči/a avstrijske državne po-godke. Na Koroškem pa pripadniki te stranke neamorno propagirajo tako imenovano nede/jivo
nemško Koroško. Taka ges/a z/a-sti vztrajno širijo pristaši Heimat-diensta.
Da ko podoka popo/na, naj navedemo še to, da se v Avstriji nemoteno širi pop/ava nacistične /i-teratare, knjige o Hit/erja, ki po-ve/ičajejo njegovo po/itiko, in da je vse več najraz/ičnejšik prireditev in pros/av esesovcev ok ade-/ežki aradnik predstavnikov.
Vse to dokazaje, kako Avstrija dejansko postaja središče vsek des-ničarskik in neonacističnik si/. Njikovo de/ovanje je predvsem aperjeno proti s/ovenski in krva-ški manjšini ter proti sode/ovanja z /agos/avijo. Nedvomno pa ima vse to de/ovanje za ci/j ne samo iztrekiti s/ovenski in krvaški žive/j, pač pa jim gre za odpravo
Nacizem dviga giavo

Matija MajarZiijski
Njegovo delo in ideje
Letos februarja bo preteklo 166 tet, odkar se je v Goričah v Zilji rodil znani narodni buditelj Matija Majar Ziljski. Njegovo delo so v slovenskem zgodovinopisju zelo zgodaj začeli visoko ceniti, manj pa so se posvečali analiziranju njegovih idej.
Tega dela se je z vso pedantnostjo lotila sovjetska znanstvenica Iskra V. Čurkina v knjigi „Matija MajarZiijski", ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Avtorica velja za najboljšega sovjetskega strokovnjaka za slovensko zgodovino. Pri svojem delu je podrobno analizirala vse časopisne članke in predvsem bogato korespondenco Matije Majarja, ki je mnogo dopisoval tudi z ruskimi narodnimi delavci — Popovom, Pogodinom, Rajevskim, Golubcovom — in v teh pismih razvijal svoje ideje.
V svojem članku bi rad podal, na podlagi omenjene razprave, prikaz življenja, dela in idej Matije Majarja Ziljskega.
Že Josip Apih ga je v preteklem stoletju imenoval ^najskrajnejšega slovenskega levičarja". To res velja za njegove nacionalne poglede, manj pa za socialne, kjer je zagovarjal odkup kmečkih bremen. Boril se je za uvedbo slovenščine v šole in urade. Zbiral je ljudsko blago in je bil do ljudske posvetnosti neprimerno bolj strpen kot mnogi njegovi sodobniki istega stanu. Poklic katoliškega duhovnika ga ni oviral pri sodelovanju z ruskimi pravoslavnimi pisci ali s slovaškim pastorjem Hurbanom. Glavni ideal mu je bila ..slovenska vzajemnost".
Matija Majar se je v rojstni hiši naučil brati in kot dvanajstleten začel obiskovati gimnazijo v Celovcu. Vpisal se je na licej v Gradcu in ga končal 1833. Nato je študiral bogoslovje v Celovcu, kjer je bil leta 1837 tudi posvečen. V začetku je služboval v pisarni celovškega škofa Lidman-skega, po rodu Čeha, pozneje v Ro-žeku in Zabnicah, leta 1844 pa je postal kaplan v celovški stolnici. Tu je imel izredno velik vpliv na slovenske bogoslovce, ki jih je navduševal za slovenščino. Leta 1948 je bil zaradi prevelikega navdušenja za slovanstvo prestavljen na Višarje. Delo v provinci ga je močno odrezalo od centrov slovenskega narodnega gibanja. Potikati se je moral po nemških farah, 1851 je prevzel faro v Gorjah, ki jo je vodil 19 let. Leta 1867 je potoval v Moskvo na ogled narodopisne razstave; zanjo je daroval zilj-
ske svatovske noše in druge narodopisne predmete. Izredno se je zanimal za ruski jezik in napisal rusko slovnico. Skušal se je celo za stalno preseliti v Rusijo. Končno je dobil mesto beneficiata na Križni gori pri Celovcu. Lotila se ga je očesna bolezen in se je v jeseni 1883 preselil v
Prago. Tu je živel sam zase, do kraja se je izogibal družbe in upal, da bo operacija na očeh uspela. V Pragi je tudi umrl 31. julija 1892.
Znanstvenica Čurkina je njegovo
delo razdelila na več komponent.
Pred revolucijo 1848 se uvršča Majar med pomembne zbiralce narodnega blaga. To delo je v njem utrdilo prepričanje o jezikovni in etnični enotnosti Slovencev. Navdušuje ga ilirizem, ki je videl rešitev v združitvi vseh južnoslovanskih narodov v en narod z enim jezikom. Zanimajo ga slovanski problemi, dopisuje se s Čehi in Rusi.
Marčno revolucijo 1848 je Majar navdušeno pozdravil. 2e 17. marca napiše članek, kjer je postavil osnovne zahteve nacionalnega programa — združitev slovenskih dežel v eno celoto, „kjer bodo živeli po svojem". Mnogim se zdi ..prenapet" in mu očitajo, da ..izgublja pamet". To mu prinese premestitev. Na zanimiv način je v Beljaku prepričal Ziljane, da niso glasovali za frankfurtski parlament. Glede socialne komponente revolucije ,,odprave fevdalnih bremen" zagotavlja Majar odkup. Sicer ga to tudi tako ne zanima, pomembnejše je nacionalno vprašanje. Njegova Zedinjena Slovenija vključuje vse Slovence tudi na Ogrskem in beneške Slovence.
Proti koncu leta 1848 je Matija Majar opustil ozko ilirsko načelo v
Ogabna poboba dvoličnosti
Brez izdatne podpore matične države je majhna manjšina v tuji državi konec konca )e ogrožena v svojem obstoju."
Ta stavek je zapisan v proglasu, ki ga je ob koncu minulega leta naslovita na avstrijsko javnost „Gs.terreichische Londsmannschaft", ko je kakor vsako leto pozvala Avstrijce, naj se spomnijo svojiih rojakov na Južnem Tirolskem in jim po svojih močeh pomagajo v njihovem boju za obstoj. Omenjeno društvo pravi, da je s pomočjo prispevkov, ki jih zbira v Avstriji, lahko leto za letom izdatno podprlo južne Tirolce pri gradnji šol, domov in otroških vrtcev ter omogočilo številne štipendije in druge podpore.
Brez dvoma je solidarnost, ki jo izkazujejo Avstrijci svojim rojakom na Južnem Tirolskem, prav tako pravilna, kot ije legitimna podpora, ki jo nudi Avstrija svoji manjšini v Italiji.
Toda med istim avstrijskim prebivalstvom in v isti Avstriji se najdejo ljudje in celo visoki predstavniki, ki tudi glede upravičenega interesa matičnega naroda za usodo manij šine merijo z različnimi merili — namreč v primeru slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter države njunih matičnih narodov. V nesramnih podtikavanjih nelojalnosti in v neutemeljenih očitkih vmešavanja v notranje zadeve se — zlasti spričo omenjenih odnosov na relaciji Avstrija*—Južna Tirolska kaže ogabna podoba dvoličnosti in zlagane morale!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VAB) NA
Prešernovo prosiavo
V POČASUTEV SLOVENSKEGA	, , , , ,	,
v petek 7. februarja 197$
KULTURNEGA PRAZNiKA	.„M. y m.dri
Doma glasbe v Cetoveu.
Na sporedu bodo $ Stavnostni govor 3 Recitacije # Giasbeni vtoiki
Ljubitetje stovenske besede in giasbene umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem števitu. Z udetežbo na Prešernovi prostavi bomo izpričati povezanost z narodno cetoto.
O J o r
korist zveze vse avstrijskih Slovanov. Ilirski jezik mu postane samo stopnja k ustvaritvi vseslovenskega knjižnega jezika. Skupaj z Andrejem Einspielerjem in Antonom Janežičem začne Majar leta 1850 izdajati list Slovenska bčela, ki je od vsega začetka širil Majarjeve ideje ter objavljal tudi članke v umetnem ilirskem jeziku, ki ga nihče ni razumel.
Po letu 1861 se je Majar znova vrnil na politično področje. Čurkina prikaže njegove zahteve po uvedbi slovenščine v urade in šole. Zanimiva je zahteva po ustanovitvi kraljestva Ilirije, ki bi vključevalo vse slovenske dežele. S tem predlogom je nastopil proti Einspielerjevi tezi o Notranji Avstriji in proti mariborskemu programu slovenskih narodnih delavcev iz leta 1865. Štajersko je razdeli! na nemški in slovenski del, podobno tudi Koroško.
V	Pragi je Majar leta 1865 izdal Uzajemno slovnico, ki naj bi postala osnova za uvedbo vseslovanskega jezika. Pri sestavljanju tega jezika je Majar jemal tiste oblike besed, ki so značilne za večji del slovanskih jezikov. Uvedbe občeslovansko azbuko, ki jo sestavi iz ruske cirilice, latinice in staroslovanskega črkopisa. Če se vprašamo, zakaj je šel Majar v vseslovansko smer, opazimo, da je videl edini izhod pred germanizator-skim pritiskom v enem, močnem slovanskem narodu. Tudi nacionalna ideja dobiva vedno bolj obliko vse-slovanstva. Po obisku Moskve se Majar izredno navdušuje za Rusijo in poskuša dobiti službo profesorja v Odesi.
V	sedemdesetih letih je začel Majar znova aktivno sodelovati v narodnem gibanju. Bil je prvi govornik na taboru v Zopračah leta 1870, kjer se je znova postavi! na načelo Zedinjene Slovenije. Tako je stal po svo-
jem političnem prepričanju na strani mladoslovencev in se pogosto oglašal v Slovenskem narodu. V pismu Pogodinu nastopa proti starosloven-cem, ki so le za svojo ,,pervakarijo in vodstvo".
Od 1873 do 1875 je izdajal Majar časopis Slavjan. Tiskan je bil v latinici, čeprav je imel Majar v začetku načrt, da bi ga tiskal tudi v cirilici. Le nekaj člankov izide v njegovem črkopisu. Glede jezika se poslužuje vseslovanščine. Glavni namen mu je ohraniti Slovane kot enoten narod. Zagovarja postopno in aktivno ustvaritev vseslovenskega jezika iz prvin vseh slovanskih jezikov. Konec Slavljana je Majarja precej potrl. Leta 1885 je izšla zadnja knjiga Sveta brata Ciril i Metod. Tedaj je že dve leti živel v Pragi.
Na koncu svoje razprave je Iskra V. Čurkina podala podrobno analizo Majarjeve dejavnosti. Predstavlja nam ga kot nacionalnega delavca, ki je zrastel v najhujši dobi narodnega zatiranja. V revoluciji 1848 je eden najbolj radikalnih glasnikov Zedinjene Slovenije. Ko je videl, da ni upov o kakršnikoli slovanski enakopravnosti z drugimi narodi monarhije, postane oznanjevalec slovanske vzajemnosti. Seveda ideje o sprejetju nekega umetnega jezika niso mogle imeti pri Slovencih širšega odmeva. Ze Prešeren je nastopil proti takim ilirskim načrtom z znamenitim epigramom, da bi Slovencem v tem primeru šlo "Slave pesom, lajati, tace lizat". Kljub temu je Majarjevo delovanje krepilo narodnostno borbo.
Avtorica, ki je z veliko natančnostjo zbrala raztreseno gradivo o tem znamenitem koroškem Slovencu, mu je s svojim delom postavila najlepši spomenik.
proj. /gnez Te%?owM&
TONE SVETINA	263
Kmalu zalem, ko je posebna skupina izvedla na boku slepilni napad, je predhodnica krenila v visoki gozd in v slrmino pobočja, ki je držala v lijak. Vodil jih je domačin, ki je poznal vse sleze. Z bombaši so šli tudi Mirko in funkcionarji z brzostrelkami. Orlov je pogledal na uro. Bila je devet. Obšli so nemške zasede in s pobočij Kisovca sestopili v strmine nad Idrijsko Belo. Celo uro so se tihotapili korak za korakom kar na slepo po gozdu, potem pa jih je vodnik pripeljal na stezo. Ta se je vijugala sem in tja skozi labirint noči in drevja. Nemški ognji so zdaj odsevali v nebo na obeh strminah, zdaj tu zdaj tam, samo streljaj nad njimi. Orlov in Mirko sta hodila skupaj, z orožjem na strel. Včasih so postali in prisluhnili v noč. Po vsem pobočju sta slišala šuštenje, kot bi se plazila velikanska stonoga. Čutila sta Nemce skozi gozd nad seboj in oni so čutili nje... Svetlobni prebliski raket so nenehno strašili kolono. Čudila sta se, zakaj Nemci ne usekajo. Gotovo imajo za to svoj razlog, ki ga bo treba ugotoviti. Najbrž jih hočejo spustiti še globlje...
Nazadnje so se po nekaj urah hoda spustili v grapo, na gozdni kolovoz. Perne se je odahnil. Vedel je, da so nojnevarnejše prehodili. Pa še brez bojal Bili so zunaj prvega dela obroča. Njegovo veselje je kalita novica, da je kolona z ranjenci, kjer je bil Vasja, pretrgala zvezo in
izgubila smer: šla je naravnost proti sovražnikovim položajem ...
Svoboda je vzel nekaj obveščevalcev, prav tako brzo-nogih, kot je bil sam. Tekli so nazaj, da bi bili skoraj izgubili sapo in jim je pot silit v oči. Pot ure so tekli, preden so ujeli rep kolone. Bil je skrajni čas. Nad seboj so zaslišali hrstenje dračja in nemške glasove. Videli so zastrte luči. Nemci so iskali prehod in steze k poti, po kateri so bili prišli oni. Vasja je dal povelje, naj vsa kolona poleže po hosti in naj se nihče ne gane. Samo petdeset metrov nad njimi se je počasi pomikala nemška kolona dvesto mož, ki je menjala položaje, da bi na dnu zaprla lijak in prestregla, kar bo naslednji dan pobegnilo v to smer.
