LETO IV. SOBOTA, 13.4.1974 St. 4 Ob prazniku dela ISpet je pred nami prvi maj — mednarodni praznik dela, borbeni dan solidarnosti, proletariata in delovnih ljudi vsega sveta. Praznovanje je spomin na stavke, ki so se razvile v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega sto-4 let j a in dosegle višek v 4 Chicagu 1. maja 1886. leji ta, ko je stavkalo 40.000 4 delavcev. Delavski vodi- <* tel ji so tedaj postavili J J med drugim tudi zahtevo Ji po osemurnem delavni- (I ku. Za sam praznik prvi (• maj so se odločili štiri ’i leta kasneje na prvem 4 kongresu Druge internati cionale 1889. leta. Seveda 4 pa je bilo še daleč do ta- 4 kega prvega maja, ki naj 4 bi predstavljal pravi 4 praznik delavstva. Po- 4 trebnih je bilo veliko 4 množičnih demonstracij 4 in stavk, ki so povezova- 4 le ekonomske in politič- 4 ne zahteve delavskega razreda, se pravi, poleg (I zahtev po osemurnem de- lavniku, tudi zahteve po splošni volilni pravici in 4 zagotovitev osnovnih po- 4 litičnih svoboščin. Pro- I slava prvega maja naj bi bila po mnenju tedanjih delavskih voditeljev manifestacija močne volje delavskega razreda, da s socialno revolucijo ukine razredne razlike in gre po poti, ki vodi do miru znotraj vsakega naroda, kakor tudi do miru med narodi. Glavni cilj delav- stva pa je bil, osvoboditi se od vseh oblik kapitalističnega izkoriščanja. Slovenski delavci so prvič praznovali prvi maj 1890. leta, za državni praznik pa je proglašen šele v socialistični Jugoslaviji; od prvih dni vstaje pa vse do zmage revolucije, se je na ta simbolični dan močno manifestirala tesna povezanost naroda in delavskega razreda v borbi proti fašizmu. Ta tesna povezanost je nujna že v obdobju, ko miroljubni ljudje živijo v prepričanju, da je fašizem za vedno opravil svoje poslanstvo, pa vendar še tli in ne le tli, tudi javno širi svoje ideje in napada narode, ki so prav po zaslugi delavskega razreda postali notranje enotni, zato pa tembolj željni miru. Oživljanje fašizma v Italiji in napadanje Jugoslavije pomeni odpiranje ran, ki bi prav po zaslugi delavskega razreda morale biti že davno zaceljene. Interesi, ki so v ozadju fašističnih, so le velika želja kapitalističnih družb, vmešavati se v suverenost neodvisnih držav, oziroma gledano širše — dobiti v celotni Evropi pomembnejšo vlogo. Ko bomo praznovali letošnji prvi maj, bomo lahko še posebno ponosni na samoupravne pridobitve delavskega raz- reda, saj je z uvedbo nove ustave, z delegatskim <[ sistemom dobilo delav-stvo pravice, da odloča 4 v vseh družbeno po- 4 membnih vprašanjih, da J, odloča o delu in pred- 4 vsem o rezultatih dela. 4 Gotovo je omenjena pri- 4 dobitev prvi primer po- J polne vlade delavskega 4 razreda, prva realizacija 4 davno začrtanih poti pro- 4 letariata v obdobju, ko 4 se je šele pojavljalo in 4 postopoma kopalo grob 4 kapitalistični družbi. \ Ko letos ob prazniku 4 vzklikamo »Naj živi prvi 4 maj — praznik dela, 4 praznik delovnega ljud- 4 stva!« mislimo predvsem 4 na v praksi popolno ures- 4 ničitev z novo ustavo za- 4 črtane poti, istočasno pa 4 mora biti naš cilj, še tr- 4 dneje se povezovati v J enotno družbo delavske- 4 ga razreda, gre nam tudi 4 za povezanost proletari- 4 ata vsega sveta, kajti le 4 tako bomo lahko kij ubo- 4 vali tesnim težnjam dr- 4 žav in družb, ki so jim J prav napredek, enotnost 4 in neuvrščenost Jugosla- 4 vije trn v peti in zaradi 4 česar izvajajo na našo 4 družbo političen pritisk. 4 Zato ob praznovanju ne ! pozabimo, da je delavski 4 razred že odigral svojo 4 vlogo v borbi proti fašiz- 4 mu in jo je pripravljen 4 še odigrati, če bo potreb- 4 no. 4 /. maj Proletarci vseh dežel - združite se! Volitve v zbor združenega dela Tudi v naši delovni organizaciji smo 28. marca 1974 volili delegacije za zbore združenega dela, kakor po vsej naši domovini. Prvikrat smo volili delegacije, ki bodo predstavljale in zastopale naše kolektive v skupščinskih zborih združenega dela. Volitve so na vseh voliščih potekale v redu. Volili pa smo takole: TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica V delegacijo so volili 8 članov izmed 16 kandidatov. Vpisanih je bilo v imeniku glasovalo je 361 volilcev 324 volilcev V delegacijo pa so bili izvolje- ni: — Franc Bučar 274 glasov — Stanko Hodnik 219 glasov — Pavel Malej 205 glasov — Zalka Cufer 184 glasov — Edo Krapež 183 glasov — Franc Urbanc 182 glasov — Janez Cvetek 179 glasov — Anton Medja 171 glasov Tako so volili v TOZD Bohinjska Bistrica TOZD Bled V delegacijo so volili 8 članov izmed 9 kandidatov. Vpisanih je bilo v imeniku 272 volilcev glasovalo je 258 volilcev V delegacijo so bili izvoljeni: — Franc Dežman — Anton Dežman — Marko Dežman — Franc Colja — Tonček Golc — Janko Justin — Tončka Koselj — Anton Železnikar 234 glasov 230 glasov 198 glasov 228 glasov 231 glasov 186 glasov 186 glasov 209 glasov Volišče v TOZD Bled Delovna skupnost skupnih služb V delegacijo so volili 8 članov izmed 10 kandidatov. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 120 volilcev glasovalo je 116 volilcev V delegacijo so bili izvoljeni: — Peter Debelak — Jože Lavrič — Janez Stare — Ciril Kocjančič — Anton Iskra — Jože Toman — Stanko Iskra — Francka Kržišnik 108 glasov 107 glasov 101 glas 94 glasov 92 glasov 91 glasov 90 glasov 81 glasov Volišče skupnih služb Vse delegacije, razen delegacije iz TOZD Mojstrana, so bile izvoljene za zbor združenega dela skupščine občine Radovljica, delegacija TOZD Mojstrana pa za zbor združenega dela skupščine občine Jesenice. Poleg izvoljenih delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Radovljica pa je za ta zbor tudi delegacija TOZD trgovina, katero sestavljajo vsi delavci te temeljne organizacije združenega dela. TOZD Podnart V delegacijo so volili 5 članov izmed 8 kandidatov. V volilnem imeniku je bilo vpisani 42 volilcev glasovalo je 42 volilcev V delegacijo so bili izvoljeni: — Vinko Benedik — Stane Miklavčič — Janez Šlibar — Pavla Urbančič — Kati Varl 31 glasov 28 glasov 27 glasov 23 glasov 22 glasov TOZD Mojstrana Izvolili so 5-člansko delegacijo. Imeli so zaprto kandidatno listo, to je, imeli so 5 kandidatov, ki so bili tudi izvoljeni. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 39 volilcev glasovalo je 38 volilcev V delegacijo so bili izvoljeni: — Jože Cuznar 37 glasov — Alojz Kopavnik 37 glasov — Franc Rabič 38 glasov — Tomaž Ravhekar 38 glasov — Peter Robič 37 glasov Ra.z<ü*s Volišče TOZD Mojstrana Povezovanje ne sme prerasti v—zapiranje PONATIS ČLANKA GLASA GORENJSKE Izhodišča za povezovanje morajo pripraviti direktorji gorenjskih podjetij do 30. aprila t. L Ko bomo razpolagali s konkretnimi podatki, bomo tudi mi napisali več. Predstavniki gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalnih podjetij uresničujejo priporočila Gospodarske zbornice SRS in medobčinskega sveta ZK za Go-gorenjsko. Že lani je dala Gospodarska zobrnica SRS pobudo za razprave o problemih gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem, o medsebojnem povezovanju obeh panog in usklajevanju njunih interesov. Po sodbi zbornice je bilo na tem področju na Gorenjskem malo storjenega. Pobudi zbornice je sledil medobčinski svet ZK za Gorenjsko, ki je sklical pred nedavnim na Bledu posvetovanje predstavnikov gozdnih gospodarstev Bled in Kranj ter dokaj številnega zastopstva lesne predelave. Na posvetu so sklenili, da morajo gozdnogospodarske in lesnopredelovalne organizacije združenega dela proučiti možnosti sodelovanja in povezovanja obeh panog ter pripraviti predloge, ki jih bodo obravnavale delovne skupnosti zainteresiranih organizacij združenega dela občine in medobčinski organi. Problemi pri povezovanju go-zdno-gospodarskih organizacij na eni in lesnopredelovalnih podjetij na drugi strani ter medsebojnem usklajevanju interesov obeh panog nedvomno so. Na Gorenjskem imamo dve gozdnogospodarski organizaciji (Bled, Kranj") in dve gozdnogospodarski