Telefonistke ptujske telefonske centrale presegajo normo za 23% W Povečanje zmogljivosti telefonskih central za 63.880 priključkov je med dru-gim velika naloga v prvi petletki. Njena izvedba do 1951. leta bo predstavljala velik tehnični napredek v telefonskem družbenem povezovanju in sporazumeva-nju med organi oblasti različnih razdalj. Induktorska aparatura ptujske telefon-ske centrale z zmogljivostjo do 200 pri-ključkov je nedvomno med tehničnimi napravami, ki že nad 100% služijo druž-benim potrebam in ki zahtevajo ravno tako nad 100% napore telefoni6tk, da je mogoče dnevno izvršiti več sto pogovo-rov, pri katerih gre predvsem borba za čas, za minute in sekunde. Telefonistke ptujske telefonske centra-|e opravljajo dan za dnem in ponoči službo telefonske uradne in privatne po-vezave med ljudstvom in organi oblasti. Večina ljudi, ki se poslužuje telefonske zveze upožteva, da opravljajo telefonist-ke delo, ki ga vršijo v večjih mestih te-lefoneke avtomaiične centrale Zaklopnice na aparatu padajo druga za drugo. Večkjat jih pade istočasno cela vrsta. Razumljivo. To zahteva nagli tem-po razvoja. Po vrsti dajejo telefonistke zveze, pojasnila o zasedbi zahtevanih številk, o medkrajevnih pogovorih, po-slušajo brnenje itd. Minuto za minuto se odvija skozi kabel vsa barvitost dnev-. nega dela in življenja. Rade prenašajo vse*to, nespravljive pa ostajajo z brez-dušnostjo poedincev, ki bi sicer pri av-tomatski centrali potrpežljivo čakali na mehanični znak, da lahko govorijo, do-čim 6i pri sedanji centrali dovoljujejo opazte, ki nimajo ničesar skupnega z likom zgrajenih ljudi, z vzglednim obna-šanjem in izražanjem napram sodelav-kam v socialistični družbi. To so poedin-ci, ki radi sproščajo svoj besedni zaklad, nerazpoloženje in nestrpnost napram neopaznira Ijudem, ki bi sicer ostali iz-koriščeni primitivni delavci, medtem ko jim daje socialistična družba možnost, da z vso svojo sposobnostjo in skrorano-stjo strežejo med drugim tudi telefon-skemu aparatu. Kljub večkratnim neu-pravičnenim kritikam, zdiranjem in hi-steričnemu zvonenju delajo svoje delo v redu dalje v zavesti, da so to pojavi neznanja v ravnanju s telefonom in po-javi zaostalosti, proti katerimse vrši bor-ba in ki se bodo skrčili na minimum z dvigom tehnike v naši državi. Kolektiv telefonistk, ki ga tvorijo Mun-da Terezija iz Ivanjkovcev, Cep Elica iz Hajdine, Hajdinjak Marija, Golob Pa-vla, Vidovič Darinka, Trost Irma, Klan-čič Slava in Toplak Anica z voditeljico oddelka Zupanc Anico že leto dni nosi prehodno zastavico zaradi visokega pre-seganja norm. Delo na aparatu z nad 150 priključki ter na 22 raedkrajevnih linijah presega normo za 23%. Vse to ni slu-čajni pojav, temveč je uspeh vzdrževa-nja, naporov, ki so mogoči le ob veliki požrtvovalnosti poedinih telefonistk in celotnega kolektiva. Vse dogajanje, ki gre skozi ptujsko telefonsko centralo je Ie del velikega dogajanja v novi Jugoslaviji, ki gradi na vseh gospodarskih poljih s pomočjo na-prednih in predanih delavcev in name-ščencev ter kmetov pogoje za boljše živ-ljenje in ki vzgaja odločne borce za 60-cialistično gospodarstvo RelHna postaia v Pluju pomaga delovncmu Ifudstvn iz nesre*; in nezgod Rešilna postaja OLO Ptui vrši zdrav-stveno rešilno službo ter je vedno na razpolago v slučaju potrebe. Od 1 januarja do vključno 30 aprila tega leta je prevozila v bolnice in iz bol-nic 987 oseb Skupna prcvožena kilome- j trina znaša 24.656 km. Dnevno je prevo- ! ženih povprečno 206 km in prepeljanih 8 oseb. Ker je ptujski okraj po teritoriju cden izmed največjih okrajev, je tudi število prevoženih kilometrov visoko Upoštevati moramo, da vrši rešilna postaja Ptuj prevoze tudi iz sosednih okrajev, pred-vsem iz Ijutomerskega, poljčanske^a, ma-riborskega in radgonskega okraja Nujni slučaji in nesreče to zahtevajo V pomoč ptujski rešilni postaji je ormoška rešilna posiaja, ki ima avlo za prevoze bolnikov Mnogo delovnih ljudi in njihcvih svoj-ccv je bilo prepeljanih z rešilnim avto-mobilom Mnogi so bili zadovoljni, drugi so kritizirali, da so dol^o čakali na re-šilni avto Res je. To ni krivda rešilne postaje in njenih uslužbencev Poznamo področje Haloz in Slovenskih goric. Ne-štetokrat je treba tudi od tam reševati življenja Pri telefoničnih naročilih re-šilnega avta vpraša dežurni za naslov bolnika in če je dovoz za avto mogoč Večina naročnikov navede minimalno ča-sovno oddaljenost Avto prispe na mesto da bi naložil bolnika, ki ga navadno še ni. Treba je vzeti nosilnice in iti pol ure ali celo uro daleČ po bolnika Rešilni avto je izostal potcmtakem tri do štiri ure. nansesto eno ali dveh ur. Med tem jasom kličejo na pomoč drugi bolniki in poncsrcčenci Ti morajo večkrat res ča kati cele ure. namesto da bi dosegli pd-moč. ki je večkrai vezana na minute. Taki nespravljivi slučaji se dogajajo drevno Zaroan prosinio naročnike rešilnih prc-vuzov naj spravijo bolnike do ceste, ki ie dostopna avtomobiiom Mno^i upcšte-vajo samo lastno stisko, pozabljajo pa na to, da se nahajajo istočisno v težavah tudi drujfie otroci ženc, odrasli in star- ci. Malokdo upošteva, da ima rcšilna po-staja v Ptuju sarao pet stalnih uslužben-cev skupno s šoferji. Ob tem številu je težko vzdrževati vsakodnevno celodnevno in nočno službo. Pomagajo iz te težave le prostovoljni bolničarji, spremljevalci bolnikov, ki žrtvujejo marsikatero noč za pomoč ponesrečencem Prcbivalstvo ptujskega okraja bi mo-ralo klicati rešilni avto res v nujnih pri merih, da ne bi bilo potrebno izvrševat voženj, ki niso nujne niti nenadomestlji-vc. Mnoge bolnike je mogoče prepeljati z dru^imi prevoznimi sredstvi. Tako bo rešilni avto na razpolago za nujno pomoč in za reševanje otrok in odraslih iz smrt-nc nevarnosti v slučajih težkih bolft^ni in nezgod. MF.