Ko je utripanje zastrtih nemških luči med mračnim drevjem zamrlo, so se dvignili in se naglo spustili za glavno kolono, ki jih je morala čakati.
Medtem so se Mirko, Orlov in bombaši spustili v sotesko in počasi odrinili po njej. Šumenje narastle rečice jim je preglasilo korake. Orlov je bil prvi. To je bila soteska, kjer so pred letom pobili gorske lovce stotnika Knie-ckeja. Nehote se je spomnit no Ano, Primoža, Vojka in Pajka. "E, to ti je bila četa! Kdove kje so in kako se sedaj prebijajo . . ." Pozabil je na nesporazume in želel jim je dobro kot samemu sebi in ranjencem, ki so jih vlekli za seboj.
Pravzaprav mora biti Ani hvaležen, da je bil s tako majhno četo dosegel tako izreden uspeh. Zdaj ga je zaskrbelo, če jih prav tam, kjer so takrat čakali oni, čakajo zdaj Nemci. On, Orlov, je s štiridesetimi ljudmi zaustavil in pognal v beg bataljon gorskih lovcev Heine. Torej bo treba sovražnika premagati s pametjo!
Niso šli slepo skozi sotesko. Orlov je našel stezo, ki je držala nad njo, med skalami. Z majhno skupino so prišli I prav do roba izhoda, tja, kjer je padlo največ Nemcev in
kjer je bito najmanj možnosti, da bi jih čakali. Nikogar ni bilo.
,Res je najneumnejša rešitev največkrat najpametnejša," je mislil Orlov. ,To se je izkazalo tudi tokrat."
Noč se je že prevesila v jutro, ko so še kar hodili. Nevarna soteska je bila zdaj daleč za njimi. Vzpenjali so se navzgor in se spuščali navzdol. Bolniki in onemogli so padali. Prestradanim je zmanjkovalo moči. Le strah, da jo bo tisti, ki bi zaostal, skupil, jih je gnal naprej.
Perne in Iztok sta se nekajkrat pošteno razjezita. Nič ni pomagala grožnja, da bo vsakdo, ki bo pretrgal zvezo, ustreljen. Kolona se je trgala... Noč je bila gosta in tla posejana s kamenjem, vejevjem in preprežena s hudourniki, tako da je bito zvezo kaj lahko izgubiti. Le za hip si izgubil izpred oči predhodnika, pa si že zavil drugam. Zato so se na nekaterih mestih držali za roke, po koloni pa je šlo nenehno: „A!i je zveza? — Je. — Zveze ni. — Zadnji takoj po zvezo..."
V Idrijskem Logu, kjer so se najbolj približali izhodišču sovražnih kolon, so obzirno prebudili ljudi. Ti so v strahu zagotavljali Ortovu, da so bili po vseh hišah v vasi domobranci in četniki, ki da so šele pred eno uro odšli neprej.
Kolona je brez nezgode prešla nevarno cesto Idrija— Črni vrh in se izgubila v gozdovih za njo. Danilo se je že, ko je šla čez cesto Črni vrh—Godovič. Tu jo je presekal kamion. Po njem so užgali z obeh strani s strojnicami in protitankovskimi puškami. Perne je videt, kako je avto naglo zdrvel mimo kot zastreljena zver. Motovilil se je sem in tja, kot bi bil šofer pijan. Speljal je še nekaj krivin in izginil.
Potem so zaslišali tresk: kamion je zavozil pod cesto in lomil debla ...
Občni zbor SPD ..Edinost" v Pliberku
Odgovorna „PreMc"
PoJ	..TfK/fKrH: Jrrcff; /o&7cv J^^ov" je rcJw'^" v R. 7
z Jwc 2. ;4MK%rj% 7973 gro7o 7:rh7	o^je^rwwega poro&rrjc o wo-
jew rejergrM ^KoroIM Jcžc/rr(r	m ^orof^f 5/overrcr" rer wf poJ-
rc^rrJ, Ja scw ic ,/ot;7 ta Jr' prrzaJevawj za scwosro;rr: naifop v Ježe/-rrcw z^ora :'w po/cMČKo raenJ, Ja ro a;'wa sMs/^r".
77er je ^Ja ra rrJrfev /ažarva, je wora/ „naj reJar*^" oJja^Jr' za^re-Tarrr prcMc.
Ne pr7ec, we areJarrtro „warega reJw;7ra" pa očJao nJsra rwe/a korajže w TTzora/e, Ja N o^javJa faJ; rraJeJajo raojo pripoMo; „07/:T^, row za re^ažcojjajzao^r poroeJa so ae^prejera/jzva. zl^o ^ozaa rzvajaaja ra za^/jač-^r, Jo ^aterrT? rejerear prrJe, ario pogoja a/r' ae a^frezajo ajegoveara z^oa-cepra, 7i ^z/a ajegova JoJzao^r, Ja 77 se javr7 v ja-oar Jr7^aJjr' ^ rejerata. OJ/ocao pa oJ7/a?zjaaz azeroJo, Ja ea^aNar areJ fr^trcaarr s toaoar ra ce/o z o7jaco aere^arce o7re7zaje ja^ao ra javao zavzero jra/r7če, če ara azara stdwp aa^protr argaareatov."
Naarejto rega pa je areJarrJvo poaovao Jo^aza/o svoje pojzaoTraaje reyar'co/ja7aoyrr.* poaovao je zatzr/o rerarco ra ro7rar ce/o 5v. prjzao. Žaro aaj 7o aroj za^jjačar oJgovor prairJar' crrar rz 5v. prjarar „A*Jor pa aroje 7eseJe Jr7z' ra jr'7 ae ^po/ar, je poJo7ea č/oveM, ^r' je Mo sezrJa/ aa zearJjo 7rez reareJja.* apr/a se je vaajo voJa ra ra^oj se je zrarr7a ra poJrtrja re Me je Ma rze/Na". (LaTza 6, 49J.
Jr. rUrraa Zwr7rer /. r.
Avstrijsko-jugoslovansko društvo razvija pestro dejavnost
Slovensko prosvetno društvo „Edinost* v Pliberku je pretekto nedetjo izvedlo svoj občni zbor in to v prostorih hotela Breznik. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov in prijateljev društva, ki jih je uvodoma pozdravit predsednik Joško Koncilija.
Občni zbor 'je s kulturnim sporedom obogatil (društveni pevski zbor n Podjuna", pod vodstvom Ota Wutteja. Zapel je nekaj pesmi, nekatere na novo naštudirane in je pri navzočih bil deležen velikega navdušenja.
V petek 17. januarja popoldne je bita pri Brezniku v PUberku otvoritev sodobno urejenega hoteia in restavracije. Na otvoritveni slovesnosti so poleg raznih govornikov nastopili tudi ansambel trio Korotan s pevci, ki so tako popestrili to lepo svečanost.
Poslopje hotela in restavracije Breznik izvira iz nekdanje pivovarne. Od tistih časov je še do danes ohranjen
naziv „pri prajarju". V tej hiši je desetletja imela svoje prostore tudi slovenska posojilnica v Pliberku.
Leta 1911 je kmet in oče sedanjega gospodarja Štefan Breznik iz Rinko! kupil to hišo, katero so potem Breznikovi z bistroumnim gospodarjenjem spravili do tako zavidljive višine. Med obema svetovnima vojnama so morali mnogo prestati, zlasti v drugi svetovni vojni, ko jih je Gestapo izselila v tujino. Breznikov oče se ni vrnil na svoj ljubljeni dom, umrl je v berlinskem zaporu. Po vrnitvi preostalih članov družine, je opustošeno posestvo prevzel najstarejši sin Štefan in pričel z obnovo.
Novi gospodar je že zgodaj spoznal važnost in pomen turizma, za-
Na občnem zboru so se zbrani z enominutnim molkom poklonili pokojnemu častnemu predsedniku Lovru Potočniku. Občni zbor je tudi sklenil, da bo društvo SPD ,Edi-nost* postavilo spomenik Lovru Potočniku in tako svojemu dolgoletnemu prosvetašu izkazalo časten spomin. Po komemoraciji je še zbor zapel pesem Lipa zelenela je.
Dnevni red občnega zbora je bil zelo obširen, saj je vseboval 12 točk. Za zapisnikarja je bil izvoljen ravnatelj Herman Germ. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika in
to mu je posvetil vso svojo pozornost. Leta 1950 je bil on prvi v Pliberku, ki je zgradil tujske sobe s tekočo vodo, leta 1953 je prav tako prvi otvoril espresso-bar v velikov-škem okraju. Glavna zasluga, da je danes tudi področje okrog Zablaške-ga jezera tako turistično zajeto, gre prav tako na račun Breznika, ker je tam zgradil enega najlepših in najbolj
opremljenih kampingov v Avstriji. Iz teh nekaj primerov je razvidno, da ga upravičeno lahko smatramo za pionirja na tujskoprometnem področju Podjune.
Najlepši uspeh Breznikove družine pa je vsekakor otvoritev hotela in restavracije v Pliberku, kar pa še ni vse, saj je v gradnji še pokrito kopališče s savno (pod zemljo na dvorišču).
Novi hotel ni samo pridobitev Breznikovih, marveč vse občine in še preko nje. Breznikov hotel lahko smatramo za pravi dragulj na tujskoprometnem področju najjužnejšega mesta Avstrije. Breznikovim k temu uspehu iskreno čestitamo.
knjižničarja, je bilo razvidno, da je drušfvo v minuli poslovni dobi delovalo uspešno. Odbor je v lem času imel 21 sej, priredil številne prireditve kot so pevski koncerti gostovanja, igro, likovno razstavo domačih umetnikov, izlete in še drugo. Tu je treba še posebej naglasiti, da je poteg obstoječega moškega zbora bil ustanovljen še mešani pevski zbor, ki ga v glavnem sestavljajo mladi pevci, kar je zelo razveseljivo. Čeprav zbor deluje šele eno leto, ima za seboj že številne nastope doma in tudi pri sosednjih društvih ter pri gostovanjih centralnih zborov.
Po poročilih je bila izčrpna diskusijo v kateri je bilo nakazano kaj društvo še lahko prispeva k zboljšanju delovanja.
Na občnem zboru je za novega predsednika bil izvoljen Joško Hudi, za podpredsednika Joško Koncilija, za tajnika Franc Kvežnik, blagajnika Matevž Nachbar, knjiižničarja pa Lojz Krištof. V širši odbor pa so biti izvoljeni številni krajevni zastopniki. Po mnenju nekaterih starejših članov društva volitve niso potekale čisto po pravilih društva, ker so volili tudi ljudje ki formalno sploh nišo člani društva.
Novi odbor si je zastavil obširen načrt za bodoče delo, tudi izgradnjo kulturnega doma in to s pomočjo domačih ustanov in 5PZ.
Občni zbor je v imenu SPZ pozdravil njen tajnik ter društvu zagotovil vsestransko podporo pri uresničevanju njegovega kutturno-pro-svetnega načrta.
Maturant! Zvezne gimnazije za Siovence vabijo na
G!MNAZ!JSK! PLES
ki bo v petek, dne 24. januarja 197$, ob 19.30 uri v Koi-pingovi dvorani v Ceiovcu.
igrata bosta ansambia „Unio-ni" s pevcema Andrejo Zupančič in Otom Pestnerjem ter „Veseii Rožani".
Prisrčno vabtjeni!
MatKrcMtl
Na zadnji seji deželnega predsedstva Avstrijsko-jugoslovanskega društva so razpravljali o perečih vprašanjih dejavnosti društva.
Glede trenutnega položaja na Koroškem oziroma v Avstriji, je prezi-dent Matthias Krassnig opozoril na striktno nevtralno zadržanje društva, vendar pa je poudaril, da obsoja vsakršna pavšalna sumničenja, ki so s katerekoli strani naperjena proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Prav ta nezdravi položaj je privedel do tega, da je v medsebojnih odnosih med obema deželama oziroma državama prišlo do stagniranja. Društvo si zelo prizadeva, da bi se medsebojni odnosi zboljšali.
Kljub tem negativnim pojavom, je društvo v preteklem letu beležilo kar lepe uspehe. Tako so poživili že ob-obstoječe kontakte med občinami tu in onstran meje. Poleg izletov v Sarajevo, Mostar in Dubrovnik, so izvedli tudi lepo uspel izlet v sosednje Julijske Alpe — v dolino triglavskih jezer. Tudi minulo leto je večje število avstrijskih otrok letovalo v Kopru, Novigradu in Poreču. Nadaljnji višek medsebojnega sodelovanja je bilo prijateljsko srečanje med cestnima upravama Roža in Kranja. Kot poseben uspeh lahko smatramo umetniško razstavo beljaškega slikarja in kiparja Franza Schneeweissa v Kranju, ki je imela lep odziv pri publiki. Z obiskom znane slovenske tovarne ..Gorenje" v Velenju ter predavanjema o ..Baročni umetnosti v Sloveniji" in ^Rastlinskem svetu Istrije", je bil v grobem izčrpan lanskoletni program.
Za letošnje leto si je društvo ponovno zadalo nalogo, da se bo prizadevalo izvesti kulturne prireditve v Sloveniji in na Koroškem in tako s svoje strani prispevati delež k medsebojnemu razumevanju in utrditvi meddržavnih odnosov.
Poleg teh akcij pa moramo seveda tudi omeniti, da so člani Avstrijsko-jugoslovanskega društva v belja-škem okraju koncem minulega leta ustanovili svojo lastno podružnico s sedežem v Beljaku. Novo ustanovljenemu društvu želimo nmogo uspeha pri svojem delu.
Siovensko planinsko drušfvo v Ceiovcu vabi čtane in pri-jateije društva na
SK!OPT!ČNO
PREDAVANJE
v soboto 2$. januarja 197$ ob 19. uri v gostiini pri Mikiaviu v Biičovsu. Predavateij Toni Vaientinitsch vas bo povede) v pestro barvno gorsko naravo, hkrati pa bo pokazat tudi barvne motive i dogajanj v Biičovsu in okoiici.