območji. Dokaj uspešno sta združili gozdarsko dejavnost družbenega in zasebnega sektorja. Obe, blejsko in kranjsko. Gozdni gospodarstvi imata dolgoročne načrte za proizvodnjo in razvoj odnosov v gozdarstvu. Medsebojno se povezujeta pri nastopu pred lesno industrijo in se prilagajata razmeram na terenu, kjer delujeta. Vendar ima vsako gozdnogospodarsko območje svoje posebnosti. Na področju Gozdnega gospodarstva Kranj je lesna predelava, predvsem primarna (žaganje), zelo močna (Jelovica, Alples, Gradis itd) in presega gozdno surovinsko osnovo. Na blejskem je položaj nekoliko boljši in enostavnejši. Gozdovi so bogatejši, LIP Bled pa je edino močnejše lesnopredelovalno pod- jetje in so možnosti za dogovarjanje med GG Bled in LIP in usklajevanje potreb z možnostmi večje. Slika gorenjske lesne predelave je nekoliko drugačna. Imamo vrsto lesno-predelovalnih podjetij, od katerih ima sicer vsako svoje posebnosti. Nastajala so in se razvijala samostojno in se v nekaterih primerih lotevala tudi podobnih proizvodnih programov. Zato so potrebe po določenih, predvsem boljših vrstah lesa večje, za druge pa med lesnimi predelovalci ni večjega zanimanja, čeprav bi jih gozdarji radi prodali. Takšen les se pogosto uporablja za drva ali iz leta v leto trohni po gozdovih. Ker takšen les v promet ne gre najbolje, ga gozdarji in kmetje pogosto niti ne sekajo, temveč raste neizkoriščen, čeprav posekamo letno na Gorenjskem za trg okrog 270.000 kubičnih metrov lesa (les, ki ga posekajo kmetje za domačo uporabo, ni upoštevan), lesni potencial potrebam predelovalne industrije ni kos. Ta problem zna biti v prihodnje še bolj boleč, če ne bomo bolj temeljito in načrtno izkoriščali gozdove. Večina gorenjskih gozdov leži v alpskem, za gojitev, obnavljanje in izrabo težjih področij. Stroški, ki jih imajo gozdarji in kmetje —ko-operantje pri izkoriščanju teh gozdov, so večji in jim zato ni vseeno, po kakšni ceni bodo dragoceno surovino prodajali in kako bo lesnopredelovalna industrija njihovo delo vrednotila. Povezovanje med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo ter sodelovanje med lesnimi predelovalci samimi bi moralo prispevati k realnejšim in boljšim cenam za les in vzpostaviti pravilnejšega (denarnega) odnosa hlod : deska. Po programu razvoja Slovenije in Jugoslavije ima lesnopredelovalna industrija pomembne naloge pri izvozu. Ker nekatera podjetja, za naše razmere in pojmovanje velika, sama v izvozni bitki ne bi pomenila veliko, se je slovenska lesnopredelovalna industrija že začela združevati v precej velike grupacije kot na primer Slovenijales, Uniles itd. Njim verjetno ne bo vseeno, kako bodo gozdovi izkoriščeni. Na Gorenjskem je pripravljenost za sodelovanje gozdarjev in lesarjev. Predvsem bi moralo sodelovanje temeljiti na skupnem investiranju tako v bazo (gozdove) in njeno izkoriščanje kot v lesno predelavo. Graditi bi morali takšne lesno predelovalne obrate, ki jih bomo lahko zalagali z domačo surovino in jim bo dobrodošel les, ki zraste v naših gozdovih, pa naj bo to visokokvaliteten ali les manjše vrednosti! Lesna predelava bo morala nedvomno prispevati tudi k ustvarjanju možnosti, da bodo gozdovi čim bolj izkoriščeni. To je predvsem opremljanje gozdarjev s sodobno mehanizacijo in gradnja gozdnih cest in vlek. Seveda povezovanje, v katerega gredo gorenjski gozdarji in lesarji, ne sme preiti v drugo skrajnost — v zapiranje za regijske meje. Sodelovanje z ostalimi predeli Slovenije in države bi se moralo krepiti. Gorenjska lesna predelovalna industrija in gozdarji z dobrimi 270.000 kubičnimi metri letnega poseka v širšem, tudi mednarodnem merilu ne pomenita veliko!« J. H. Predstavljamo vam Predsednik zbora delavcev v TOZD Podnart tov. SITAR FRANC, rojen 8. 9. 1922 v Ljubnem na Gorenjskem. Zaposlen je na delovnem mestu vodja izmene oblog. Obenem pa skrbi za vzdrževanje strojne opreme. Prav na tem delovnem mestu je v 15 letih zaposlitve pri DO LIP, lesna industrija Bled, v oddelku Podnart mnogo doprinesel k normalnemu poteku proizvodnje. V vseh letih zaposlitve aktivno sodeluje v družbeno političnih organizacijah. Je tudi član SDS in upravnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD Podnart. Predsednik zbora delavcev TOZD Trgovina na drobno, tov. GRIČAR MARIJA, rojena 6. 3. 1942, po poklicu lesni tehnik, v trgovini zaposlena kot prodajalec. Pri LIP Bled je zaposlena neprekinjeno od leta 1958. Predsednik zbora delavcev TOZD lesna predelava Bled tov. ŽELEZNIKAR ANTON, rojen 3. 4. 1939 na Jesenicah. Zaposlen je na delovnem mestu vodje vzdrževanja TOZD Bled. Delovno dobe v podjetju ima 4 leta. ŽITNIK JANEZ, rojen 23. 12. 1941, stanujoč Bohinjska Bistrica, zaposlen pri LIP Bled od leta 1961, delovno mesto planer v tovarni Bohinj, predsednik zbora delavcev DS SS LIP Bled, član upravnega odbora športnega društva LIP Bled, član sveta aktiva ZK LIP Bled Funkcije v družbenopolitičnih organizacijah: — član občinskega komiteja Z K Radovljica — delegat družbenopolitičnega zbora občine Radovljica — predsednik Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica — predsednik Telesno vzgojnega društva Bohinj Predsednik zbora delavcev v TOZD Mojstrana, tov. JEGLIČ STANKO, rojen 17. 10. 1936, po poklicu kontrolor kvalitete. Sodeluje v družbenopolitičnih organizacijah kot član sveta KS Kranjska gora, član Odbora soc. zavarovanje Kranjska gora, član odbora KUD Podkoren in je sodnik porotnik pri Občinskem sodišču na Jesenicah. Predsednik zbora delavcev TOZD »Tomaž Godec« — lesna predelava Bohinjska Bistrica, Strgar Alojz, roj. 30. 3. 1929 v Bohinjski Bistrici pod Rebrom. Pri LIP-u je zaposlen od 1. 2. 1954 (20 let). Od žanjic h kombajnu Z razvojem industrije, se je iz leta v leto povečevala storilnost na področju proizvodnje. Bilo je vse težje projektirati, planirati, uvajati. Vedno bolj se je spoznavalo, da hitremu napredku niso več kos stari ustaljeni načini obdelave podatkov. Na pomoč nam je priskočila avtomatska obdelava podatkov — AOP, katere se bo posluževalo tudi naše podjetje. Vse računalnike, ki služijo avtomatski obdelavi podatkov, bi danes lahko razdelili na 3 generacije. Prva generacija računalnikov je uporabljala releje in elektronke. Sprejela je tudi že toliko programskih konceptov, da se je delo na njih odvijalo avtomatično. Za drugo generacijo računalnikov je značilna tranzistorska elektronika. Ta je že omogočila programiranje v strojnem in simboličnem jeziku. Tretjo generacijo pa sestavljajo računalniki z integralnimi vezji, zanjo pa so značilne makroinstrukcije, ki omogočajo programiranju efektivno uporabo računalnikov, ne da bi poznali njegovo delovanje in sestavo. Prvi mehanski stroj je leta 1642 zgradil Pascal. Ta stroj je deloval na principu oštevilčenih zobatih koles. Napredek v tej smeri je bil nato zabeležen leta 1673. ko je Leibnitz skonstruiral napravo za računanje trigono-metrijskih tabel. Prvi večji ra- čunalnik, takozvani diferenčni stroj, je leta 1812 skonstruiral Charles Babbage. Leta 1934 , je računalnik izpopolnil tako, da so bile v načrtu predvidene vse štiri računske operacije in spomin, vse računske operacije pa naj bi se vodile s programom. Vendar takrat tehnologija ni bila zadostno razvita — stroj ni bil zgrajen — ostali so samo načrti. Prve mehanografske stroje je izdelal in uporabljal Hollerith, leta 1890. Patentiral je tudi luknjano kartico, ki jo uporabljamo še danes. Razvoj računalništva je od prvih modelov naprej zelo hitro napredoval. UNIVAC je leta 1951 dal v uporabo magnetne trakove pri serijski izvedbi računalnika. To je bil pravzaprav prvi serijsko izdelani računalnik. Leta 1953 se je pojavil IBM 701. Bil je hitrejši od računalnikov. Istočasno pa je Backos razvil »speed code« jezik za ta računalnik. V juliju 1957 je 12 inženirjev ustanovilo firmo CONTROL DATA CORP (CDC) ki je imela namen proizvajati računalnike po najsodobnejši tehnologiji. Dve leti so potrebovali, da so izdelali računalnik iz tranzistorjev, ki je bil namenjen predvsem za prenos podatkov iz vhodne na izhodno enoto. Prenašal je do 65000 znakov na sekundo, v eni sekundi se je lahko izvršilo 6000 ukazov. Prvi CDC-jev računalnik je bil instaliran 1961 leta in je imel 8 K 12 bitne besede spomina. Razvoj računalnika je po letu 1960 zelo hitro napredoval, prav tako tudi njegova uporaba. