FRAN SKULJ: Okrajae učiteljske knjižmce. Okrajne učit. knjižnice imajo po mnogiii okiajiti jako bogato zbirko knjig buuisi pa stevim, boclisi po vseDini; škoua le, da so po najvec okrajiii te kiijižmce rnrtvi zakladi, ki aajmanjsih obresti nc uonašajo. Fosebnega zammanja za to knjižnice ni, ker so večini učue!]3iva ou rocne m pa ker se navacino ne nioie naročuiku tocno postreci. Uogoai se pa tuui, da seai izposojevalec na lzposojerun kiijiau.li eno leto ali več let. U Knjiziiiu cuje sovonti ucueijstvo navaano samo eiiKiai v letu, to je ob uradni ucit. komerenci, ku poroca kiijižmcar nionotoinno, ao atumov enako leto za letom. Venaar bu trebu nekaj UKienm, ua pndejo le Kiijiznicc uo veijave ter sluzijo svojemu namenu. Nic Doljsi niso uunosaji te Kiijižnice v LjuOijani. v uobro zakienjein iom, uu icuu zložene knjige cakajo uujemaicev, n leu ni. Marsikaten uuteij aii uciteijica — ziasti mlajših — niti ne ve, kje je knjižlnca. Na kinetih je vsaj staun uciteijski uuuor dregnil tuintam v to zauevo^ v i-juDijam pa mencia stamega oaDora spioii iii, čemu bi tuai, saj se uaazorniku ceiu uesetletje menaa ni zuelo vreano enkrat sklicati staini outoor k skupni scji. Upajmo, aa se razmere vendarle v dogie>Jnem casu izpremene in lzboljšajo. iNaciii posiovanja okrajnih ucit. kiijiznic bo treba izpremen-iti. Za Ljubijano ziasti bi preulagai, cia se ustanovi iz sedanje okr. ucn. Knjižnice — učiteljska citaimca. 'la naj ui se izpopokiiia bogato z Zavezino knjiznico, ki pa ostane laliko še clalje last Zaveze. Tudi sem mnenja, da bi marsikateri učitelj, zlasti onih, ki se priseiijo kot upokojeaci v Ljubljano — podarili v izpopoinitev knjižnice svoje lastne zbnke. Poleg raznih pedagoških revij in stanovskiii listov naj bi bila naročena »Učit. čitalnica« po možnosti tudi na leposlovne, bcletristične strokovne in dnevne časopii>c. Mesto knjižničarja naj bi prevzel kak upokojen učitelj, v razbremenitev lahku dva ali trije, ki bi si delo primerno porazdeiili. Tako aranžirana knjižnica — oz\uoma čitalnica — bi bil vabljiv prednie1 vsemu učiteljstvu, imela bi pravi pomen, in dragoceni zaklad knjig bi prišel do ve- ijave. Učiteljstvo bi imelo lepo priliko zbirati se v knjižnici, spoznavati se pobližje ter si utrditi sedaj dokaj razralnjano stanovsko skupnost in samozavest. Moj predlog se nanaša sarao na Ljubljano. Ce ima kdo kaj boljšega v mislili, naj se oglasi.