Pridite in ogiejte si to zanimivo predavanje!
OJMr
Breznik v Piiberku otvoril hote! in restavracijo
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Niso se zmenili za krike ranjenih. Bili so v bližini dveh močnih sovražnih postojank, zato so naglo nadaljevali pot. Komisarju iztoku, ki je ostal tostran ceste, se 'je zazdelo sumljivo, zakaj kolona ne gre naprej. Prerinit se je naprej in stresel borca z udrtimi lici, ki je sedel ob deblu in zaspal.
.Naprej, tovariš! Pretrgal si zvezo!"
Ni se zbudil. Zato ga je stresel močneje. Ko pa ga je spustil, je kot lutka obležat na tleh ...
Kolona je šla naprej, mrtvega borca so pretipali bolničarji. Na njem ni bilo najmanjše rane. Srčna kap zaradi naporov, lakote ali strahu, da bo ustreljen vsak, kdor pretrga zvezo. . . Tega ni nihče ugotavljat. Nesrečnik je bil italijan iz divizijskego zaščitnega bataljona. Potegniti so ga v goščavo in ga prekrili z vejami.
Potem so se samo še vzpenjati. Po kolovozih so prodirali na strmo pobočje Javornika. V vejah drevja je dozorel dan s spodbudnim svitom sonca na vzhodu. Bili so zunaj zased, zunaj obročev. Čeprav na smrt utrujeni in zaspani, so se vlekli naprej, na grebene, kjer so bataljoni zasedli položaje krožne obrambe: v sredini so biti ranjenci.
Vasja, Perne, Svoboda in iztok so se privlekli na vzpetino, da bi z daljnogledi pregledali položaj. V daljavi so iz gozdnega morja uzrli vrh Gotjakov in obronke Kozjih sten. Že od svita je veter prinašal od tam nepretrgano bobnenje topov.
,To je priprava za dokončni naskok," je dejal iztok in utrujeno pogledal Pemca.
.Udar v prazno," je zazehal Perne.
.Saj ni prvi, najbrž pa bo zadnji," je menil Vasja.
Niso še doumeli, kako se je bilo mogoče izmuzniti z dva tisoč ljudmi brez strela iz tako goste obkolitve. Drugače si tega niso znali razlagati kot s šalo, ki si jo je za to priložnost izmisli) iztok:
.Norci imajo srečo!"
Vrniti so se med goste bukve, kjer so radiotelegrafisti lovili zvezo z glavnim štabom in korpusom. Kjerkoli so hodili, so borci ležali po tleh kot pobiti. Vse je spalo. Le izza kupov skat so mežikali dežurni mitraljezi. Perne je vedel, da niso še na varnem. Pod Javornikom, na Bukovju, je bila četniška divizija. Le-to bodo morali pregnati!
Čakali so na zvezo. Perne si je obrisal očala in dejal:
.Zdi se mi, ko da smo se vsi skupaj to noč še enkrat rodili.. . Kakor takrat, ko smo prilezli iz podzemlja idrijskega rudnika."
Radiotelegrafist je preklinjal, ker ni mogel dobiti zveze s korpusnim štabom. Poskusil je poklicati glavni štab. To zvezo je dobil takolj. Perne je poročal, do kam se je prebila divizija in zaprosil, da bi jim sedmi korpus pomagal, da bi se prebili z ranjenci čez progo in cesto.
Potem so še enkrat klicali štab korpusa. Nihče se ni javil. Iz smeri, kamor naj bi se prebijala glavna kor-pusna grupacija, pa je prihaja) odmev srdite bitke. Vedeli so: to so grebeni tik pod Trnovskim gozdom, Mrzla rupa, Ogalce in Vojsko.
35
Vijoličasto jutro med vrhovi divjih samotnih hribov pod Trnovskim gozdom — od sedla nai Mrzli rupi 'in Kotlorskega vrha do Ogalc, Oblakovega vrha in Vojskega — je bilo vsak hip svetlejše. Tu je bil svet naguban v gozdnate hrbte in razjeden od gorskih potokov. V to pusto, odročno, redko naseljeno idrijsko višavje se je počasi in trudoma vlekla deset kilometrov dolga kolona korpusnih enot: brigade tridesete divizije, Gradnikova brigada, štabi pokrajinske Ozne in njih zaščita, oblastni in politični organi pokrajinskega vodstva, mornariški odred in druge enote, ki so še ostale v obroču.
Kolona se je nenadoma znašla v silovitem ognju
z nevarnih višin, kjer je sovražnik pričakoval z globinskimi zasedami poskus preboja. Črni dimni stebri 'in prebliski žoltnih eksplozij so zakrili sinjino neba, trave in nežno listje. Roso je obarvata kri.
Na čelni bataljon se je usula pravcata svinčena toča iz bunketjev na Oblakovem vrhu. Bataljon se je razpršil po planjavi, kjer je iskal zavetja za osamelimi skalami in po naravnih luknjah. To še ni bilo dovolj: z nasprotnih višin so jtm udarili v hrbet mitraljezi. Kdor se je hotel rešiti, se je moral pognati v naskok proti cevem mitraljezov.
Toda to je bil samo znak. Tedaj so z drugih višinskih točk siknile v zrak rakete kot pobesnele kače in rafali mitraljezov so tolkli po najobčutljivejših delih kolone.
Korpusna kolona se je znašla v kotlini, obdana krog in krog od sovražnika, ki je obvladoval vse višine in 'jo hotel z ognjem pognati še globlje, v kotline, globače in grape, kjer bi jih dotolkle sile premoči, ki je hitela na kraj spopada ...
Komandant korpusa podpolkovnik Borštnar se je ob prvih strelih zdrznil in se vrgel za prvo skalo. Malo pred tem 'je pogledal na uro. Bilo je nekaj minut čez peto in mislil je, da bo najnevarnejše kmalu minilo. V večernem mraku se je bil sestal na posvet korpusni štab. Bili so v gozdu pod Kozjimi stenami. Tu so biti tudi komisar glavnega štaba Boris Kraigher, članica partijskega vodstva Vida in Lidija, pisatelj Bevk in drugi oblastni 'in partijski funkcionarji. Soglasno so menili, da je otočju podobno vrhovje v smeri proti Vojskemu edino primerno za preboj, ker bi se ondod divizija lahko razvila, če bi bita napadena. Za večji boj grupacija s tristo ranjenci, ki jih je s sebpj vozila enaindvajseta divizija, ni bila sposobna, še manj pa močno prizadeta italijanska

Dežeta ob Dravi
Živimo v času, ko mnogo govorimo in pišemo o onesnaženju okolja in o nevarnostih in posledicah lega zia. Človek ima vtis, da je „ma!anje" lega zla že nekoliko prehrano. Seveda so kraji, kjer je ta strah upravičen, pri nas na južnem Koroškem pa le še nismo tako daleč. Kljub temu se najdejo ljudje, katerim gradnja dravskih elektrarn ne gre v glavo, češ kakšna škoda se dela s posegom v naravo naši koroški zemlji in da se bo to še prav gotovo zelo maščevalo. Z žalostnim srcem se spominjajo na staro Dravo, ki so jo obrobljali zeleni in senčnati logi in na druge ^prijetnosti", ki jih danes baje ni več. To so pač ljudje, ki bi ratjši živeli ob razsvetljavi smolnic, kot pa ob sodobni električni luči.
Bodimo realni in priznajmo, da se je položaj na področju Južne Ko-
„M!adi rod" je izše!
je 3—6 Rcp/Z^a .VAnJega zofi z% zzzesecg jdzzzMr Jr: /e%TH%r. 7o jc	/tsf Zz! /:oro^/:o zzz/zzd/zzo,
iz^cjcre/j, D^zz?/; /?, zc/ož-^°fzo?c/j zzč/zc/jev zz<z
fse ostd/e jfcz?//^e, je rzzdz td po we/</zz: /zz /epo z/zzs^r/rzzzzzz s St!RdWi. JVds/oVHO strd?? ovojd to-Zwfzz% s/?^d držeče Goš-zzz^-Godceve — TTZfdoeJ /zz z?z/I^z:
?dzposdje??^d.
Razz<rzz/;Ao je, dd je ser(d??jd Rev//-^d H^T/dJegd roJd" t? g/grzzzezzr po-sveče??d z/zzzs^ezzzzz /et?ze??ZK čdszz (zzzD-dzzzd žd/ do seddj še zz/ przš/d ?zd svoj rdCdzz, ^er sp/o/? zz/ szzegdj /?z 126. o/?-/etzzze/ szzzrtz zzdjvečjegd s/ove?zs^egd 7^s?zz^d /?z ??zzs/ecd 7rd?zcefd 7rešer-ztd, ^/ je s svoj/???/ de/z s/overzs^z ^zzjz-zevzzostz dd/ evropsko vzšzzzo. Po/eg že ozzzczzjezzz/? prispevkov pd je še vc-/zko drzzgzk, z/dsZz zz vrst zzčzte/jev z?z šo/drjev. V rzzkr/k/ „/trd/cz pišejo" je videti yed??o večje zd?zi??zd?zje zd sode/ovdzzje, kdr d^rezzo ^?ozdrzzz?/;z!-rrzo. /čer je vsekizzd „Af/ddegd rodd" zd?zz??zivd i?z pozzčzzd, priporočd??zo ^rzzzzjc /e-fe tzzdz odrds/i??z /jzzdezzz. Z zddošče?zje??z zzgotdv/jdrrzo, dd se je stevi/o dozzzdčik dvtorjev povišd/o i?z 7rdv to ?Zdj ko zd zg/ed tzzdi drzzgizzz, s/d ki po svojik sposokzzostik prispe-yd/i svoj de/ež, dd ki ki/ „Af/ddi rod" še pestrejši i?z zd?zi??zivejši.
?t//ddi rod /dkko rzdročite pri zzzz-s/ovzz; 902/ /č/dgezz/zzrt/Ce/ovec, poštni predd/ 43. Cezzd posdzzzezzze števi/--ke zzzdšd /0 ši/izzgov.
roške, kjer so v zadnjih letih na Dravi zgradili že več elektrarn, silno spremenil, vendar ne v našo škodo, temveč v našo korist. Z možnostjo reguliranja vodnega stanja (zatvornice v jezovih) na novih umetnih jezerih, ije strah pred poplavami odstranjen. To pa še ni vse, zaradi nastanka novih jezer, je bilo treba zgraditi tudi nove mostove in nove ceste, kar je seveda prometno mrežo v deželi ob Dravi silno zboljšalo.
Še letos se bo od Beljaka pa do Borovelj razprostiralo veliko jezero. Ni več daleč dan, ko se bomo samo še spominjali na staro Dravo kot reko, ki je ob raznih nalivih podivjala in naredila ogromno škode, razrušila mostove, zalila polja in poplavila celo del Beljaka. Vse to sedaj spada v preteklost. Novi mostovi, lepe sodobne ceste in nove zgradbe so sedanja slika dežele ob Dravi, od katere imamo dejansko koristi. Z gradnjo elektrarn in nastankom novih umetnih jezer pa je zacvetel tudi turizem in ne nazadnje nam elektrarne dobavljajo prepotrebno energijo, od katere je najbolj odvisno naše gospodarstvo. Objokovanje tistih ,romantičnih" časov, ki je še Dravca šumela skozi Rož in Podljuno, je za razne posameznike morda res bridko, za večino pa pomeni to velik napredek, ki nam je vsem samo v korist.
V okviru gradenj cest in mostov smo na področju Roža zabeležili spet lep in pomemben uspeh. Pred nedavnim je bil zgrajen mogočni humperški most, ki preko novona-stajajočega jezera povezuje (trenutno se še polni) Humperk z Ko-ženlavro. V zvezi z boroveljsko elektrarno in novo nastalim jezerom so seveda morali dvigniti železniški most (in z njim železniški nasip), ki povezuje Celovec preko Roža s Podroščico. Tretji most, preko katerega se 'je do pred nedavnim odvijal glavni promet po ljubeljski cesti pa so že odstranili. Ta most je pred leti zgradila vojaščina, ker je prejšnjega ob poplavi odnesla Drava. Takrat je Drava razdejala tudi rožeški most.
Novi humperški most, ki povezuje oba bregova Rožne doline, pod katerim se bo zrcalilo novo umetno Boroveljsko 'jezero, je ena največjih pridobitev pri gradnji cest v Rožu. To ije dvopasovna cesta v eno in dvopasovna v drugo smer. Trenutno se odvija promet samo na eni polovici mostu in sicer v obeh smereh, druga polovica je še v gradnji. V sklopu splošne modernizacije cest v Rožu, so pred nedavnim otvorili tudi del severnega obvoza mesta Borovlje in sicer pri Medborovnici ter sanirali cesto med Borovljami in Kožentavro.
Novi humperški most čez nastajajoče boroveljsko jezero je zgrajen na vitkih in visokih stebrih iz železobetona. Ko bo nastalo novo jezero, bo slika tega področja
Enakopravnost v besedah, v dejanjih je ni
Zavajanje javnosti z izjavami, da so koroški Slovenci enakopravni državljani, zajema v zadnjem času vedno večje razsežnosti, vendar pa je resnica o tem povsem drugačna.