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je tako hiter razvoj računalništva zahteval tudi kader, ki bo z lahkoto opravljal delo na njih. Danes, v letu 1974, si moderna industrija sploh ne more zamisliti dela brez računalnikov. Poglejmo si samo našo banko, RTV, DES Zastavo v Kragujevcu in drugo večjo industrijo. Tudi naša organizacija bo v bližnji prihodnosti nujno potrebovali avtomatsko obdelavo podatkov. Pripomniti moram, da so za delo na AOP potrebni izkušeni kadri in sicer vodja AOP, organizator AOP, programer AOP, operater na računalniku za AOP in niz drugih ljudi, ki pripravljajo material za AOP. Za tako delo je potrebno ljudi usposabljati na posebej zato prirejenih tečajih. Eden takih tečajev je v Ljubljani na inštitutu Jožef Štefan, vodi ga pa tovarišica Hočevarjeva. Pričetek tečaja je bil 11. 3. in bo trajal do srede meseca junija. Med mnogimi obiskovalci tečaja iz cele Slovenije, sta tudi dva člana našega kolektiva. Številna udeležba na tečaju priča, da obstoja velik interes in da delovne organizacije vse bolj prehajajo na AOP. Mašič Poklicno izobraževanje Učenci našega podjetja se izobražujejo na poklicnih šolah lesne stroke v Škofji Loki in Novi Gorici. Najvažnejši poklici, ki jih izobražuje poklicna šola lesne stroke: — V Škofji Loki: pohištveni in stavbeni mizar, splošni mizar, strojni mizar, lesni strugar, brusač orodja in rezil, žagar, sušil-ničar lesa, razvrščevalec (manipulant) in površinski obdelovalec. — V Novi Gorici: strojni mizar, stavbni mizar, pohištveni mizar in modelni mizar. Pogoji za vpis v poklicne šole so: dovršena osemletka ter telesno in duševno zdravje. Šolanje je periodično ali celoletno. Periodično šolanje traja 18 tednov, 6 tednov so počitnice, ostali čas v letu pa je parktično delo v podjetju. Celoletno šolanje traja 36 tednov, 4 tedne je praktičnega dela v podjetju, ostali čas v letu pa so počitnice. šolanje normalno traja 3 leta, razen za poklic strojnega mizarja. Za slednjega je šolanje v Novi Gorici celoletno od septembra do junija in traja 2 leti. Obe šoli nudita možnost bivanja v internatu. Večina naših učencev je doslej obiskovalo šolo v Škofji Loki. Naše podjetje je zainteresirano, da vsaj nekaj učencev usmeri v šolo v Novo Gorico, kjer je večji poudarek na pohištveni industriji. Izvoz je vedno večji, zato se zahteva vedno večja kvaliteta izdelave. Po končani šoli se učenci lahko direktno vpišejo v 3. letnik srednje tehnične šole, kar predstavlja ugodno novost za absolvente poklicnih šol. Delovna organizacija potrebuje večje število učencev in to predvsem za izučitev poklica strojnega mizarja. V ta namen smo v sodelovanju s poklicnim usmerjanjem pri Zavodu za zaposlovanje Kranj, izpostava Radovljica, dne 28. marca t. 1. organizirali ogled proizvodnje vrat na Rečici. Za ekskurzijo smo izbrali učence, ki so potencialni kandidati za poklicno izobraževanje. Povabljeni so bili učenci iz osnovnih šol Bled, Bohinjska Bistrica, Lesce, Gorje in Radovljica. Vabilu se je odzvalo 22 učencev omenjenih šol. Z učenci je prišla tudi tov. Jensterlova iz poklicnega usmerjanja. Učence je pozdravil tov. direktor, podal nekaj uvodnih misli in nakazal potrebe po kadrih v tem delu Gorenjske. Seznanili smo jih s pogoji in možnostmi poklicnega izobraževanja. Nato so si ogledali proizvodnjo vrat v novi hali. Pogoji za tovrstno izobraževanje so ugodni, od sorazmerno visokih nagrad do skrbi za praktično delo v podjetju. Učenci opravljajo prakso v podjetju po določenem programu, ki je izdelan za vsakega učenca posebej. V to izobraževanje se lahko vključijo tudi dekleta, saj je skoraj polovico zaposlenih žensk. Lesna šola v Škofji Loki predvideva, da bo začela z novim šolskim letom 1974/75 poklicno izobraževanje za specializirane delavce. To izobraževanje traja manj kot dve leti in ni pogojeno z dokončano omelteko, temveč le z uspešno opravljenimi šestimi razredi osnovne šole. Tudi za te poklice bomo sprejemali prijave. Blaževič Jordan Obisk obrtniškega sejma v Miinchnu Namen obiska sejma je bil, da si člani našega kolektiva ogledajo novosti, ki bi jih lahko morda koristno uporabili doma. Sejem smo si ogledali 15. in 16. marca sledeči člani: Cesar Lado iz Bohinja, Makovec Jože iz Mojstrane, Žerovc Franc in Bernard Ivan iz Rečice. Že samo ime sejma nam pove, da je to sejem obrti in kot tak prikazuje razvoj vseh obrti. Zaradi tega smo bili tudi delno razočarani, iskali smo le slične izdelke našim in stroje, katere potrebujemo v naši proizvodnji. V stavbnem pohištvu so prevladovala sobna vrata, izdelana za suho montažo in finalizirana (površinsko obdelana). Kakšnih posebnih novih izvedb nismo videli. Naš novi podboj SM3 v ničemer ne zaostaja za konstrukcijami katere smo videli, v marsičem je naš podboj enostavnejši, tako za proizvodnjo, kot za montažo. Vsi proizvajalci vrat, kateri so bili zastopani na sejmu, izdelujejo obloge iz furniranih ivernih plošč. Za izdel/vo takih oblog pa so potrebni posebni stroji, prihranek na masivnem lesu pa je velik. Po drugi strani pa mi uporabljamo za izdelavo kril veliko manj trdega lesa, mislim na pokončnike kril. Povrnili so se tudi k izdelovanju kril s polnili in profiliranimi letvicami ali pa profilirane letvice nalepijo na gladko furnirano krilo. Pri vhodnih in garažnih vratih pa veliko uporabljajo pločevino, steklo in aluminij; tudi pločevinasti podboji za notranja vrata so bili zelo zastopani. Na sejmu smo videli tudi precej masivnega pohištva, kar nas je prepričalo v to, da si tovrstno pohištvo ponovno utira pot do uporabe. To so predvsem jedilni koti, kmečke, lovske, dnevne sobe in tudi kuhinje, največkrat v kombinaciji z masivnimi stenskimi oblogami in stropom. Opažnih plošč na sejmu nismo videli. Verjetno zaradi tega, ker gradbena podjetja niso bila zastopana. Prav tako ni bilo veliko razstavljenih strojev za lesno obdelavo. še tistih nekaj kar. jih je bilo, so bili zvečina za maloserijsko in obrtniško proizvodnjo. Splošen vtis iz sejma pa je bil ta, da se s stalnim spremljanjem razvoja in potrošnje različnih artiklov lahko zagotovi nemoteno delo in skladen razvoj delovne organizacije, kar je nedvomno v korist nas vseh. Bernard Ivan Dopisujte v Glasilo! Sklepi samoupravnih organov SDS 1. Imenoval je komisijo za usklajevanje samoupravnega sporazuma o združevanju v DO s sprej etima ustavama SFRJ in SRS in komisijo za pripravo osnutka posebnega samoupravnega sporazuma o razdelitvi sredstev DO med TOZD po stanju 31. 12. 1973. 2. Na podlagi soglasij DS vseh TOZD je SDS odobril investicijo za SM-3 podboj. — Pri postavljanju plana investicij za leto 74 je treba upoštevati pogoje, ki so jih postavili DS TOZD Bohinj, Podnart in Mojstrana. — Pospešeno je pripravtii plan investicij za leto 74 in konstrukcijo financiranja v skladu s samoupravnim sporazumom (67. in 68. člen). 3. Na podlagi soglasij DS vseh TOZD je potrdil razhodo-vanje kotla ASMAN iz TOZD Bohinj. 4. Imenoval je delovno komisijo za integracijo, ki je sicer že bila postavljena, vendar je razširjena še z delegati iz TOZD Mojstrana, Podnart in trgovine. — Prioriteto imajo razgovori o združevanju LIP Bled — GG Bled. — SDS nadalje pooblašča direktorja, da zastopa delovno organizacijo pri združevanju podjetij gorenjske regije. 5. V bodoče bo namesto točke »razno« stalna točka dnevnega reda »delegatska vprašanja«. — Delegati naj predložijo SDS pismeno vprašanje vsaj 3 dni pred zasedanjem, da bodo na zasedanju lahko dobili odgovor. V kolikor pa bo vprašanje postavljeno na samem zasedanju, bo zadeva (če bo možno) pojasnjena takoj, ali pa bodo delegati prejeli odgovor v pismeni obliki ali na prihodnjem zasedanju. 