Enega izmed neštetih primerov, kako se pri nas izvaja enakopravnost v praksi, smo pred nekaj dnevi doživeti na seji občinskega odbora v Pliberku. Tam so odboru predstavili nov turistični prospekt, ki je, kako tudi drugače napisan samo v nemščini. Ko je občinski odbornik Mirko Kert (Enotna lista) predlagal, da se naj v prospektu topografska imena označijo tudi v slovenščini, to pa ne samo zato, ker smo koroški Slovenci enakopravni, marveč tudi zato, ker so za prospekte morali prispevati lepe denarce tudi slovenski občani, je ta predlog naletel na nerazumevanje, tako da je moralo priti do glasovanja. Za predlog so glasovali pripadniki Enotne liste, proti pa vse ostale frakcije. OVP-jevski odbornik Kotschnig je zavrnil upravičeno zahtevo rekoč: „ne delajte zaradi prospekta političnega vprašanja (politikum)"! Takšna je torej koroška stvarnost in resnica. In ker jugoslovanski tisk in politiki upravičeno opozarjajo na takšne in podobne slučaje, ki so v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe, so naši politiki užaljeni. Sedaj se poslužujejo stare znane prakse, da je najboljša obramba — napad in tako dolžijo Jugoslavijo, da je napadalna in obrekuje Avstrijo. Tudi to je način, kako se lahko ^izvlečeš" iz neprijetnega položaja.
Vsekakor bi bilo bolj pametno pristopiti k reševanju odprtih vprašanj, kajti to bi koristilo manjšini in večini v deželi, meddržavnim odnosom in ne nazadnje ugledu Avstrije, ki tozadevno trpi v svetovni javnosti.
z novim mostom, z gradom Hum-perkom, Rožno dolino in številnimi vršaci Karavank v ozadju, prava koroška atrakcija, ki bo prav gotovo mnogo pripomogla, da bodo tudi ti kraji še bolj turistično zajeti. Za ves ta napredek pa gre brez dvoma v glavnem zasluga gradnji elektrarn na Dravi.
Diskusijski večer
Slovensko prosvetno društvo „Ra-diše" vabi ne diskusijski večer „o trenutni narodno-političnt situaciji na Koroškem", v četrtek 6. februarja 1975 ob 19.30 uri v farni dvorani pri cerkvi na Radišah.
Uvodni referat bo imel predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter.
Po diskusiji bo Slovenska prosvetna zveza predvajala slovenski barvni film .Cvetje v jeseni"
K številni udeležbi vabi odbor.
"Karntner OVP taktlos"
/zz der VZ vozzz 9. /. /973 ?*ZcZ?Zef der OyP-5/??'fzfzz^zzzdzd%f 7//-5te//v. Pzzc^cz- ezzzfzz dppe// azz d/f Adrzztzzer S/owfzretz, s/c/? z M c/zzczzz .Kzzgftez/tezz /GAzztczz" zzzzd zzz c/zzezzz ,,/re/ezz Ostcr-?'cz'cZ?" zzz /zc^czzzzczz. Dzzrc/? d/esezz d/?/?c// so// vfrrzzzzt/ZcZ? der EirzdrzzcA czTPfc^t tocrdczz, dzz/? dzzrc/? d/c 5/0-toczzezz d/c E/zz/?c/t des Tzzzzdcs zzzzd 7reiZ?e/t Ostcr?*cZcZ?s de/d/zz-det cr-scZ?c/zzt. Dezzzz w%s Z?c/J?f zz/zpc/Zcrczz/ ATzzz zzppc///crt 4?z jczzzzzzzdczz, d%s zz/cZzt z K fH?z, tozzs er t?or/?zzt. E/zz dppe// setzt s/c/? zzzztozzzzzt/sc/? forztHs, daj? D/zzge Zzzz Ggzzg s/zzd, d/c zz?ztcr-/de/^ezz zzzdj/tczz.
D/c OVP spr/c/?f %/so c/zzczzz Tez/ der /Girrzfzzer Pctzd/^crzzzzg, tozzs Z/?r Re^erzzzfrz/s zzzzzz zzzzgctcz/tczz /Gzrzzfcrz zzzzd zzzr 7rc//?c/t Ostcrrc/c/?s zzzzgc/zt, gzzzzz oj/czz dzts Ztf//?fr%Mezz zzzzs. T/rz zzrgcs 5z//cZ: zzzzd ge/Zrzde gcszzgt e/zze gro^e Tzz^t/os/g^c/t gegezzd/?er der s/owezz/scZ?ezz Vo/^sgrzzppe, D/e AZtrzztrzer S/owezzezz s/zzd OsferreZcZzer, To/e to/r zz//e zzzzd /zere/zs se/t tz/e/ezz /zz/zr/zzzzzdertezz /zz d/esezzz Dzzzd /?e-Zze/zzzzzfet. D/e dzz/Jorderzzzzg Z?zzcZ?ers rzze^t sze zz/?er /zz ezzz scZ?/ec/?tes Z.ZcZ?t zzzzd ?tztZ?rf zzzg/e/cZ? d/e /zzzzzzer to/eder zz/?s/c/?t//c/? zzzzsges/zrezzgtezz Verddc/zfZ-gzzzzgezz, PescZzzz/dZgzzzzgezz zzzzd Dzzter-sfe//zzztgezz jezzer Are/se, vozz dezzezz zzzzzzz /est/zzzzTzZ zz/c/?t /ze/?<zzz/?tezz Z:z:zzzz, d%/? s/e dzzzzz/t e/zze ec/?te Ezztspzzzzzzzzzzg zzzzd zlzzzzd/zerzzzzg erre/cZzezz wo//ezz. D/ezzt d/e OVP zz/so zzz/t so/c/?ezz Appe//ezz dezzz Tzzzzd Adrzztezzf /c/? g/zzzz/?e zz/c/?t/
Herbert Guttenbrunner
Slovensko prosvetno društvo v Borovljah vabi na
PEVSK! KONCERT
ki bo v nedeljo 2. februarja 1975 ob 14. uri pri Cingelcu na Trati.
Nastopa pevski zbor GRAŠKIH ŠTUDENTOV pod vodstvom Aleša Schusterja ter INSTRUMENTALNI TRIO družine Verdel iz Borovelj. Ljubitelji lepega petja in narodnih melodij
pr/srčzzo vzr/djezt//
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu vabi na igro
BEGUNKA
v nedeljo 2. februarja 1975 ob 14.30 in 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopa društvena igralska skupina. Ljubitelje odrske umetnosti k številni udeležbi vabi
od/?or
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" iz Št. Vida vabi na spevoigri
„KOVAČEV ŠTUDENT" "VASOVALO" v nedeljo 26. januarja 1975 ob 19. uri pri Voglu v Št. Primožu.
Nastopajo pevci Slovenskega prosvetnega društva .Trta" iz Žitare vasi in pevci Slovenskega prosvetnega društva .Danica".
Ljubitelje veselega razpoloženja vab)
od/?o?* /zz sode/zz;oč/ pevc/
Slovensko prosvetno društvo .Gorjanci" v Kotmarl vasi vabi vse člane in prijatelje društva na
OBČN! ZBOR ki bo v četrtek 30. januarja 1975 ob 19. uri v gostilni pri Mežnarju v Kotmari vasi. Ob tej priložnosti bo SPZ predvajala prvi del barvnega filma .Cvetje v jeseni".
Prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležite!
Od/?or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
divizija, ki se je bila že — brez strela — izmuznila skozi Trnovski gozd.
Sestanek )je bil buren in nekoliko vročičen. Vsi so vedeli, da niti en sam dan ne smejo ostati več na starih položajih, ko so izgubili oporno točko, Sin-ji vrh, in je sovražnik vdrt v srce obrambe.
Kraigher je bil že nekaj časa z njimi. Ko ga je bil Borštnar zagledal, je vzkliknil svojim štabnim ljudem:
.Fantje, pripravite se, spet bo otenzival"
Boris se Ije rad pojavljal tam, kjer je bilo najhuje. Zdaj je prišel s posebnimi nalogi pripravljat korpus za osvoboditev Trsta in Gorice. Bil je tudi pri štirinajsti diviziji na štajerskem in kdove kje še. Zmeraj je bil dobrodošel, ker je pomagal štabom pri ugotavljanju sovražnih nakan in razbijanju obročev.
Kajtimir in Strela sta zbrala zadnjo dokumentacijo. Obveščevalni podatki so bili zakskrbljujoči. Strela je povedal, da se ni vrnila nobena od njegovih patrulj, ki so jih poslali čez dan v smer preboja. Za vse je bilo slabo znamenje. Toda kaj so hoteli! Možnosti ni bilo na Izbiro.
Trideseti diviziji je Borštnar namenil vlogo udarne pesti ali ovna, ki naij prebije sovražno obzidje.
Tridesetletni kapetan Bavec, komandant divizije, je najbolje poznal to hribovje. Sta) je naslonjen ob bukev m molče poslušal nalogo korpusnega komandanta. Če bi bila tu samo njegova divizija, bi izbral preboju drugačno smer. Toda kalj hoče, rešiti je treba nekaj tisoč fjudi ...
Blisk je bil z Maksom in Jetovčanom. Maks si ga je izbral za spremljevalca in ga prosil:
.Če bom ranjen, poskrbi, da ne pridem v sovražnikove roke. In glej, da boš vzel to mojo torbo."
Noč se je že zgoščala in sovražni ognji so zapla-
hutali kot zle slutnje. Večkrat so se ozirali proti črnim grebenom. Bili so kot zgnetena, razdražena čredo bivolov, ki čakajo na nopod.
.Malo municije imamo," je dejal podpolkovnik Borštnar. Očitek je letel na šefa angleške misije.
Le-ta je nervozno mencal in kadil pipo. V najkri-tičnejših trenutkih korpusa je zavezniška pomoč usahnilo. Nič ni pomagalo posredovanje pri glavnem slovenskem štabu in pri misiji. .Dobili boste. Jutri pridejo avio-ni." Tok je bit po navadi odgovor Angležev. Zdaj so stradali tudi člani njihove misije. Zmanjkalo jim je cigaret. Nič več niso objestno teptali ob tla ogorkov po po) cigarete. Tudi čokolade ni bilo več. S korpusnim štabom vred so natepali trdo meso konj in mul. Tudi njim so že izstopale ličnice.
Borštnar jim je odredil najvarnejše mesto. Bili so skupaj z rusko vojno misijo, takoj za Ozno in partijskim pokrajinskim vodstvom ter oblastjo pokrajine, v sredini kolone.
.Kako se ti zdi vsa ta reč, Maks?" je tik pred pohodom vprašal Borštnar šefa karpusne Ozne.
Ves dan je bil Maks zamišljen, pogreznjen vase in redkobeseden. Borštnar je opazit v njegovih očeh čuden lesk. Takega leska pri prijateljih ni rad videl. To je bila nekakšna odsotnost, ki se je skoraj približevala brezbrižnosti. Nekaj nerazumljivega, ki je vedno naznanjalo kaj nepredvidenega ...
.Drugo nam ne preostane, ko da do jutra izginemo," je odvrnil Maks.
Borštnar, kt je imet neki poseben čut za ljudi v izjemnih težavah, se je zbal zanj. Vedno sta si bila dobra. Nadvse je cenil njegovo razsodnost, ki je bila tej službi tako potrebna. Na Štajerskem je imet slabe izkušnje, saj je kot komisar četrte operativne cone od-
stavil grbastega Miha in še nekaj sektašev, ki so delali v enotah preplah.
Maksove oči mu niso šle iz misli. Bile so nekje nad vrhovi drevja, nič več na tleh. Nekaj takih je že videl ta dan. Usoda je ležala na njih kot kamnita pest, kot teža, ki drobi vsako voljo. Šli so v neznano.. .
To je vede) tudi komandant divizije kapetan Bavec. In tudi to, da se je položaj v zadnjih dveh dneh močno spremenil v njihovo škodo. Morda je tudi Vida slutila usodno uro, ko je predlagala, naj nihče izmed vodilnih komunistov ne pride sovražniku živ v roke.
Bavec, ki so ga bili o božiču ujeli Nemci, 'jo je samo pogledal. Tudi on ni več marol priti Nemcem živ v roke. Kaj vse je doživet, preden jim je po nekaj dneh pobegnil. In za nagrado potem še sumničenje...
Ob desetih je kolona krenila na pot. Za bataljonom Bazoviške brigade, ki je rabil za predhodnico, je šel na čelu divizijske glavnine komondont Bovec. Za njim so bili Borštnar, komisar Rudi in po nepisanem zakonu partizanskega vojskovanja preostali poveljniki, da bi popeljali borce v preboj.
Bazoviško brigado je vodil komandant Nemgar. Zdaj so že pozabili, da se je v Gorenji vasi napil. Prestal je kazen kot borec v Prešernovi brigadi, s hrabrostjo in kesanjem pa je pokazal, da je vreden zaupanja.
Kolona se 'je srečno izmotala mimo prednjih sovražnikovih položajev. Nemci niso bili prav nič presenečeni, ko so se odlepili od najbližjih in je prenehal boj. Kot bi jim bilo naročeno, so mirovali.
Pod Kozjimi stenami je bil zasul pot velikanski snežni plaz. Tu so se jim vdrli zadnji štabni konji, ki so jih prihranili za rezervo. Bavec je odredil, naj jih tokaj pobijejo s sekirami in jih raztelesijo, ne da bi jih drli. Borci so raztrgali konje kot mravlje žuželko. Krvavi kosi
Peščen! grad
Za hribi in gozdovi, daleč nekje med kamenjem, peskom in blatom je samevala bedna kočica in dajala streho mali Dobrili in "jeni revni materi. Na eni strani se je bajtica opirala na peščeno steno hriba, na drugi pa je segala v jamo, kjer so nekdaj kepali pesek. To pa je bilo že davno, davno.
Poleti, ko je pripekalo sonce in so Dobrilo vabili prijazni glasovi ptic, se je najraje igrala pred bajtico na kupu peska. Mati je medtem nabirala jagode, borovnice, zdravilna zelišča in dračje, jeseni pa gobe, da sta z deklico mogli skromno živeti. Materinega zaslužka je bilo premalo še za hrano, kaj šele za obleko in druge stvari. Posebno hudo je bilo materi, kadar je zaslišala Dobrilo: .Mamica, pokaži mi punčko!" Odvrnila pa ji je: .Bodi pridna in sešita ti bom punčko, majhno deklico, še manjšo kot si sama." Vendar ji dane obljube ni mogla izpolniti.
Netočna ura
je Z?o</;7 v drag: razred g;'7MM%z:;f. dan sc j c voz// z avro^asow s podeže/ja v	Nekega dwe pa sc ;'c pnped/o nc-
^aj nenavadnega.
Zjarraj sc je ^a^or vsa^ dan pripravi/ za šo/o. č/gotovi/ ;c, da je že zc/o pozno, tdrno ;e re^c/ na postajo, toda avto/?nsa ni /*//o od nikoder. Razjarjen sc jc prestav/ja/ z cnc noge na drago. Spet in spet se je ozira/ na svojo aro. Manj^a/o je samo še po/ are do začetka poa^a. Se /?o/j je trepeta/ in si mis/i/.* ..dvto^as je mora/ imeti nesrečo, ^ajti še nikdar ni priše/ ta^o pozno."
S po/arno zamado je /e prispe/. Ste je j se je ma/o pomiri/, a s&r&e/o ga je, &aj /?o v šo/i re^e/ projesor, ^o Z?o to/iA:o zamadi/. Sede/ je se v avto/?asa, ^o /?/ se mora/ po njegovi ari že začeti poaA. Od samega strada so se Ste-jeja tres/e /dače.
/končno je dospe/ v mesto. Rrž je izstopi/ in Ante/ tisti/? ne^aj sto metrov do šo/e. Ves zasope/ je /n/, ^o se je pri/diža/ šo/s^ema po-s/opja. 7*am je v ve/i^o začadenje vide/ še vse tovariše pred vZ?odom. Ves presenečen je vpraša/.- „A/ir%o, za^aj pa niste v razreda? Saj je že davno čas/" Mir&o poraza/ na aro* nat časa.
ga je /e deZ?e/o pog/eda/ in /n/o je še do/?r;7? deset mi-
č/o se je Stejej zvečer vrni/ domov, ga je oče že priča^ova/. Vpraša/ ga je.- .Stejej, ^a&o si ^aj priše/ danes v šo/o? Si &aj zamadi/?"
Tedaj je vede/, da ma je oče prestavi/ aro. /n Z?ado se je razjezi/.
Mohar Andrej
Minevali so dnevi in mati je že mislila, da je Dobrila pozabila na punčko — pa ni. Le enkrat samkrat je za nekaj trenutkov res pozabila nanjo. Kakor vsak dan se je tudi tokrat igrala na kupu peska, delala gradove in pekla potice, ko ji je naenkrat noga stopila na nekaj mehkega. Dobrila je pogledala in se še bolj začudila, ko je zaslišala cvileč glasek, ki ji je rekel: .Vzemi me, jaz sem tvoja punčka!" Bil je debel gumijast možiček z izbuljenimi očmi. .Nisi, nisi, nisi! Ti nisi punčka, ti si grd možiček," je vzkliknila Dobrila in drobne solze so ji pritekle po licih. Možic pa jo je prosil in moledoval, naj ga pobere in se igra z njim — ne bo ji žal.
Minilo je dosti časa in nič se ni zgodilo. Dobrila se ije navadila na možica in se z njim vsak dan igrala. Rekla mu je Trebušak. Nekega dne pa ga je nekam založila in ga ni mogla najti. Od žalosti je hudo zbolela. Bledlo se ji je in v blodnjah je govorila s Trebušakom, ki ni bil nihče drug kot zakleti princ. Rekel ji je, noj ga pride rešit, ker to lahko le ona stori.
Približala se je tretja noč Dobritine bolezni in mati je obnemogla zaspala. V sanjah pa je zagledala svojo drobno deklico vso obžarjeno, nasmejano in svetlo. Stopala je po preprogi, pokriti s cvetjem, na njeni levici
pa je bil lep in slok mladenič. V njem je takoj spoznala Trebušaka. Stegnila je roke, da bi Dobrilo objela, tedaj pa je pod njeno nogo nekaj zacvililo. Bil je Trebušak, ki je padel iz koška, kjer je imela zdravilna zelišča. Mati je Trebuška prijela in ga nesla Dobrili, toda joj in prejej! Posteljica je bila prazna. Vsa nesrečna je mati odšla iskat svojo deklico in je zavila po poljski stezi proti gozdu. Na pot so ji priskakljali prijazni zajčki, ježi in lisica zvitorepka. Z dreves so se oglašali ptički, letati pred njo in ji kazali pot. Hodila je že dolgo, ko je od daleč zagledala velik peščen grad na strmi skali. .Tja gor bom šla," si je mislila, .in prodala jagode gospodi, da bom imela denar in bom šla lahko iskat po svetu svojo hčerkico." Odložila je košarico in iz nje je padel Trebušak — toda kakšen!
Nekaj je močno počilo, trikrat zaškripalo, zapiskalo in naredilo se je gosta megla. Izginil je grad, izginil Trebušak, mali trebušasti možic. Zraven matere pa je stal lep mladenič. Prijel jo je za roko in jo vodil do skrivnostnega gradu, ki je bil ves v megli. Odprl j'i je težka kamnita vrata in ji je pokazal pot v prelepo notranjost gradu. Igrala je čudovita godba in na prestolu je sedela njena Dobrila. Trebušak pa je rekel:
.Ljuba Dobrila, ti si me rešila tisočletne zakletve in zato sem ti pripeljal drago mamico. Odslej bomo ena družina in moj peščeni grad bo naš dom."
Potonca
Polonca n! plkapolonca, ki s prsta zieti in pove, kje sreča nas čaka do konca, o ne, je ie majhno dekie.
Je punčka, ki punčke še ujčka, medvedku prestavijo noge, tako in še boijše kot Mujčka, ki dosti ie zna in že ve.
Ko bo pa Poionca vetika, kaj veste, kaj vse bo še iz nje ko vse jo zanima in mika.
O, to bo učeno dekie!
To priča že njena nam ročka, vsa gibčna in pridna za vse. Več znaia bo kakor njen očka, in mamica tudi, seve.
Le trme se mora znebiti, ki prav nič ji ne pristoji, ter šobico svojo krotiti, čeprav kaj povšeči ji ni.
**********"*********"**

Nekega večera, ko sta že ležala v postalji in si kakor po navadi pripovedovala zgodbe, je učitelj vprašal Pikija: .Ali veš, kako si prišel na svet?"
„Vem," je odgovoril Piki. .Naredila me je Medvedja mamica."
.Ne reče se .naredila', ampak ,rodila'," je rekel učitelj.
„2e mogoče," je odgovoril Piki, .ampak mene je zagotovo naredila. Pa ne samo mene. Tudi vse druge medvedke."
Medvedja mamica, praviš?" se je zamislil učitelj. .Prvič slišim. Povej mi kaj o njej."
Piki je pripovedoval: .Medvedja mamica je šivilja, ki dela medvedke. Vsak dan naredi enega in jih dela cel mesec, tako da sedi na koncu meseca na polici po trideset medvedkov. Saj ima mesec trideset dni, kajne?"
„Pa ne vsak," je rekel učitelj. .Februar jih ima na primer osemindvajset. Februarja naredi Medvedja mamica torej samo osemindvajset medvedkov."
.Mogoče," je rekel Piki. .O tem
še nisem premišljeval. Ko sem bil jaz na vrsti, nas je bilo vsega skupaj trideset. Je že bil tak mesec, ki ima trideset dni. Prav dobro vem, da nas je bilo trideset, ker je mene naredila prvega in sem imel čas šteti. Imela je krojne pole za
KAJETAN KOVIČ
lo takih. Drugi so bili nabasani z morsko travo ali žagovino. Jaz sem Medvedjo mamico zelo rad opazoval pri delu. Kako je samo znala sukati škarje, ko je rezala blago za podlogo in kožušček. Švrk, švrk, švrk — telo, švrk,
Medvedja mamica
medvedke. Za velike in manjše in majhne. Zame je izbrala posebno lep kroj. Razen tega je izbrala rjav in bel pliš, kot vidiš. Takega kožuha nima vsak medvedek. Po večini so rumeni, kot da bi bili levi in ne medvedi. Si že kdaj videl rjavega leva?"
.Ne," je rekel učitelj. .Tisti v živalskem vrtu je rumen."
„No, vidiš," je nadaljeval Piki. .Sicer pa me levi ne zanimajo. Govoriva o Medvedji mamici. Mene je naphala z vato. Zato sem tako mehek. Samo nekaj nas je bi-
švrk — roke, švrk, švrk — noge, pa še švre, švre — ušesa in kožuhi so bili pripravljeni. Potem je v podloge nabasala vato ali morsko travo, prišila kožuščke, pripela k telesu noge in roke in glavo, na koncu pa smo dobili še smrček in ušesa in oči in nekateri tudi pentljo okrog vratu. Vsakega medvedka je pokrtačila in ga postavila na polico. Imela nas je rada in se je z nami pogovarjala. Jaz sem bil dolgo pri nji, nekateri medvedki pa samo po dan ali dva."
.Kako pa to?" je vprašal učitelj, .ali so ušli?"
.Sem ti jaz že kdaj ušel?" je užaljeno vprašal Piki.
.Nisi," je potrdil učitelj.
.Tudi Medvedji mamici ni nobeden ušel," je nadaljeval Piki. .Ampak, ko nas je bilo trideset zbranih, je prišel možakar z velikim usnjenim kovčkom in Medvedja mamica nas je dala njemu. Zložil nas je v kovček in odnesel v trgovino. Tam so nam dali okrog vratu listke in na listkih je pisalo, koliko stanemo. Potem smo sedeli v izložbi, nekateri pa na policah. Jaz sem sedel v izložbi, in ko je prišel mimo tvoj očka, sem mu pomežiknil, pa je stopil v trgovino in me kupil. Tako sem prišel k tebi. In zdaj veš, kako je bilo z mano pred tem."
.Dobro, da si mu pomežiknil," je rekel učitelj in pobožal Pikija. Potem sta zaspala in sanjala o Medvedji mamici, ki je naredila že toliko medvedkov, da bi jih lahko zložili v stolpnico.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
so romali na ramena ali v nahrbtnike. Nekateri so pili še toplo kri. Zadnje dni so lizali sneg, grizli poganjajoče brstiče in stradali stradali ...
Ne noči ne pohoda ni hotelo biti konec. Včasih se je nebo raztrgalo in skozi veje so zagledali mesec, ki je visel na nebu kot oglodano rebro.
Maks, Blisk in Jelovčan so hodili skupaj na čelu zaščitne čete. Kadar so izvidnice otipavale prehode in pobočnice pregledovale boke, so sedeli in se tiho menili. Maksa je skrbelo, če so dobro skrili arhiv. .Bila bi velika škoda, če bi ga Nemci dobili v roke," je dejal.
Včasih se je spogledal z Jelovčanom. Zanj in za Bliska je bila že določena zaupna naloga, da pojdeta takoj po preboju v Trst, kjer naj bi pripravila vse potrebno za prihod večjih delov varnostnoobveščevalnega aparata.
Tik pred ofenzivo so bili polni zamisli, kako bodo obvladali in očistili Trst, Gorico in Celovec podtalnih sovražnikov. Maks je tja že poslal svoje ljudi. Če bi izgubili arhiv in če bi se vojna zavlekla, bi bilo konec z vsemi temi dragocenimi kadri, mreža bi se raztrgala. Koliko življenj visi zdaj na pajčevirrastih nitkah!
Mrzlo rupo so prešli začuda brez strela! Tu so zagotovo pričakovali boj, saj se je na sedlu križalo mnogo poti. Od tod je Borštnarja, ki je vsem dajal pogum, močno skrbelo. Sluti) je sovražnika. Bili so obkoljeni. Bočne patrulje se niso več vrnile. Ker pa so se v gozdni temi borci lahko tudi izgubili, je kolona šla naprej, ne da bi čakala na izvidnice. Borštnar se je čedalje bolj čudil, zakaj Nemci ne napadejo. Mar so jih spustili v past? Nekajkrat ga 'je vznemiril krik, kratek in oster, kot bi nekdo, ki so mu prerezali grlo, zajel poslednjo sapo.
Z bledico noči je napetost naraščala. Ne da bi kdo ukazal, so vsi nosili orožje pripravljeno na strel. Utrujeni
so bili in razdražeei od pričakovanja, kdaj bo počilo. Predhodnica pa je tipala po pobočjih, navzgor in navzdol, dokler se ni znašla v križnem ognju.
Poveljniki so odpraviti hipno zmedo in napadeni bataljon se je precej znašel. Borštnar je takoj dognal, da jim ne preostane drugo kot napad. Umika ni!... Zato je odredil diviziji, da z jurišem osvoji višinske točke, od koder jih je sovražnik napadel.
Planjave so pokrili mrtvi in ranjeni. Po zraku je sikala svinčena toča. Ognjeno neurje so parata nemška, slovenska in srbska povelja. V zasedah so bili nemški policisti in četniki. Fronta napadene kolone se je upognila kot lok, preden poči.
Kapetan Bavec je vzdignil dva bataljona Bazoviške brigade. Z gromkim .HURAAA" so naskočili sovražnika ob vznožju in ga v boju iz bližine, kjer so se borili s kopiti, noži in zobmi, vrgli s položajev. Bavec je skuša) doseči višine, da bi udaril esesovskim oddelkom v hrbet. Ti so še vedno tolkli vzdolž kolone.
Borštnar je zbral štabovce in udarno skupino. Z avtomatskim orožjem so tolkli izza osamelih skal in zadrževali bližnje zasede Nemcev, ki so se že pripravljali na naskok. Streljali so Polde, Strela, in njuni obveščevalci pa člani odsekov in kulturniki.
Sredi goljave je obležal eden izmed štabovcev, eden izmed tistih, ki jim je Borštnar že prejšnji dan videl rdečkasto meglo v očeh. Krogle so kopale prst okoli njega, zadela pa ga ni nobena. Imel je brzostrelko pri sebi, pa ni streljal. Kar okamenel je od strahu ali kdo ve česa. Zavedal se je, da ga je komandant rešil smrti.