6. Zaradi lažje predstave obstoječega stanja v organizaciji naj si delegati SDS in predsedniki DS TOZD ogledajo obrate. Organizator ogleda je vodja splošnega sektorja. SVET ZA GOSPODARJENJE 1. Na osnovi opisov delovnih mest in obrazložitev, podanih na seji je ocenil delovna mesta v oddelku pohištva v TOZD Bohinj. 2. Sklep 1. seje sveta o višini dnevnic za tujino v skladu z zakonskimi spremembami ne velja od 22. 2. 74. kot je bilo sklenjeno .temveč od objave v uradnem listu SFRJ 60/73. 3. Svet daje tudi tolmačenje k 4. odstavku 49. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku: Določila 49. člena veljajo tudi za potovanja v tujino z izjemo pri potovanjih, ki trajajo nad 12—24 ur in delavec ni prenočeval, znaša dnevnica le 70 %; to pa zaradi tega, ker je v višini dnevnice vračunano 30 % za stroške prenočevanja. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD 1. Za predsednika sveta je bil soglasno izvoljen Vinko Čuden, za njegovega namestnika pa Franc Dežman. 2. Svet je obravnaval predlog plana dela in potrebnih sredstev za uspešno delo, ki ga je izdelala konferenca. Po temeljiti obravnvai predloga je iz sklada skupne porabe sindikalnim organizacijam odobril naslednja sredstva za leto 1974: — za proslavo dneva žena (po 80,— din na članico — 290) 23.200,— din za dedka mraza (po 40,— din na otroka — 600 otrok) 24.000,— din — za šport in rekreacijo (po 50,— din za člana — 815) 40.750,— din — za delo mladinskih aktivov (pribl. 200 — po 100,— din) 20.000,— din — prispevek kulturni skupnosti (za prireditve) (po 4,— din na člana — 815) 3.260,— din — sind, osnovnim org. za druge dejavnosti (po 30,— din na člana — 815) 24.450,— din — za povračilo stroškov in drugi stroški konference 6.000,— din — za letovanje borcev in socialno šibkih članov sindikata (za 40 oseb po 7 dni) 16.800,— din 3. Svet je imenoval komisijo za ogled stanovanj in even-tuelno že začetih gradenj prosilcev za posojila. V komisijo so bili imenovani: — Vinko Čuden, v njegovi odsotnosti Franc Bučar — Franc Dežman — Franc Mencinger po službeni dolžnosti — Ivan Robič po službeni dolžnosti 4. Svet je razpravljal o regresiranju toplih obrokov in ugotovil, da po zaključnem računu še ni bilo izdelanega konkretnega predloga za regresiranje, zato je sklenil, da se v soglasju z lanskoletnim sklepom (1,— na obrok) podaljša veljavnost tega sklepa še za prvo tromesečje letošnjega leta. Do prihodnje seje pa je treba pripraviti predlog o enotnem regresiranju toplih obrokov v tem letu. 5. Obravnaval je vlogo Štefana Banka za enoletno odplačilo računa (4.921,10) za okna,ki jih je kupil pri GKZ Srednja vas in jo ugodno rešil. 6. Razpravljal je tudi o prošnji Helene Zupanc za povrnitev stroškov pogreba njenega moža Slavka Zupanca, ki je bil zaposlen v naši delovni organizaciji in jo ugodno rešil. 7. Obravnaval je sklep DS TOZD Bohinj o regresiranju prehrane, dodelitvi žamanja in odpadkov ter prodaje izdelkov našim članom po nižjih cenah. Ponvno jo bo obravnaval, ko bo sprejet nov sporazum o regresiranju. 8. IGD Bled in Bohinj je svet dodelil po 15.000,00 din. 9. Upravni odbor počitniškega doma naj izdela plan za leto 1974. SVET ZA IZUME, RACIONALIZACIJE IN IZBOLJŠAVE 1. Po zadolžitvi SDS je obravnaval postòpek dodelitve 1-kratne nagrade za izum tov. Pirca, ki je že bila izplačana in ugotovil, da je bila nagrada pravilno izplačana in da ni bila kršena zakonitost 27. člena pravilnika o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov; ugotovitev je potrdila pravnica. Osnovno merilo za nagrade je izdelava modela, čas, potreben za zasnovo, material in drugi stroški, ki jih je avtor vložil sam pred začetkom izdelave prototipa. Tov. Pirc je delal model več kot eno leto doma. Prototip pa je bil izdelan med rednim delovnim časom v prototipni in vzdrževalni delavnici po naročilu direktorja. Koliko časa je delo potekalo, imajo delavnice zapisano v dnevnikih, ki jih vodijo. 2. Za predsednika je bil imenovan Anton Železnikar, za namestnika pa Franc Podlipnik. 3. Svet je sprejel predlog podboja za suho montiranje, ki ga je poslal Vidic Anton. Zaradi boljše in popolnejše ugotovitve gospodarske koristi predloga je bila imenovana posebna strokovna komisija v sestavi: — Jaka Repe — predsednik — Ciril Kocjančič — Anton Dežman — mojster v oddelku vrat Rok: 1 mesec dni 4. Prispeli sta še dve prijavi (koristna predloga) Ludvika Hudovernika in Leona Makarja, ki ju bo obravnavala strokovna komisija. SVET ZA DELOVNE NORME 1. Obravnaval je nove delovne norme in jih potrdil ter začasne norme, ki jih je podaljšal. 2. Potrdil je zasedbo delovnh mest v oddelku pohištva v tovarni Bohinj. SKLEPI II. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TOZD LESNA PREDELAVA BLED Z DNE 6. 3. 1974. L Investicijski elaborat za finaliziran podboj vrat tip SM-3 se potrdi, kot je bil predložen. 2. DS TOZD Bled se strinja s predlaganimi cenami za finaliziran podboj vrat tip SM-3 in furnirana lakirana krila in predlaga, da jih prodajna služba prijvi zavodu za cene. 3. DS TOZD Bled daje SDS LIP-a Bled priporočilo, da se sredstva za ATC Kranjska gora — Vršič v višini 100.000.— naj se odobrijo. 4. Prispevek za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu, v višini 10.000 naj se odobri. 5. DS TOZD Bled daje soglasje k razhodovanju parnega kotla Assman v TOZD Bohinj. 6. Iz sredstev TOZD Bled se odobri nabava stroja za mletje mesa za kuhinjo. III. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA TOZD LESNA PREDELAVA »TOMAŽ GODEC« BOHINJSKA BISTRICA — DNE 18. MARCA 1974 — DS TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se strinja s predloženim investicijskim programom za podboj SM-3 in daje soglasje za investicijo v TOZD Bled. Soglasje dajemo na zaupanju, da bodo druge TOZD in SDS podjetja dale soglasje za nvesticijski program izboljšanja osnovnih delovnih pogjev v TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica. Poleg tega smatra DS, da je čimprej izdelati osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, za predloženi investicijski program, način financiranja in sprejeti plan investiranja za leto 1974. — Iz sredstev amortizacije se odobri nabava gasilskega avtomobila in sicer z devetimi sedeži, znamke KOMBI IMV — 1600 SUPER B »Gasilec« za ceno 61.179,80 din, sredstva amortizacije pa se povečajo z enodnevnim zaslužkom vseh zaposlenih. Delo za gasilski avto se opravi takoj, ko bo to pokazala potreba v proizvodnji. — Ponovno je bil dan v obravnavo in sklepanje pristop k konzorciju ATC Kranjska gora, vendar ostane v veljavi sklep, sprejet na II. zasedanju DS dne 26. februarja 1974, ki pravi, da se to obravnava takoj potem, ko bodo izdelani podatki o sredstvih, s katerimi TOZD lahko razpolaga. — Na prošnjo osnovne šole in predlog sindikalne organizacije se imenuje tov Mencinger Franca v Svet OSNOVNE ŠOLE DR. JANEZA MENCINGERJA, Bohinjska Bistrica. — Ko bo izdelan sporazum o delitvi sredstev, se ponovno obravnava prošnja Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica za finančno pomoč katero potrebuje zaradi sprejema IL UHF programa, za izboljšanje slike I. prgrama in sprejemanja barvnega programa. — Delavski svet TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica pooblašča vodjo prodaje za domači trg tov. Jirasek Zvonka, da podpiše samoupravni sporazum o spremembi cen za opažne plošče. Praznovanje dneva žena Upravnemu odboru Sindikalne organizacije TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica se imamo tudi letos zahvaliti za organizacijo praznovanja našega praznika. Ker je bil 8. marec delovni dan, je bilo določeno, da ga praznujemo žene v soboto, dne 9. marca 1974 v hotelu Stane Ža- gar v Bohinju in sicer ob 17. uri. Za odhod na praznovanje sta bila določena dva avtobusa, iz Bistrice in z Jereke, za kar pa