Borštnar je premenjat šaržer, skočil do onemoglega tovariša in ga krepko brcnil. Toda šele z drugo brco ga je osvestil. Kot bi se prebudil iz sna, se je dvignil, skočil z njim za prvo skalo in začel streljati.
.Juriš vseh brigad in bataljonov na vzpetine!" je prišlo povelje od moža do moža vzdolž kolone, dolge nekaj kilometrov. Kot bi borci vedeli, da je rešitev samo v osvojitvi grebenov, so se divje pognali proti četnikom in esesovcem, ki niso bili pripravljeni na organiziran protinapad. Nasprotnik ni pričakoval kolone kot celoto, temveč že njene razbite dele. Zato se je presenečen umikal.
Tri tisoč mož je le množica, ki lahko osvoji in obdrži za svoj obstanek potrebni prostor!
Potem ko so bile prve vzpetine v rokah korpusnih jurišnih in bombaških skupin, so nekatere višinske točke po nekajkrat menjale gospodarja. Končno pa so jih le obdržali partizani, ki jih je čedalje več prihajalo iz zaledja kolone, od tam, kjer niso bili napadeni.
.Osvojite nove višinske točke v smeri proti Vojskemu," je odredil svojim brigadam divizijski komandant Bavec. Globoko se je že vklinil v nemške globinske zasede in jih z bombaši razbijal drugo za drugo. Zdaj so tudi nemška trupla ležala po pobočjih. Ranjenci so se plazili v grmovje in iskali zatočišče v naravnih vdolbinah.
Rafali iz nemških mitraljezov so najstrahoviteje mesarili v kotlini potoka Gačnika, kjer je okoli Ogalc zemlja kar vrela od križnega ognja. Na Razpotju se je znašla kolona Ozne v ognju oddelkov SS. Ko je počilo, se je Maks nagonsko obrnil proti napadalcem in sprožil en sam rafal na nevidne mitraljezce, skrite v pobočju. Kolona se je zlomila in razbežala na vse strani. Iskali so kritja za skalami, drevjem in kakršnokoli naravno oviro. Ko se je Maks obrnil, da bi našel primeren zaklon, ga je zapeklo, kot bi ga prežaril skozi prsi curek železa. Skušal se je obdržati na nogah, pa je bruhnil kri io padel...	(Mir/d/jcMuje v TMs/fr/nji Irev//^/J
Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcn
Med vprašanji, ki so trenutno posebno v ospredju manjšinskega vprašanja na Koroškem, je nedvomno nemškonacionalna zahteva po „ugo-tovitvi" slovenske skupnosti. Zahteva se pojavlja v različnih inačicah
—	kot ^ugotovitev manjšine", ,,uradna ugotovitev" Slovencev, „kva!ifi-cirano ljudsko štetje" ali pa „štetje posebne vrste", „vmesno štetje", „ma-lo ljudsko štetje" in podobno — vendar v bistvu z enako vsebino in namenom.
Ne le iz tiska, ampak tudi iz izjav posameznih politikov je videti, da so si vse tri večinske politične stranke
—	socialistična, ljudska in svobodnjaška — edine glede potrebe izvedbe nakazanega in za manjšino več kot diskriminacijskega postopka. Niso se pa še do kraja dogovorile, kako in kdaj naj bi izvedli "Ugotavljanje" Slovencev. Iz poročil tiska o medstrankarskih razgovorih omenjenih treh političnih strank v prvi polovici septembra 1974 si celo kancler Kreisky ni bil o tem na jasnem: ali naj bi bilo to leta 1976, ali pa naj bi bilo „ugotavljanje" povezano z red-nim ljudskim štetjem leta 1981. O nactnu ,,ugotavljanja" je dobil avstrijski statistični urad naročilo, naj zadevo temeljito prouči in pri tem ugotovi, ali je ,,ugotavljanje" sploh možno. Pa tudi popisno ozemlje ni, vsaj po nakazanih izjavah, čisto jasno: ali južna Koroška, ali celotna dežela, ali kar cela Avstrija; pri tem pa naj ne bi ,,ugotavljali" le koroške, ampak tudi štajerske Slovence in gradiščanske Hrvate.
M tej zvezi je kancler podčrtal, da ,,štetje posebne vrste" nikakor ne nasprotuje duhu državne pogodbe, saj l)ri tem ne gre za ugotavljanje manjšine/ Avstrijski zunanji minister pa je čez nekaj dni pojasnil, da je po obstoječem mednarodnem pravu ..ugotavljanje" manjšine nemogoče, kolikor prizadeta manjšina ne pristaja nanj, pač pa da je splošno štetje, kot sedaj označujejo zadnjo inačico ^ugotavljanja", notranja zadeva države. Dejal je tudi, da sklep o ,,štetju posebne vrste" še ni bil sprejet, ampak o tem obstojajo le pogovori na strankarski ravni/
V dneh pred ministrovo izjavo se je sestala "komisija za krajevne napise" pri uradu zveznega kanclerja. Iz poročil tiska je razvidno, da je ob vprašanju slovenščine kot uradnega jezika ljudska stranka privlekla na dan že pred leti pokopani predlog takratnega kanclerja Klausa, po katerem naj bi o izvedbi določil člena 7 državne pogodbe odločali po posameznih občinah občinski odborniki, s čimer bi izpolnjevanje člena 7 postalo sredstvo strankarskega barantanja na občinski ravni. V tem smislu Klausov načrt tudi pomeni predhodnika sedanjega strankarskega nastopanja vseh treh vodilnih avstrijskih strank do slovenske skupnosti.
Znano je, da je dobil dr. Inzko na seji omenjene komisije nalogo, izdelati poseben predlog, ki naj bi temeljil na svoječasnem predlogu zakona o slovenščini kot uradnem jeziku iz leta 1960; predlog naj bi upošteva! tudi stališča obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Za vprašanje, ki se ga dotikamo, pa je treba opozoriti, da je dr. Inzko na seji s posebno izjavo protestiral proti temu, da pred medstrankarskim dogovorom o ..preštevanju" ni prišlo do pogovorov z manjšino/
Ob uvodoma nakazanih stališčih vladajočih struktur do vprašanja ..ugotavljanja" bi mogel kdo pomisliti na dokajšnjo zmedenost pojmov, ki pa je le navidezna, saj je v njenem ozadju dobro premišljen pritisk na slovensko manjšino, da bi vendarle popustila zahtevam nemškega nacionalizma. Povsem jasno je že, da bi ..ugotavljanje" zajelo izključno ne-nemški živelj Koroške oziroma Avstrije. Prav ob tem pa se odpira vprašanje Avstrijcev kot dela širšega nemškega prostora ali pa samostojnega narodnega organizma, saj bi se ob podobnem ugotavljanju celo utegnilo Pokazati, da so Avstrijci očitna manjšina v lastni državi.
Da pa gre pri celotni zadevi "Ugotavljanja" za izrazito politični akt,
tudi pri socialistih, je konec oktobra 1974 priznal tudi koroški tisk, konkretno Kleine Zeitung, saj je socialistični pristanek na "Ugotavljanje" povezal s strankarsko računico stranke, ki ji na volitvah preti petodstotni padec glasov in izguba deželnega glavarja. Da bi preprečili slednje, je SPd po Kleine Zeitung žrtvovala manjšino.
V celoti je iz izjav, podanih ob sprejetju sklepa o ,,ugotavljanju" Slovencev posneti eno dejstvo: namreč zavest predstavnikov avstrijskih oblasti, da jezikovni podatki dosedanjih ljudskih štetij ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Slednje so v okviru komisije za krajevne napise priznali tudi predstavniki avstrijskega statističnega urada (naj omenimo povzetek izjave v tistku, po kateri se je s temi podatki manipuliralo na škodo manjšine)/ In namesto da bi v skladu z zakonom poklicali odgovorne na odgovor, naj bi prišlo sedaj do "Ugotavljanja" manjšine, do "ljudskega štetja posebne vrste" ali česar podobnega. 2e to pa kaže, kaj bi s
"Preštevanjem" radi dosegli. In da so si tako oblasti kot politične stranke na čistem z vsem, kar se tiče slovenske skupnosti, priča izpad predstavnika ljudske stranke Mayrhofer-ja, ko je 22. oktobra 1974 v deželnem zboru naštel, kaj vse ima slovenska skupnost, pri čemer ni pozabil omeniti niti promet slovenske zadružne zveze/
Že nakazana dejstva upravičujejo zavračanje "Ugotavljanja"; vendar pa ovrača tak postopek še vrsta drugih dejstev. Predvsem je bilo že večkrat poudarjeno, da morebitnega ..ugotavljanja" v kakršnikoli varianti avstrijska državna pogodba ne predvideva, tako da pomeni vključitev take zahteve v zakonodajo leta 1959 samovoljen akt avstrijskega parlamenta, nasproten namenom podpisnic te pogodbe. Pri tem je znano dejstvo, da je bilo podpisnikom tega dokumenta, tudi Avstrijcem, dobro znano ne le področje, ampak tudi obseg slovenskega in jezikovno mešanega ozemlja Koroške.
Drug dokument, ki bi ga tu navedli, je opozorilo generalnega tajnika OZN iz leta 1950, se pravi devet let pred avstrijsko uzakonitvijo ,,ugotavljanja", po katerem naj bi manjšina, ,,tudi tista šibka", morala ,,ven-darle uživati posebno zaščito ali posebne pravice"/ Prenešeno v običajni jezik to pomeni, da ne more številčnost manjšine igrati vlogo pri uveljavljanju manjšinske zakonodaje. S tem stališčem se sklada tudi nedavna izjava južnotirolskega glavarja Sil-viusa Magnaga, namenjena Korošcem. V njej je sicer prizna! državi pravico izvajati popise prebivalstva in sestavljati statistike ter ugotovitve uporabljati v manjšinski zaščiti; vendar pa bo zagovornikom "Ugotavljanja" Slovencev ter dosedanje manjšinske zakonodaje vsekakor neljuba Magnagova izjava, da ,,število ne more biti odločilno glede pravic, ki jih manjšina dobi." ,,To se pravi — je nadaljeval — da ni mogoče zagovarjati teze, češ malo jih je, zato nimajo pravice do zaščite. Pravico do zaščite je treba zagotoviti neodvisno od Številčne moči manjšine. Primer: če pomeni manjšina v tej občini 30 odstotkov prebivalstva, v drugi pa le sedem odstotkov, ima teh sedem odstotkov pravico do enake zaščite kot tistih 30 odstotkov. Obstoj kot tak daje to pravico in ne številčna moč ..."?
Izjavi generalnega tajnika OZN in južnotirolskega deželnega glavarja gotovo izhajata iz skrbi za razvoj narodnostnih (in seveda tudi drugih) manjšin!
Če se vprašamo, odkod že petnajstletna zahteva po "Ugotavljanju" Slovencev, se moramo ustaviti ob ljudskem štetju leta 1939, ko so nacisti kot prvi izvedli ugotavljanje nenem-škega življa. Kakšne so bile posledice takratnega "Ugotavljanja" za slovensko koroško skupnost, pa tudi za skupnost, iz katere je izšel sedanji avstrijski kancler dr. Bruno Kreisky, so še vedno žive in človeštvo jih najbrž ne bo nikoli pozabilo.
Gotovo je bila posledica nadrobnejšega poznavanja južnokoroške narodnostne sestave dejstvo, da nacisti očitno niso verovali jezikovnim podatkom dotedanjih popisov o večinskem nemškem značaju južnokoro-škega prostora. Za dokaz naj nam služi zgodovina za osmi razred gimnazij in drugih srednjih šol Walther-ja Gehla iz leta 1940 (Breslau 1940). V učbeniku, namenjenemu učiteljem zgodovine, najdemo več zemljevidov, ki dajejo Slovencem večji del nekdanjega plebiscitnega prostora in to z izjemo nemškega jezika, ki, kolikor lahko presodimo, sega preko Celov-
ca do Drave. In še en dokaz: V arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani je ohranjen zemljevid, ki ga je po kapitulaciji Italije pripravil krog Martina Wutteja. Gre za jezikovno karto, najbrž pripravljeno za potrebo vojske. Na njej je južnoko-roški prostor večinsko sicer označen za jezikovno mešano ozemlje, vendar tudi s predeli s čisto slovenskim prebivalstvom. Karta pa ima še drugo zanimivost — na njej je Gorenjska v celoti vključena v Koroško, in to brez kakršnekoli označbe. Imena slovenskih krajev na Gorenjskem so na karti seveda izključno nemška/
II.
Za izhodišče sedanjih zahtev po ..ugotavljanju" Slovencev služita danes nemškim nacionalcem manjšinska zakona, ki ju je sprejel dunajski parlament 19. 3. 1959. Gre za koroški manjšinski šolski zakon in za zakon o uporabi slovenskega jezika pred sodišči, ob katerih je parlament sprejel sklep s pozivom vladi, da najpozneje do 30. 6. 1960 predloži parlamentu načrt zakona o splošnem ugotavljanju manjšine.
Na tem bodočem zakonu tudi temeljita oba marca 1959 sprejeta zakona/ Šolski zakon v tej zvezi določa: ,,V katerih krajih se bodo ustanovile ljudske in glavne šole, ki prihajajo posebej v poštev za slovensko manjšino, bo določeno na osnovi podatkov, ki jih bo dalo uradno ugotavljanje manjšine." Zakon o uporabi slovenščine kot uradnega jezika na sodiščih pa pravi: "Sodišča, pri katerih je slovenski jezik dopuščen na Koroškem na osnovi državne pogodbe z dne 15. maja 1955 o obnovitvi neodvisne in demokratične Avstrije, BGB1. Nr. 152, bodo določena na osnovi splošnega ugotavljanja manjšine, katero naj predpiše zvezni zakon." V sklepu parlamenta je še rečeno, da bodo rezultati ugotavljanja manjšine tvorili osnovo za teritorialno izvajanje zakona o uporabi slovenščine v uradih na Koroškem.