naš Transturist ni bil »mož beseda« in je bilo na avtobusni postaji Bohinjska Bistrica ob 17. uri malo vroče krvi, ki je seveda kar prav prišla ob hladnem vremenu in naletavanju snega. Tako smo se morale do hotela peljati z rednim avtobusom in našemu zamudniku, ki je takoj nato peljal prazen mimo nas, le še pomahati skozi okna SAP-ovega avtobusa. Ko smo z malo zamude prispele v hotel, je vročo kri ohladil aperitiv in vse je bilo dobro. Pričel se je program. Za otvoritev je poskrbel predsednik sindikalne organizacije Anton Medja. Tudi direktor podjetja Hočevar Jurij, dipl. ing. je povedal nekaj besed v pozdrav. Dejal je, da rad pride med nas in je vesel naših povabil. Tudi nas je njegova udeležba razveselila. Za dobro voljo je skozi celotni program skrbel trio (dva Janeza in Cene), ki je dobro zabaval z lepimi vižami in Janezovo pesmi- jo. Lepo se je odrezal delavsko -upokojenski kvartet »Tomaž Godec« ter člani SVOBODE Bohinjska Bistrica, oziroma MATIČEK s svojim »show« programom. Za tiste, ki na zabavi iz kakršnih koli vzrokov niso bile naj v obrazložitev navedem pomen besede show — tujke, ki pa jo v zadnjem času velikokrat slišimo po televiziji. Ker nimamo v slovenščino prevedene bolj dobe-sebno, je Matiček dejal takole: »Beseda show pomeni, da je Matiček pr’šov in bo tudi šov«! Tako je tudi bilo. Kar hitro so minevale urice prijetne zabave in ni se nam prav nič mudilo domov. Tudi večerja med resnim in zabavnim delom programa je bila izdatna in tudi z njeno pomočjo se je prav lahko pričakalo zgodnjih jutranjih uric. Za povratek domov sta skrbela Kombi in naš šofer Zdravko. Čeprav se je praznovanje dneva žena udeležilo kar lepo število zaposlenih žena v TOZD Bohinj, bi bilo dobro, da se prihodnje leto sestanemo v še večjem številu, obenem z željo, da da pride čim več naših upokojenk. Dobro vemo, da jim je bilo v letih dela dovolj garanja in si je marsikatera želela v pokoj, pa kljub temu naj vsaj enkrat na leto skušajo v nekaj urah zabave in v naši sredini pozabiti na žulje, ki jih je bilo treba dobiti, da so zaslužile pokojnino. Sedaj imamo upokojenk (starostno in invalidskih) po številu 41, moram pa reči, da smo bili razočarani nad njihovo majhno udeležbo. V imenu vseh še enkrat hvala za lepo organizacijo praznovanja našega dneva — prihodnje leto pa spet na veselo svidenje! Minka Dobrinjanin Kako so praznovale 8. marec žene TOZD Bled in skupnih služb žal ne moremo poročati. Nihče od udeleženih ni imel časa, da bi nam o tem napisal par vrstic. Je bilo prisrčno? So bile žene zadovoljne? Ne vem! Prav gotovo pa me je neprijetno presenetil prispevek za Glasilo, ki ga v celoti objavljamo: Čestitka za 8. marec Od vsepovsod prihajajo čestitke, darila, rože. Seveda, saj je danes dan žena, vseh, da prav vseh, izjem morda ni. Morda pa tudi so. Seveda so. Ženam na upravi LIP Bled niso podelili nobenih čestitk, čeprav so se v trgovinah kar same ponujale. Torej žene na upravi naj brez čestitk nemoteno delajo svoje delo, pa čeprav širom po Jugoslaviji praznujejo dan žena. Ni se vedelo, da bi žene imele praznik, saj niti pozeble koprive nisem našla na stopnišču ali v smeteh, čeprav sem na cesti skoraj pohodila lep svež cvet nagelj na. Mogoče zato, ker kopriva letos še ni zrasla. Če imaš domače prijatelje in znance, ali vsaj navihanega fr-kavčka, ti reče: »najlepše za dan žena«. Če ga nimaš, ti nobeden ne čestita. V podjetju, kjer si zaposlen več kot 20 let ti nihče ne reče: čestitam. Morda zato, ker si zapisana kot znažilka na upravi, morda prav zato tudi nisi dobila obvestila v vednost, da bo zabava za žene. Seveda, kaj bi bila znažilka na zabavi in zakaj bi morala prav snažilka praznovati dan žena. Snažilka Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Blažič Henrik, Troj ar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril Priprava na gasilsko tekmovanje Kakor že mnogo let poprej, tako bo tudi letos republiško tekmovanje gasilskih enot v Velenju. Predhodno bo zbirno tekmovanje v občinskem merilu. Ker je možnost uvrstitve za finalno tekmovanje minimalna, saj gredo iz občine samo tri desetine, je treba še toliko bolj poprijeti, da dosežemo zadovlji-ve rezultate. Zbirno tekmovanje bo predvidoma 12. maja, zato imamo na razpolago le malo časa. Vemo pa, da če hočemo uspeti, je treba takoj pričeti z delom, ker že star pregovor pravi, da le vaja dela mojstra. Naše društvo bo poskušalo usposobiti dve tekmovalni desetini in sicer starejšo desetino, ki je dosegla že lepe uspehe in desetino mladincev. Posebni poudarek je na mlajše člane, saj so le-ti namestniki. Mlajšo desetino bo vodil mladinski referent — podčastnik Fujs Štefan, s starejšo desetino pa bo nastopal naš stari veteran Gašper Karol, dolgoletni desetar tekmovalnih desetin. Navidezno izgleda trodelni napad precej preprosta zadeva, vendar ni tako. Posamezne operacije in elemente je potrebno »spiliti« do kraja. Vendar tudi v tem slučaju pride do raznih napak, ki so manjše ali večje teže. Pri ocenjevanju tekmovalne desetine se kot prvo upošteva čas izvedbe same vaje, nato se ocenjuje sama vaja kot taka. Tu pride v poštev pravilno nošenje orodja in naprav, pravilno sklap-ljanje sesalnega in tlačnega voda ,dalje pravilna komanda, govorjenje med samim delom in še mnogo drugih napak, katere vse vplivajo na končno oceno. Treba pa se je zavedati, da s tem, ko gre desetina na tekmovanje, je tudi strokovno bolje izurjena in pripravljena. Nič ni nečastnega, če ni dosegla prvega mesta, saj ni namen tekmovanja, da se lovijo sekunde in stotinke, važno je, da v slučaju katere koli nesreče vsak gasilec ve kaj bo delal in kako bo delal. C. L. Delo gasilcev v TOZD Bohinj Upravni in nadzorni odbor IGD »TOMAŽ GODEC« sta imela dne 11. marca 1974 I. redno sejo, kjer je bil sestavljen PROGRAM DELA ZA L. 1974 1. s pristojnimi službami podjetja je v letu 1974 izdelati požarni načrt 2. Nujno je potrebno nabaviti še 1 dihalni aparat, ker sedanji ne zadošča 3. Tudi letos se bomo udeležili po možnosti vseh tekmovanj, tako v občinskem kot tudi v republiškem merilu 4. Vsa nabava novega orodja in opreme se v bodoče opravlja samo preko nabavne službe pri GASILSKEM SERVISU Bled 5. Letos bo svetovna razstava gasilstva v LINZU. V kolikor bo organiziran prevoz iz strani Občinske gasilske zveze, se ga bomo tudi mi udeležili, udeležence oz. njihovo število bo določil upravni odbor 6. Svetu za izobraževanje se predlaga, da v program za opravljanje izpitov ozkega profila doda vsaj 4 ure o gasilski službi 7. Izobraževanju vseh zaposlenih, posebno mladih članov je posvetiti kar čim več pozornosti. Posebno velja to za pouk vseh o ravnanju z gasilskimi aparati 8. Po oddelkih je usposobiti gasilske skupine, ki bodo v slučaju požara znale pravilno pristopiti h gašenju. 9. Tudi letos bodo tečaji za podčastnike in častnike na Bledu in bomo prijavili tudi naše člane 10. Sodelovanje z družbeno političnimi in samoupravnimi organizacijami v pode j tj u mora biti čim boljše 11. V »Glasilu« se v bodoče rezervira posebni kotiček za gasilce, kjer bodo zaposleni sproti seznanjeni z delom gasilcev na Bledu in v Bohinju 12. V letu 1974 se izvede 9 mokrih in 9 suhih vaj, od tega dve nočni ter dodatno še dve redovni vaji. Prav tako se izvede vaje s trojaki in usposobi vse desetine 13 Organizirati je potrebno tečaj za izprašane gasilce 14. Opraviti je potrebno dva požarno-varstvena pregleda tovarne 15. Sklicati vse operativne člane društva in se pogovoriti z njimi o delu v tem letu (seznaniti jih s programom dela in orga-' nizacijo tekmovanj). Sestanek naj bo na prosto soboto 16. Mladinski referent tovariš Fujs Štefan naj zbere mlajše člane in jih posebej pripravlja oz. usposablja za tekmovanja 17. Komisija: Sedlar Anton, Bajt ing. Franc, Kavčič Janko in Mencinger Franc, naj čimprej dobi prospekte in ponudbe z dobavnimi roki in cenami za nov gasilski avto. Izbere naj vozilo, ki bi našemu društvu najbolj odgovarjalo 18. Pospešiti je nabavo potrebnega novega orodja in opreme 19. Varnostnega referenta tov. Arh Mirkota se zadolži, da po-krene vse potrebno za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob priliki požarno var-notsnega pregleda tovarne Nasi maratonci Na Črnem vrhu nad Idrijo je bil v nedeljo, 10. marca letos prvi maraton na tekaških smučeh v Jugoslaviji. Kljub temu, da je proga dolga kar 25 km, seveda je taka proga v državah, kjer se bavijo s tem športom tudi do trikrat daljša, se je za množič-čno tekmovanje, tako imenovano Trnovski maraton, prijavilo preko 500 smučarjev tekačev, starih in mladih. Med temi smučarji »garači« je bila tudi ekipa LIP Bled TOZD »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice in dosegla zelo lep uspeh, predvsem je treba pohvaliti mladega in perspektivnega tekača, komaj 15 letnega Danijela Sodja, ki ni samo presmučal tako dolgo progo, ampak je dosegel izredno visoko uvrstitev. Zanimivo na tem maratonu je bilo tudi to, da so se ga udeležili skoraj vsi starejši smučarji tekači, ki so pred desetletji zastopali naše barve na mednarodnih tekmovanjih. Tu smo srečali Jeseničana Franca Smoleja, ki je zaenkrat najbolje uvrščeni Jugoslovan na svetovnih prvenstvih, saj je bil leta 1934 v teku na 50 km 6; maratona so se udeležili še Gregor Klančnik, brata Pavčič, Bavče, Pogačnik in drugi. Skratka, po udeležbi in organizaciji je prvi jugoslovanski maraton popolnoma uspel, verjetno pa bo udeležba drugo leto, zatrjujejo, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno, veliko večja in še kvalitetnejša. V skupini, kjer so tekli tekmovalci z razredi je bil prvi Kalan Filip iz Gorij, pred Pavlom Dornikom, Jelenc Maksom, Lotričem in Kerštajnom. Skupno je bilo uvrščenih 19 tekačev. V drugi skupini, kjer so tekli ostali udeleženci (491 tekmovalcev) pa je bil najboljši naš znani tekmovalec iz Gorij Pavel Kobilica, ki je pretekel progo v času 1.21.43, šesti je bil Seljak Roman, deveti pa Pavčič Cveto. Mem uvrščenimi so tudi naši tekmovalci, tekači iz našega kolektiva. Njihova uvrstitev je naslednja: 14. Zalokar Milan 1.35,44, 16. Sodja Danijel 1.36,55, 86 Lapajne Janez, 96. Stare Zdravko in 99. Vojvoda Lovro. Praktični del demonstracije Pripravljenost se izplača Vsak zaposleni v delovni organizaciji mora vedeti, da je bolje in lažje nastanek požara preprečiti, kakor pa že istega gasiti. Ce pa že do požara pride je dolžnost slehernega zaposlenega v naši delovni organizaciji, da požar čimprej pogasi ali mu vsaj prepreči širjenje in to s tistimi gasilnimi sredstvi in napravami, ki so mu tisti trenutek na razpo- tov, kaj s katerim aparatom smemo gasiti in kaj ne smemo. Ne zadostuje pa samo to; da znamo kaj smemo in kaj ne smemo gasiti. Poznati moramo tudi način gašenja, dobre in slabe strani posameznega aparata ter razne nevarnosti. Udeleženci so lahko videli in tudi sami praktično gasili požare. Demonstracija je bila izvede- Teoretični del demonstracije lago in najbližje. Kot prva pomoč so to v našem primeru ročni gasilni aparati. Da bi bili zaposlenim čim bolj pripravljeni in seznanjeni z načinom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, je bila za vse zaposlene v TOZD, lesna predelava BLED 20. marca 1974 izvedena demonstracija o delu z ročnimi gasilnimi aparati. Celotno delo je bilo razdeljeno na dva dela — teoretični in praktični del. V teoretičnem delu se je zaposlenim objasnilo o namenu ročnih gasilnih apara- na po manjših grupah tako, da se je vsak zainteresirani lahko čimbolj seznanil z namenom ročnih gasilnih aparatov ter o načinu gašenja. Ce bo vsak zaposleni v delovni organizaciji v slučaju začetnega požara znal pravočasno in pravilno uporabiti račni gasilni aparat kot prvo pomoč, bo mnogo manj požarov, nesreč in škode. Naša pripravljenost bo bogato poplačana v podjetju in skupnosti. Prosič Janez LIP, LESNA INDUSTRIJA BLED Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko 1. 1974/75 naslednja učna mesta vajencev: 1. TOZD lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica strojni mizarji 2 vajenca strojni ključavničarji 3 vajence 2. TOZD lesna predelava Bled strojni mizarji 8 vajencev 3. TOZD lesna predelava Podnart brusač orodja in rezil žagar 1 vajenec 1 vajenec 4. TOZD lesna predelava Mojstrana strojni mizarji 4 vajenci Pogoji: v tem šolskem letu dokončana osemletka. Vloge sprejema takoj splošni sektor DO do zasedbe učnih mest. ž. J. Lupljenje hlodovine Lupljenje hlodovine postaja vedno večji problem Gozdnega gospodarstva. Letos je kljub mili zimi zapadlo nekaj tisoč kubičnih metrov neolupljene hlodovine. Zadnji sneg v dolini ni bil visok, višje pa ga je padlo znatno več tako, da je bilo delo v gozdu precej onemogočeno. Tako je več delavcev Gozdnega gospodarstva prišlo v dolino in sedaj lupijo hlodovino ob žagarskih obratih. Pri žagalnici TOZD Bled pa je to delo otežkočeno. Odvoz lubja ni Sproten in to otežkoča dovoz hlodovine, prav tako pa izpeljavo praznega kamiona iz kupa lubja. Tudi sortaci j a lupljene hlodovine ni enostavna, ker je omejena le na rezervne lege in so znatna odstopanja v debelinskih razredih. To seveda znižuje največji možni izplen sortimentov, ki jih želimo iz hlodovine dobiti. Za lupljenje hlodov je potrebno veliko delavcev, na drugi strani pa jih je prav tako potrebno večje število za sortiranje olupljene hlodovine. 120 kub. metrov hlodovine torej v enem dnevu zahteva kar petnajst delavcev. Pri pomanjkanju delovne sile, se ta problem še povečuje. V reševanje tega problema bo treba vključiti več umskih in fizičnih moči ter organizirati lupljenje, sortiranje in izmero organizirati tako, da bo lokacijsko najprimernejša in z uporabo sodobne tehnologije najkoristnejša za obe podjetji. TAND »Sodobno« lupljenje hlodovine na Bledu »Kakšen kup jih je še!« Malicat bo treba, da bo kaj moči. Komisija je zasedala 7. marca 1974 se je sestala na svoji I. seji komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri DS TOZD, lesna predelava Bled. Za predsednika komisije so predlagali in izvolili tov. Cun-, drič Janeza, ki je navzoče seznanil s pristojnostmi izvršilnega organa — komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Komisija je na seji razpravljala, da je potrebno vsako kršitev delovne discipline takoj prijaviti. Soodgovornost za neprijavljeno kršitev delovne discipline nosi tisti, ki kršitve ni prijavil. Pri sestavi novega pravilnika o kršitvi delovnih dolžnosti naj se vnese točka, da kršilcem, ki pridejo na zagovor na komisijo v vinjenem stanju, komisija lahko brez ugotavljanja krivde izreče ukrep po točkah, ki se nanašajo na težjo kršitev delovnih dolžnosti. Komisija apelira na vse zaposlene v TOZD, lesna predelava Bled, da se delovna disciplina krepi, za kar je soodgovoren vsak član kolektiva, ker bomo le s tem povečali kvaliteto in produktivnost dela, kakor tudi varnost pri delu. Marija Trpin Sindikalno prvenstvo v veleslalomu Letošnje sindikalno prvenstvo LIP-a Bled je bilo v soboto, 23. marca na Voglu. Tudi letos je »Odbor za šport« odstopil organizacijo tekmovanja SK Bohinj. Progo so nam postavili na zadnjem Voglu v »Konti«, kot pravijo tistemu delu Vogla. Kljub temu, da je bilo vreme precej južno, pa je tisti dan sonce malo zakasnilo in sneg je bil kar dober. Vsi tekmovalci in tekmovalke so startali na isti progi. Seveda so imele tekmovalke prednost. , Vsi, ki smo prišli na Vogel, smo preostali del dneva izkoristili še za smučanje in uživali v čudoviti spomladanski smuki. Popoldne pa smo se zbrali v hotelu Pod Voglom, kjer smo razglasili rezultate in najboljšim v posameznih kategorijah podelili praktične nagrade in priznanja. Tekmovanje je sicer lepo uspelo, le škoda, da je bila udeležba tradicionalno slaba, posebno iz TOZD Bled. Najboljše plasirani tekmovalci so si priborili pravico sodelovanja na republiškem tekmovanju lesne industrije, rezultate katerega si tudi že lahko ogledate v tej številki. REZULTATI PRVENSTVA LIP-a BLED ŽENSKE 1. Langus Ana 27,8 Skupne službe 2. Urankar Marija 29,6 Skupne službe 3. Veber Anica 31,1 TOZD Bohinj 4. Pretnar Jasna 31,1 TOZD Bled 5. Sodja Metka 31,2 TOZD Bohinj 6. Zupan Mojca Odstopila Rstič Albina 51,3 Skupne službe MOŠKI od 35 — 45 let 1. Lap Franc 25,0 Skupne službe 2. Repinc Viktor 27,2 TOZD Bohinj 3. Malej Metod Odstpil Noč Anton 32,1 TOZD Bohinj MOŠKI nad 45 let 1. Cuznar Franc 30,1 Skupne službe MOŠKI do 35 let 1. Repinc Valentin 23,00 TOZD Bohinj 2. Mencinger Franc 23,1 TOZD Bohinj 3. Trojar Srečo 23,3 TOZD Bohinj 4.