Omenili smo že, da državna pogodba ne določa posebnega ,,ugo-tavljanja" ali ,,ugotovitve" slovenske manjšine. Tudi ne določa kakega posebnega minimalnega odstotka slovenskega življa v določeni administrativni enoti za priznanje obstoja slovenskega prebivalstva, kot bi danes radi uzakonili. Vzrok za to je bilo dejstvo, da je bilo sestavljavcem avstrijske državne pogodbe dobro znano področje, na katerem živi slovensko prebivalstvo samo ali pa skupaj z življem nemškega jezika. Še v ec: namen zaščitnih manjšinskih do-
ločil avstrijske državne pogodbe je bil trajna zaščita slovenskega prebivalstva na tem področju.
Morebitna klavzula o minimalnem odstotku pa je neupravičena tudi zaradi zagotovitve ohranitve etničnega značaja prebivalstva, saj bi bila sicer zaščita le pogojna in načeloma netrajna. Klavzula o minimalnem odstotku, s katero nastopajo zagovorniki "Ugotavljanja" manjšine, bi tudi pomenila vzpodbudo asimilacijskim silam in kažipot za postopno izrivanje manjšine. V tem duhu je treba tudi pretresati avstrijsko manjšinsko prakso po letu 1955, ki se izključno opira na personalno načelo ter ne upošteva manjšine kot naravne družbene skupnosti, avtohtone na svojem področju. Pri tem tudi izdvaja posameznika iz narodne skupnosti, kateri po naravi pripada. Značilno pa je, da je v južnotirolskem vprašanju Avstrija v nasprotju z lastno manjšinsko prakso poudarjala potrebo po kolektivni zaščiti tamkajšnje manjšine kot celote.
Sicer pa tudi člen 7 avstrijske dr-
žavne pogodbe govori o manjšini kot objektivno dani, kvalificirani etnični skupini prebivalstva s stalnim področjem naseljenosti/" Prav to pa skušajo ovreči zagovorniki "Ugotavljanja" in to dokazuje celotno dogajanje, ki je vodilo do dogovora treh večinskih političnih strank o ,,ugotavljanju" koroških Slovencev. Iz predzgodovine tega sklepa imamo na razpolago nekatere dokumente, iz katerih je mogoče izluščiti nekatera načela, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi dosedanjo manjšinsko zakonodajo. To sta zlasti prvotni vladni načrt za manjšinsko šolstvo na Koroškem z dne 11. 9. 1957 (tako imenovani Drimmlov načrt) in načrt koroške deželne vlade za ugotavljanje slovenske manjšine, o katerem je razpravljalo s kompetenčnega vidika avstrijsko ustavno sodišče dne 19. 3. 1958.
Drimmlov načrt je v paragrafu 4 vseboval splošno načelno določbo: "Unter slotveniscehr Minderheit sind diejenigen osterreichischen Staatsbiir-ger zu verstehen, die sich zu ihr bekennen." (Kot slovensko manjšino je treba razumeti tiste avstrijske državljane, ki se k njej priznavajo.) Postavil se je torej na čisto subjektivni izpovedni princip, ki dejanske etnične pripadnosti posameznika na osnovi materinščine oziroma družinskega jezika sploh ne omenja. Gre torej za čisti izraz volje, ki je lahko v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem, ne da bi ga bilo mogoče kakorkoli izpodbijati. Razume se, da je zakonodajalec pri tem računal samo na pravilo, da se bo s tem manjšalo število slovenske manjšine, ne pa da bi se lahko tudi večalo na račun elementa nemškega jezika. Kot je znano, je bil Drimmlov načrt soglasno sprejet v vladni koaliciji in poznejša kritika načrta s strani socialistične stranke ni vsebovala pripomb glede tega načela. V poznejših koalicijskih pogajanjih je bilo sporno samo vprašanje, ali naj bo referendum o pripadnosti k manjšini osnova za ustanavljanje splošnih obveznih dvojezičnih šol v občinah z manjšim številom prebivalstva in z določenim odstotkom izjav za pripadnost k manjšini (socialistično stališče), ali pa, da bi naj referendum samo dal podatke, s pomočjo katerih bi določili občine, kjer bi bila staršem dana možnost zahtevati za otroke pouk v slovenščini (stališče ljudske stranke). Sam princip referenduma pa sploh ni bil sporen. Rešitev, ki jo je marca 1959 predvidel sedanji zakon o koroškem manjšinskem šolstvu, se torej prila-gojuje varianti, ki jo je zahtevala ljudska stranka. Jasno je, da v tem
kontekstu ni mogoče pričakovati, da bi predvideno ugotavljanje manjšine bilo lahko zamišljeno drugače kot pa na principu osebnega izjavljanja.
Dejstvo je, da se je že konec leta 1956 odbor koroškega deželnega zbora za manjšinska vprašanja, kateremu je predsedoval predstavnik FPU Knaus, sporazumel o načelih deželnega zakona o ugotavljanju manjšine. V tem odboru so bili štirje predstavniki socialistične stranke, dva predstavnika ljudske stranke in eden FPCS. Vendar v odboru ni prišlo do kakšnega načelnega odpora s strani socialistov proti tako zasnovanemu zakonu, katerega glavni pobudnik je bila po vsem videzu FPO. Pač pa je deželni glavar uveljavljanje zakona preprečil na ta način, da ga je s stališča ocene, ali spada v pristojnost dežele, poslal v presojo avstrijskemu ustavnemu sodišču. Z razsodbo dne 19. 3. 1958 je ustavno sodišče odločilo, da manjšinska zakonodaja ni stvar dežele, marveč da sodi v pristojnost zveze. Ni se pa spuščalo v meritorno presojo zakona.
Iz gradiva, ki ga objavljajo "Ju-ristische Blatter" 8. 11. 1958, št. 21, str. 546, lahko vidimo vsebino načrtovanega deželnega zakona. Namen zakona je bil ugotoviti s pomočjo referenduma (Volksbefragung) po občinah, ali tam obstoji slovenska manjšina in kakšna je njena moč (,,die ge-meindeweise FeststeJlung des Vor-handenseins einer s!owenischen Minderheit und ihrer Starke") v taksativno naštetih upravnih okrajih (paragraf 1). Drugi paragraf je določal, da je kot slovensko manjšino treba razumeti tiste avstrijske državljane, ki se k njej priznajo ("Welche sich zu ihr bekennen"). Paragraf 3 je pooblašča! deželno vlado, da določi dan referenduma. Paragraf 4 je določal, da ima pravico glasovati vsakdo, ki ima volilno pravico v deželni zbor. Paragraf 5 je formuliral vprašanje, ki je v osnovi referenduma: ,,Ali se priznate k slovenski manjšini?" in oba možna odgovora: ,,Da" in ,,Ne" ("Bekennen Sie sich zur slo-wenischen Minderheit?", "Ja", ,,Nein"). Paragraf 6 je določal uradno glasovnico, paragraf 7 pogoje za veljavnost glasovnic, paragraf 9 pa je govoril o objavi podatkov referenduma.
Vidimo torej, da je tudi ta deželni zakonski načrt, ki je dobil formalno potrdilo vseh treh deželnozborskih frakcij, temelji! na čistem subjektivnem izpovednem principu in to v izredno neugodni obliki, ker s svojo formulacijo vprašanja ni dajal dejansko nobene alternativne izbire. Kajti, kaj je tisti, ki bi odgovoril na vprašanje z "Ne"? Vindišar? Avstrijec? Ali nemara Nemec? Jasno je, da je ta formulacija takšna, da favorizira kar najmanjše število pritrdilnih odgovorov in da po drugi strani ničesar ne pojasnjuje glede dejanskega narodnostnega položaja v deželi. Po vsej propagandistični ofenzivi, ki jo doživljamo zlasti po sklenitvi državne pogodbe, ki utrjuje v javni zavesti delitev manjšine na Slovence in "Vin-dišarje" in ki . Slovence enači z nelojalnimi iredentisti, je jasno, kakšen rezultat bi lahko od takšnega morebitnega referenduma pričakovali. ^ (Se M%d<t/jMje)
OPOMBE
t. KHfntner Tagesieltung, 20.2.1274, 01. 221.
2. Prim. VoMmeilung, M. 10. 1074, 41. 240.
!. Kleine Zeitung [telovOka iidafa), 10. 10. 1074, 01. 240.
4.	Dio Preste, 22. 5. 1974, sir. 5.
5.	Voiksieitung, 2!. 10. 1974, št. 247.
4. Cit. po čtanku Draga Druškoviča: Sionom, Naši raigiedi, 12. 2. 1971, št. 5.
7.	Kieine Zeitung, 10. 10. 1974, št. 255; Naši raigiedi (po svetu), 25. 10. 1974, št. 20.
8.	inštitut la narodnostna vprašanja, ibir-ka lemijevidov, !!/2, iem!jevid št. 4.
9.	Anaiiio iahteve po ugotavijanju Sioven-
cev poviemamo po raipravi dr. 7anka Pieterskega:	Manjšinska lakonodaja
na Koroškem po drugi svetovni vojni, Raiprave in gradivo inštituta la narodnostna vprašanja, tjubijana, 1940, št. 2, str. 52—55.
10.	lanko Pieterski, cit. d., str. 54.
11.	3anko Pieterski, O nameravanem ugotavijanju siovenske manjšine na Koroškem, tipkopis v arhivu inštituta sa narodnostna vprašanja.
DR. TONE ZORN:
0 „ugotav!janju" manjšine
v-e^č/nx^?
24. januar 1975
ŠPORTNI VESTNIK
@ Zahomec uveijavi! tudi na koroškem prvenstvu
Konec preteklega tedna se je v Gmiindu na Koroškem zbrala skoro celotna avstrijska skakaina eiita, ki je zabiesteia na novoletni skakalni turneji, da tvori okvir koroškemu prvenstvu v specialnih skokih. 32 skakalcev, med katerimi se je nahajala tudi odprava iz Italije, so se spustili po novo-otvorjeni 50-metrski skakalnici, ki je dobila ime po trenerju skakalne reprezentance domačinu Baldurju Preimlu.
Kakor na turneji Intersport je tudi tokrat zablestel član slovenskega športnega društva Karl Schnabl in s skokoma 55 m in 53 m (ocena 216,3) osvojil naziv koroškega članskenga prvaka. Z izvrstnimi 55 m je tudi klubski tovariš Hanzi Millonig jasno prekosil daljave svojih reprezentančnih tovarišev Bachlerja, Purstla in Federerja. Velik uspeh za športno društvo Zahomc pa pomeni tudi prvo mesto Seppija Gratzer-ja v skupini juniorjev, ki bo, kakor vse kaže, prav kmalu nastopil v stopinje znamenite zahomške trojice Schnabl-Millonig-Wal!ner. Med podeljenimi štirimi nazivi sta torej dva odšla v Zahomc, mladinska prvaka pa sta postala Beljačana Fredi Gro-jer in Peter Berger.
Zaradi pomanjkanja snega v domačem kraju se zahomški mladinci še ne nahajajo v najboljši formi, tako da v Gmtindu niso zabeležili vidnejših rezultatov.
Rezultati — mlaj!) mladinci: 1. Armin Kogler (WSV Vomp) 45/46,5, 164,5; 2. Gebhardt Aberer (SV Dopibirn) 44,5/45,5, 160,3; 3. Fredi Grojer (Beljak) 42,5/43,5, 150,6; starejši mladinci: 1. Gredler (Mayr-hofen) 43/45, 158,2; 2. Pritzer (Mayrhofen) 45/44, 153,0; 3. Berger (Beljak) 42/43, 145,8; juniorji: 1. in koroški prvak Seppi Gratzer (ŠD Zahomc) 48/49, 189,9; 2. Dtinnhofer (Italija) 47/46,5, 169,1; članska skupina: 1. in koroški prvak Karl Schnabl (ŠD Zahomc) 53/55, 216,3; 2. Hanzi Millonig (ŠD Zahomc) 51/55, 213,0; 3. Edi Federer (Bischofshofen) 52/53, 210,7; 4. Reinhold Bachler (Eisenerz) 49/51,5, 198,1; 5. Willi Ptirstl (Murau) 49,5/51,5, 197,2.
# Smučarski tečaj od 9. 2. do j5. 2. 1975 na Krvavcu
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu bo v letošnjih zimskih počitnicah februarja pripravila za svoje člane in prijatelje 6-dnevni smučarski tečaj, ki bo tako za začetnike kot za napredovalce. Letošnji tečaj bo na nekoliko višjem mestu — lani je bil v Kranjski gori — v alpskem zimsko in letno rekreacijskem centru Krvavcu, ki je znan po svoji izredni legi v Kamniških al-pah in po stalnem dolgotrajnem snegu. Krvavec se vzpenja 15 km severovzhodno od Kranja do 1853 m nadmorske višine in slovi zaradi lepih in dolgih smučišč. Na izbiro so smučišča težke in lahke kategorije. Povezuje jih pa cela vrsta žičnic in vlečnic. Krožna kabinska žičnica za 4 osebe nas popelje iz Cerkelj na Krvavec, kjer se nahajajo 4 vlečnice; ena enosedežnica in dve dvosedežnici, s skupno kapaciteto 7000 oseb na uro. Na 60 ha velikem stalno urejenem smučišču s skupno dolžino 19,5 km se lahko nenasitneži smučajo tudi zvečer ob razsvetljavi.
Termin letošnjega smučarskega tečaja bo sovpadel s semestralnimi počitnicami februarja. Tečaj se bo pričel v nedeljo 9. februarja in bo končal v soboto 15. februarja. Ležišča bodo na razpolago v Domu na Krvavcu in v bližnji brunarici (1500 m n. v.), ki jih urejuje turistično podjetje Aerodrom Ljubljana-Pula. Cena polnega penziona bo znašala 110 din (+ 3 din turistična taksa in zavarovalnina) na dan. Za dijake bo znašala cena 85 din (4* 3 din takse). Tečajniki bodo imeli na razpolago tedensko vozovnico za žičnice po znatno znižani ceni 250 din. Za približno 1000 šil., če menjamo dinarje po sedanjem tečaju, bodo tečajniki torej popolnoma oskrbljeni, poleg tega bodo imeli tudi pouk v smučanju. Smučarski tečaj bosta vodila profesor za telesno vzgojo na Slovenski gimnaziji v Celovcu Anton Malle in strokovni učitelj telovadbe na glavni šoli v Vrbi Danilo Prušnik.
Interesenti za smučarski tečaj naj se javijo najkasneje do 1. februarja 1975 tako, da prenakažejo na številko Slovenske fizkul-turne zveze 2911 pri Posojilnici Celovec (4478.030) znesek 200 šil. ali pa se prijavijo pismeno z vloženim zneskom 200 šil. (tedaj naj je pismo priporočeno) na naslov Slovenske fizkulturne zveze, Gasometer-gasse 10/1, 9020 Celovec. Prijavnino bomo ob koncu smučarskega tečaja seveda upoštevali, v primeru odsotnosti pa bo znesek zapadel (rok odjave do 1. februarja).
V Cerklje (do vzpenjače) se bomo odpeljali skupno z avtobusom v nedeljo 9. februarja ob 8. uri zjutraj izpred Gasometer-gasse 10 v Celovcu. Cena za vožnjo (tja in nazaj) bo znašala 70 šil.
Gramofonske p!ošče
za !jubite!je petja in giasbe
$	TAM DOV ZA DRAVO,	šii.
mešani pevski zbor .Danica" in frio Korotan s pevci	100
$	S PESMIJO OKROG SVETA, Slovenski oktet poje pesmi raznih narodov	100
^ ROK KLOPČIČ, znani slovenski violinist igra dela Sarasata, Matičiča,
Prokofjeva, Čajkovskega, Gershwina, Debussyja in Bartoka	100
$	SEDEM ROŽ, Slovenski oktet poje slovenske narodne in umetne pesmi	100
^ NA KLANCU, glasba iz istoimenskega filma (Sanje, Spomin na
ljubezen, Razočaranje)	30
$ GLASBEN! UMETNtK) SLOVENtJE, Marijan Lipovšek (klavir),
Mihael Gunzek (klarinet), Hilda Hotak (klavir)	100
#	KATRCA, Slovenski oktet poje slovenske ljudske pesmi	100
*	!GOR DEKLEVA,
znani slovenski pianist izvaja delo Karola Pahorja in Bele Bartoka	35
Posamezne piošče dobite oziroma naročite v knjigarni
,,NAŠA KNJtGA" CELOVEC WULFENGASSE
CELOVEC
SOBOTA, TS. J.: 6.00 Jutranja teiovadba — 8.05 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.3) Lepa domovina — 11.05 Zeleni magacin — 13.30 Lepi glasov! — priljubljene melodije — 14.00 Voščila — 15.31 Komorna glasba — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 20.10 Koncert po željah — 22.10 Šport — 22.20 Plesna glasba ,po naročilu.
NEDELJA, M. 1.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.15 Ogledalo gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Veselite se življenja — 18.15 Okretni-ca jugovzhod — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Na obisku pri koroških pihalnih zborih — 20.15 Avstrijska rallye — 21.10 šport.
PONEDELJEK, 27. 1.: 6.00 Jutranja gimnastika — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zadovoljen z glasbo — 11.05 iz dežele — za deželo — 14.30 Z zvenečo glasbo — 16.00 Otroška pripovedka „Hiša s sedmimi vrati" — 16.45 Snežna gos — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.07 Melodija za vsaki letnik — 19.45 Glasbeni intermezzo — 20.10 Radijska igra — 21.10 To so bili še časi radia — 21.30 Udarec na udarec — 22.10 šport.
TOREK, 2!. 1.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddajo — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.45 Sledovi ledene dobe na Koroškem — 16.00 „Du-najsko zlato" — 16.30 Družine umetnikov našega časa — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 šport.
SREDA, 29. 1.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Od Abersee-o do Tur — 10.00 Zadovoljen z glasbo — 11.05
Iz dežele, za deželo — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno pritjubljeno — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 19.30 Za prijatelja planin — 20.15 Avstrijska okrožna vojna — 21.15 Oto in Wolfi
—	21.30 Iz aktov policijskega komisarja — 22.10 šport. ČETRTEK, SO. J.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljen z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 14.45 Predstavljamo — 16.30 Družine umetnikov našega časa — 17.10 Komiki — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 19.07 Avstrijske pihalne godbe — 20.15 ..Kamnosek", igra — 21.00 Pojemo in pripovedujemo o deželi ob Dravi — 22.10 šport.
PETEK, !!. 1.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo
—	11.05 Iz dežele, za deželo — 14.30 Za dobro voljo
—	14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 17.10 Za konec tedna — 17.56 Oddaja združenja industriaicev — 19.07 Robert Stolz dirigira — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Raj z majhnimi napakami — 22.10 šport.
Sfovensko kutturno družtvo Gfobasnfca vabi na igro
DEKLA ANČKA
v nedeijo 26. januarja 197$ ob 14.30 uri pri ŠoMarju v Giobasntci. Gostuje farna mtadina iz Doba.
PwrČMo
		A V S T R ! J A 2
H		SOBOTA, 25. 1.: 15.30 Koncertna ura — 16.30 Za otroke — 16.50 Maia hišica —
17.15 Za otroke — 17.40 Za družino — 18.00 Družina Palridge — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18.30 Novo v kulturi — 18.55 Heinz Conradsova oddaja — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20,15 V moneži — 22.05 šport — 22.35 čas v sliki — 22.40 črni opot.
NEDELJA. 26. !.: 12.25 Smuk za moške — 16.30 Za otroke — 17.00 Calimero — 17.05 Zaradi velikega uspeha — 17.30 George — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dragulji sedmega kontinenta — 18.30 Pustolovščina na McKinleju — 19.30 čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Rusi pridejo. Satirična Ulmska komedija — 22.15 čas v sliki.
PONEDELJEK, 27. 1.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Boney — 21.05 Telešport — 22.05 čas v stiki.
TOREK, 2!. J.: 18 00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Rožnatordečl panter — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Kaj sem jaz — 22.40 čas v sliki.
SREDA, 29. 1.: 10.00 šolske oddaje — 11.00 Robin Hood — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.10 Risati, stikati, oblikovati — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Caterina Valente šov — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki.
ČETRTEK, !0. T.: 10.00 šoiske oddaje — 18.00 Ruščina
—	18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 šest žena Henrika Vlil. — 21.45 čas v sliki. PETEK, St. 1.: 10 00 šolska oddaja — 11.00 črni opat
—	18.00 Ostani zdrav — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18.30 Družina Kremenčkovth — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.20 ORF diskusijo — 22.20 čas v sliki — 22.25 špionažni tilm.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič;
urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upra-/R' Klogenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 52-5-SO — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec — Borovlje.
SOBOTA. 2S. 1.: 17 00 Družina Schimek — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 18.55 Glasbena poročila — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena po-
ročila — 20.09 Okolica — 20.15 Drugi umor psa — 21.55 čas v sliki.
NEDELJA, 24. 1.: 18 00 Tedenski obzornik — 18.30 Horizonti — 19.15 Alpe — most Evrope — 19.30 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 V lastni zadevi — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK, 27. T.: 18.30 Psihologija misli — 19.00 Pred vesoljnim potopom — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Priče našega časa — 21.15 Pevski večer — 22.15 Telereprlze.
TOREK, 2!. 1.: 18.30 Nova matematika — 19.00 človek in stroj — 19.30 Umetnostno drsanje na ledu —
22.00	Telereprize.
SREDA, 29. J.: 18.30 Nova matematika — 19.00 Varstvo rastlin na novi poti — 19.30 Umetnostno drsanje na ledu — 22.00 Telereprize.
ČETRTEK, SO. 1.: 18.30 Gost pri Carry Hauserju —
19.00	Pošast Cantervilla — 19.30 Umetnostno drsanje na ledu — 23.00 Telereprize.
PETEK, St. t.: 18.30 Kmet milijonar — 19.00 Pred vesoljnim potopom — 19.30 Umetnostno drsanje na ledu — 23.00 Telereprize.
JUGOSLAV!JA
SOBOTA, 25. 1.: 10.00 šoiska oddaja — 16.25 Košarka — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 13.25 Aiice v čudežni deieii — 19.15 Barvna risanka — 19.20 C^cak — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar
—	20.00 Giedatišče v hiši — 20.30 Smučate s Kariom Schranzem — 20.45 Zabavno giasbena oddaja TV Beograd — 21.15 Barvna propagandna oddaja — 21.20 iskoici — 23.15 Dnevnik.
NEDEMA, 26. 1.: 9.25 Poročita — 9.30 Svet v vojni
—	10.20 Otroška matineja — 11.10 Mozahk — 11.15 Kmetijska oddoja — 12.00 Rdeča kopica — 12.25 Smuk za moške — 14.00 Poročita — 15.10 igre brez meja — 16.30 Propagandna oddaja — 16.35 Poročita — 16.40 Košarka — 18.15 Povest o srebrni Jeiki — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Odpisani — 21.00 Propagandna oddoja — 21.05 Foikiora Sudana
—	21.35 športni pregied — 22.10 Dnevnik.
PONEDEMEK, 27. 1.: 1000 šoiska oddoja — 16.35
Madžarski tednik — 17.35 V znamenju dvojčkov —
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 25. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEL3A, 26. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
PONEDEUEK, 27. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Dr. Anton Feinig: Hišna, iedinska in krajevna imena v Rožu — Koroška duhovnost.
TOREK, 28. 1.: 9.30 Za vsakega nekoj — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, posiu-šajte)
SREDA, 29. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnitk — Poper in so!.
ČETRTEK, 30. 1.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Zbori pojo — Knjige za vas — ivan Pregeij — 15. obtetnica smrti.
PETEK, 31. 1.: 13.45 Ceiovški radijskt dnevnik — So-ii/Stična giasba.
Katofižko prosvetno družtvo v Šmihetu vabi na predvajanje siovenskega barvnega fiima
"CVETJE V JESEN!"
v petek 31. januarja 197$ ob 19.30 uri v lami dvorani v Smiheiu. Fifm bo predvajata Sfovenska prosvetna iveza. K Mevifnj udeieibi vab!	<M%or
Dom v Tinjah vabi na
TRAD!C!ONALNO SREČANJE !N STRCKOVN! TEČAJ ZA ČEBELARJE
v ponedeijek 37. januarja od 9. do 17. ure v Domu v Tinjah.
Janko Oitzi, Kristo Srienc in Tomaž Hoiar bodo predavati o čebeiah, nato pa bodo predvajati dva strokovna fiima.
Obvestite tudi druge čebeiarje, ki do-siej že niso biii na teh srečanjih.
LJUBLJANA
SOBOTA, 25. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo — 10.15 Sedem dni pes radiu — 11.15 Z nami dama in na pati — 12.40 Ob bistrem potoku — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.45 ..Vrtiljak" — 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe — 17.20 Gremo v kino — 18.20 Rad imam glasbo — 19.40 Z ansamblom Boruta Lesjaka
—	20.00 Radijski radar — 21.00 Za prijetno razvedrita
—	21.30 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 26. J.: 6.50 Danes za vos — 8 07 Veseli tobogan — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev — 1<1.15 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 14.05 Nedeljsko popoldne — 18.03 Radijska igra „Ktara in dva gospoda" — 19.40 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Serenadni večer — 23.15 V iučeh semaforjev.
17.50 Risanka — 18.05 Obzornik — 18.20 Vesolje — 18.45 Mozaik — 18.50 Nega bolnika na domu — 19.05 Odločamo — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik 19.55 Sodobna oprema — 20.10 Novi najemnik — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 Izlet z letalom
—	22.15 Dnevnik.
TOREK, 28. J.: 10.00 šotska oddoja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.35 Smučate s Karlom Schranzem — 17.50 Tiktak: Pepe s trobento — 18.05 Obzornik — 18.20
Nikogar n! doma — 18 30 Avtomobil skozi kamero ____
18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Pogovor o . . . Noš izvoz — 20.55 Barvna propagandna oddaja
—	21.05 Sence izginjajo opoldne — 22.10 Dnevnik. SREDA, 29. J.: 10.00 šolska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Viktng Viki — 17.55 Obzornik — 18.10 Mladi za mlade — 18.40 Mozaik — 18.45 Po s!e-
Največja t:bira motornih žag, nadomestnih de!ov, servfs :a vse fabrfkate pri podjetju
Spindetbock
Eisenkappier Strafje 14 9141 Eberndorl/Dobrio vas,
te)eton(0 42 S6)S48
Strokovna trgovina in speeiaina deiavnica
deh napredka — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.05 Film tedna: Zaljubljenca v letu ena — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 Evropsko prvenstvo v drsanju — 23.00 Dnevnik.
ČETRTEK, SO. J.: 10.00 šolska oddoja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Preproste besede: Pobeglo otroštvo — 17.45 Risanke — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Za smeh in jok — 19.15 Barvna risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.05 Ciochemerie
—	20.45 Kam in kako na oddih — 20.55 četrtkovi razgledi — 21.25 Evropsko prvenstvo v drsanju — 23.00) Dnevnik.
PETEK, S). J.: 9.50 It. Interparlamentarna konferenca
—	10.40 šolska oddajo — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Festival kurirček Maribor — 18.05 Obzornik — 18.20 Jugoslovanska toiklora — 18.40 Mozaik — 18.45 Doktor pomagajte mi) — 19.15 Barvna risanka — 19.2D Cikcak 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna reportaža — 20.05 Hišo tujcev — 21.40 Evropsko prvenstvo v drsanju — 23.00 Kažipot — 23.20 Dnevnik.