—5. Pikon Janez 24,00 TOZD Bohinj 4.—5. Ažman Stanko 24,00 Skupne službe 6. Oblak Alojz 24,2 TOZD Bohinj 7. Malej Pavel 25,3 TOZD Bohinj 8. Šolar Rafko 25,4 TOZD Bled 9. Lapajne Janez 27,2 TOZD Bohinj 10. Zalokar Milan 29,1 TOZD Bohinj 11. Cesar Branko 30,3 Skupne službe 12. Raibič Peter 30,6 TOZD Mojstrana 13. Lakota Andrej 31,0 TOZD Mojstrana 14. Kraigher Ciril 31,2 Skupne službe 15. Vojvoda Lovro 35,0 TOZD Bohinj 16. Lajevec Miro 49,8 TOZD Mojstrana Diskvalificirani: Logar Andrej TOZD Bohinj Kobilica Stane TOZD Bled Ažman Stanko Na svetovnem prvenstvu v sankanju Bohinjski športniki se pozimi ne ukvarjajo samo s smučanjem, pač pa je tudi nekaj takih, ki še gojijo našo Staro zim-sko-športno zvrst sankanje, saj je ta lepi šport obstojal v Bohinju že pred več kot 50 leti in ima kar lepo tradicijo. Sicer je v zadnjem času nekoliko zamrl, toda posamezni ljubitelji tega športa ne dopustijo, da bi šel v pozabo. Zadnje dve leti pa se je sankaški šport ponovno postavil na noge in tekmovalci, ki so po večina člani kolektiva TOZD »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice, so dosegli kar lepe uspehe na domačih tekmovanjih, kakor na tekmovanjih v tujini. Predvsem so tu trije sankači, ki kar precej pomenijo v jugoslovanskem sankanju Rozman Franc, Stare Srečko in Pikon Franci. Tretje mesto med kolektivi lesne in gozdarske industrije XV. republiško tekmovanje v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev, je bilo 29. in 30. marca 1974 na Soriški planini nad Bohinjem. Letošnje tekmovanje bi sicer moralo biti na Kaninskih smučiščih, vendar zaradi mladosti tega smučarskega centra ni bilo realnih možnosti, da bi se tekmovanje lahko tam brezhibno izvedlo. To pa je bilo znano šele sredi zime. V takih okoliščinah je prevzel organizacijo tekmovanja SD Al- ples iz Železnikov. Tekmovanje so financirali vsi sodelujoči kolektivi tako, da je bilo treba za vsakega prijavljenega tekmovalca plačati 180..— din startnine. Tekmovanje v tekih je bilo v petek. Nastopilo je 46 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati — ženske 5 km 1. Turščak Olga (GG Maribor) 7. Jan Urška (Bled) 9. Sodja Metka (Bohinj) 10. Zupan Mojca (skupne službe) moški 10 km 1. Kalander Rudi (Marles) 2. Kobilica Pavel (GG Bled) 11. Sodja Danijel (Bohinj) 15. Zalokar Milan (Bohinj) 20. Lapajne Janez (Bohinj) 26. Stare Zdravko (Bohinj) V soboto je bilo tekmovanje v veleslalomu. Iz Lajnerja sta bili postavljeni dve progi. Na prvi so tekmovale ženske. Kar 33 jih je bilo na startu. Na drugi pa je startalo 160 moških. Kljub poznemu času in toplemu vremenu sta bili progi dobro pripravljeni in so tudi zadnji tekmovalci imeli kar dobre pogoje. REZULTATI: VSL ženske 1. Črešnar Jožica (GG Maribor) 2. Oražem Ljudmila (Elan) 3. Gergič Slavica (GG Maribor) 4. Langus Ana (Lip Bled) 6. Urankar Marija (Lip Bled) 8. Veber Anica (Lip Bled) 14. Sodja Metka (Lip Bled) 18. Zupan Mojca (Lip Bled) 28. Praprotnik nAica (Lip Bled) VSL moški I. Klinar Andrej (GG Bled) 6. Lakota Peter (GG Bled) II. Mulej Tine (Kozorog) 16. Kočevar Franc (Lip Bled) 31. Trojar Srečko (Lip Bled) 40. Mencinger Franc (LIP Bled) 42. Oblak Alojz (Lip Bled) 53. Repinc iTne (LIP Bled) 60. Ažman Stanko (Lip Bled) Ekipna uvrstitev Teki ženske: 1. GG Maribor 2. Elan Begunje 3. LIP Bled 4. Alples Železniki (Nadaljevanje na 7. str.) Na večjih tekmah je bil zmagovalec ali pa tik pod vrhom Rozman Franc, mlajši tekmovalec, 23 letni Pikon Franci, ključavničar v kovinskem oddelku, pa je perspektivni jugoslovanski tekmovalec, zato se mu omogočajo nastopi na večjih mednarodnih tekmovanjih in prvenstvih, da bi čim bolje izpopolnil svoje znanje na sankah. Tako je bil letos v mesecu februarju med udeleženci 16. svetovnega prvenstva v sankanju s tekmovalnimi sankami v zahodno nemškem mestu Königsee. Pod vodstvom predsednika sankaške zveze Edijem Delopst so odpotovali na svetovno prvenstvo v ZRN poleg Pikon Francija tudi Lombar Marjan iz Begunj in Habjan Toni iz Železnikov. ! Uspeh teh treh na svetovnem prvenstvu ni bil kdove kako velik, toda za tako množičnost sankačev tekmovalcev, kot je v Jugoslaviji in pod takimi pogoji, kot jih imajo, moramo biti z uvrstitvijo kar zadovoljni, kajti tekmovalci so pokazali dokaj veliko znanja, še več pa poguma, saj se po takih zaledenelih progah marsikdo ne upa še po-sankati, kaj šele tekmovati. Rezultati: 1. Fendt (ZRN) 180,00 2. Rinn (DDR) 180,05 3. Müller (DDR) 180,17 40. Habjan (Jug.) 203,63 44. Pikon (Jug.) 205,07 46. Lombar (Jug.) 217,92 Proga je bila zelo zahtevna, saj je bila dolga 1114 m, s 117 m višinske razlike, imela je 16 zavojev in 11 % nagib. Tekmovanja se je udeležilo 61 tekmovalcev iz 18 držav Evrope, Amerike in Japonske. Na svetovnem prvenstvu so bili tudi predstavniki mesta Lake Placid iz ZDA, ki kandidira za organizacijo olimpijskih iger v letu 1980. Predstavniki tega mesta so si ogledali organizacijo svetovnega prevenstva, po končanem prvenstvu pa so na svoje stroške povabili 44 tekmovalcev in 9 tekmovalk iz 14 držav na pregledno in obenem propagandno tekmovanje v sankanju v Lake Placid. Kot član tehnične komisije FIL se je tega tekmovanja udeležil tudi vodja naše tričlanske ekipe v kateri so bili Pikon, Lombar, Habjan, tovariš Tone Svetlin. Za tekmovalce je bilo to posebno doživetje, saj se tekmovanja v ZDA ni nihče nadejal. Proga je bila dolga 1000 m z višinsko razliko 85 m in ima 9 zavojev, je pa nekoliko lažja od prog, ki jih uporabljajo v Evropi za svetovna prvenstva. Z uvrstitvijo naših tekmovalcev smo lahko zadovoljni, saj so se uvrstili v zlato sredino. Rezultati: 1. Schmidt (Av.) 2.59,57 2. Schmidt R. (Av.) 3.00,46 3. Fendt (ZRN) 3.01,88 20. Habjan (Jug.) 3.11,05 28. Lombar (Jug.) 3.14,71 32. Pikon (Jug.) 3.16,16 Ž. J. Pričetek gradnje smučarskega centra Kohla Po skoraj 10 letnem pričakovanju in obljubljanju po izgraditvi zimskega središča v Bohinjski Bistrici so obljube in zahtevki postali stvarni. Turist progres Engineering Radovljica je po pooblastilu Skupščine občine Radovljice prevzela nalogo, da pristopi k izgradnji zimsko-športnega centra KOBLA v Bohinjski Bistrici. Predračunski stroški I. faze izgradnje znašajo 15.000.000— novih din. S temi sredstvi bodo zgrajene 2 sedežnici, 2 vlečnici smučarske proge v skupni površini 25 ha in dolžini 4000 m, elektroenergetsko omrežje, PTT omrežja, parkirišča za več kot 500 osebnih avtomobilov, sanitarije in funkcionalni objekti za upravljanje žičnic. Ker podjetje Turist progres Engineering Radovljica ni imelo dovolj lastnih sredstev, se je odločilo, da vključi v to investicijo ostale gospodarske organizacije v občini in tudi izven nje ter z njimi sklene posebne pogodbe o sofinanciranju ter jih poveže v konzorcij za izgradnjo celotnega centra KOBLA. Tako je bil 20. 12. 1973 dejansko podpisan samoupravni sporazum, konstituiran je bil konzorcij, katerega člani so pogodbeni partnerji. Gospodarske organizacije vlagajo svoja sredstva z namenom: — da bodo zgradili sistem žičnic, smučarske proge za slalom, veleslalom, smuk in rekreativno smučanje ter pripadajoče infrastrukture v izgrajajočem centru Bohinjska Bistrica—Kobla; — da bodo opravljali prevozne storitve z žičnicami v dograjenem zimskošportnem središču; — da bodo opravljali posle turističnega posredovanja; — da bodo aktivirali obstoječe turistične in gospodarske potenciale. V tem konzorciju so naslednje gospodarske organizacije: Skupščina občine Radovljica 400.000 Zavarovalnica »Sava« Ljubljana 500.000 Gradbeno podjetje Bohinj 200.000 LIP Bled 200.000 Gozdno gospodarstvo Bled 200.000 Ljubljanske mlekarne Ljubljana 200.000 Turist progres Radovljica 200.000 Železniško gostinsko podjetje TTG Ljubljana 200.000 Elektro Kranj 200.000 SAP Ljubljana 200.000 2500.000 V konzorciju združuje sredstva tudi dobavitelj opreme. Manjkajoča sredstva bodo zbrana v obliki finančnih in komercialnih kreditov. Zimsko-športni center Bohinjska Bistrica—Kobla v izgradnji — TOZD Kobla Bohinjska Bistrica vodi poslovni odbor na čelu katerega je direktor zavarovalnice »Sava« Kranj tovariš Ivan Hrovatin. V poslovnem odboru so še Cerkovnik Ivan kot predsednik Skupščine občine Radovljica, Mikeš ing. Jože, Šlibar Anton, Pekovec Jakob direktor gradbenega podjetja Bohinj, Žitnik Janez in predstavniki podjetij Elektro Kranj, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, ŽG podjetje TTG Ljubljana in dobavitelj opreme žičnic. Poslovni odbor je imenoval posebno komisijo, ki bo dokončno in to najkasneje do 15. aprila letos, na podlagi gradiva, poizvedovanj in finančne interesantnosti izbrala najugodnejšega ponudnika za dobavo žičnic in sicer enega ponudnika izmed Graff er (Italija), Doppelmayer (Avstrija) in Pomagalsky (Francija). Verjetno bo inozemski partner Graffer. Njegove žičnice prepeljejo na dvosedežnici 895 oseb na uro, vlečnica pa 950 oseb. Dobavni rok opreme je 3 mesece z 2 letno garancijo. Poslovni odbor je sprejel zelo realni plan izgraditve 1. faze žičnice Kabla. Gradnja obsega naslednja časovna obdobja: marec 74 krčitvena dela (posek gozda) april — september čiščenje proge (štori, grmovje, zatravljanje) maj — avgust parabolični propust, zemeljska dela za izkope temeljev junij — julij postavitev stavbe za spodnjo in zgornjo postajo sedežnice julij drenaža terena, parkirni prostori, betoniranje temeljev, hudourniško zavarovanje terena smučišč avgust — oktober postavitev centralnega objekta: dvosedežnice in vlečnice. Iz tega programa sledi, da bodo vsa dela pri izgradnji objekta in smljč}šč, ki jih obsega I. faza, končana do 31. oktobra letos, in bodo žičnice pričele služiti svojemu namenu takoj ob prvo zapadlem snegu. Tretje mesto (Nadaljevanje s 6. str.) Teki možki: 1. Alples Železniki 2. GG Bled 3. GG Maribor 4. Marles Maribor 5. LIP Bled 6. GG Kočevje 7. Elan Begunje VSL ženske: 1. GG Maribor 2. LIP Bled 3. Elan Begunje 4. Alples Železniki 5. Lesnina 6. GG Bled VSL moški: 1. Alples Železniki 2. GLI Slovenj Gradec 3. Elan Begunje 6. LIP Bled Z izgradnjo smučišč in žičnic pa se pojavlja zelo neugoden problem, ki tare Bohinjce, predvsem pa prebivalce Bohinjske Bistrice in bodoče obiskovalce žičnice Kobla, to je gostinske in prenočitvene kapacitete. V Bohinjski Bistrici trenutno ni nikjer nuditi večjemu številu smučarjev kosil in podobnih gostinskih uslug, nekoliko bolje je s stanovanjskimi kapacitetami, saj je trenutno na razpolago cca 180 postelj v privatnem sektorju ter 20 prenočišč v restavraciji Črna prst. Predvideva se, da bi do pričetka sezone usposobili v restavracijske prostore sedanjo Osnovno šolo, veliko pa se pričakuje od domačinov, da bodo prav v začetku pogona žičnice pomagali prenočiti in prehraniti kar največ turistov. Pričakovati je zaradi izredno lepe in ugodne lege smučišč z zgodaj zapadlim snegom, oz. možno smuko pri 25 cm debeli snežni odeji, velik obisk smučarjev, ki bodo prispeli s posebnimi vlaki iz zaledja Ljubljane, Gorice in Trsta ter veliko smučarjev s svojimi avtomobili in avtobusi. Zato je prav, da se na probleme, s katerimi se bodo investitorji, predvsem pa Bohinjci sami v kratkem srečavali, pripravijo že sedaj, oziroma dovolj zgodaj, kajti gostoljubje in dobro počutje v turizmu veliko pomenijo, predvsem pa dobro propagando, na katero pa je končni uspeh vezan. Ž. J. Rezultati kombinacije za prehodni pokal Gospodarske zbornice SRS: 1. GG Maribor 1.285 točk 2. Alples Železniki 1.210 točk 3. LIP Bled 1.092 točk 4. Elan Begunje 1.090 točk 5. GG Bled 708 točk 6. Marles Maribor 514 točk Sodelovalo je 25 delovnih kolektivov. Drugo mesto ženske ekipe v VSL in tretje mesto med vsemi kolektivi lesne industrije Slovenije je velik uspeh naših smučarjev. Želimo jim samo, da bi bilo drugo leto spet tako. Ažman Stanko Prvoaprilska šala Milena se ni znala lagati, toda tistega dne je bil 1. april. Svojemu možu se je na vsak način hotela oddolžiti, kajti prejšnje leto jo je pošteno potegnil za nos. Pred letom dni je bil 1. april in Janez je že zjutraj naročil svoji ženi, naj dopoldan (imela je službo ■ popoldne), pripravi; potovalki, ker bosta odpotovala za tri dni na izlet. Vprašala ga je, zakaj se je odločil tako hitro, ker je bilo malo denarja namenjenega za takšne izlete. Rekel ji je, da tisti dan dobi veliko vsoto ednarja za honorar. In rekel je še naj pohiti s prtljago, češ, da bosta pravočasno ujela vlak. Svetoval ji je še, naj ne pozabi dati v potovalno torbo toplega perila. Milena vse dopolne pakira, da je komaj utegnila skuhati možu kosilo. Mož Janez se je vrnil, res predčasno domov, toda že na stopnišču je presenetil ženo z naslednjimi besedami: »Ob 1. aprilu najboljše potovanje, Milena.« Milena mu ni mogla odpustiti. Jezila se je še dolgo časa po tem dnevu, nesrečnem dnevu. Tega leta pa si je obljubila, da ga bo pošteno nalagala. Na predvečer 1. aprila sta se odpravljala spat. Janez je ves truden od težkega dela takoj zaspal. Sredi noči (Milena je do tedaj cula in se trudila, da ni zaspala) je zbudila moža in mu s strahom v očeh zašepetala: »Janez, v garažo vdirajo, nekdo je pred garažo. Vstani, takoj, kaj če ti avto ukradejo?« Janez se ves prestrašen in zaspan opoteče v samih spodnjicah pred garažo in začuden gle-ga naravo in njegovo hišico, kako počiva v prelepi pomladni noči. V sobo se je vrnil ves jezen, žena pa mu je rekla: »Čestitam ti za prvi april in ti želim vse najboljše potovanje«. Janez je dobil svoje in od tistih časov si nič več ne govorita šal posebno prvoaprilske sta opustila. Prišla je pomlad VSAKA ASOCIACIJA NA MOREBITNO INTEGRACIJO LIP-A BLED S SLOVENIJALES-OM JE SAMO SLUČAJNA Stran 8 Nagradna križanka NAGRADE: 1. 300,— din 2. 200,— din 3. 100,— din ZENSKO IME ITALIJA. SLIKAH IM-1551 VRTA- ČNIK GRADBE MATER. SAMO ENA DUŠIK DENAR PO HRVAT. DEL HLODA JAPONS. IGA A nedota- knje- nost GLAS Pl J A CA STARIH SLOVAN. ADAM IN POJAV NA VODI l RIMSKI HIŠNI BOG EINZEN- HAVER VLADAR BELGIJA LETENJE VRSTA AVTA KALIJ NAO- KROG REŠEV. Čoln NOGOME. HAJDUKA NE MLAD ŽVEPLO PRISILNO DELO IZVRŠNI ODBOR Ml SVEDSKA VANADIJ GRŠKA Črka VELIKA POSODA MOZKI POTOMEC GOVOR ROZMAN MARJAN TELOVAD. V ARENI ZDRUZENi ARABSKE REPUBLI. AN G. N OB. NAGRAJE. ITALIJA AMER. HUMOR. PISA ŠPANIJA DEL OKNA GRŠKA ČRKA 15 ČRKA ASECEDE 1 IN G ČRKA ABECEDE OTOK V PUŠČAVI NORVEŠKA ITALIJA ZMAGA PRI ŠAHU POLDRAG KAMEN LITIJ ORODJE DRVARJA TOVORNI AVTO VEZNIK ANGLE. ■S VET LO PIVO STRD ODLIČEN ŠPORTNIK RENIJ DOLINA Pod TRIGLAVOM SLOVENSKA REVIJA MAST PREDLOG ZRCALO 10 ČRKA ABECEDE POLJSKA ROŽA SUROVINA ZA PLATNO NIKELJ OKVIR PLOŠČA IZ LESA KISIK PLOŠČA IZ LESA MORSKI SESALEC ČEDEN LESNO m KOMBINAT OSAVI PODOBNA RASTLINA LAKOTA PARK V LJUBU A ENAKI ČRKI 13 ČRKA ABECEDE NEDE- LAVEN ZGODNJI DVOJICA IZDELOVALEC w PASOV Si GRŠKA POKRAJI. ARABSKI ŽREBEC JAPONS-MEČE VAN. AVSTRIJA VRSTA PESNITVE ROMUNIJA SLOVENSKI REKA IZRASTEK NA GLAVI BOLJŠI OD KAVE SVOD NEMČIJA RIMSKI GRIČ TIH MAJHNO NASELJE AVSTRIJA ŠPANIJA OKRASNI PTIČ JUŽNI SADEŽ DEL PUŠKE NEZNANI PREDMET! RADU NEZNANEC SESTAVIL NOČ A. HOTEL V KRANJSKI GORI STAR ŠPANSKI PLES NORVEŠKA I ČRKA ABECEDE NEKDANJI SMUČAR. SKAKALEC RADIJ TEMELJ Rešitve pošljite do 25. aprila uredništvu »Glasila« Kronika STANJE ZAPOSLENIH KONEC MARCA 1974 TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 344 + 8 vajencev TOZD Bled 262 + 3 vajenci TOZD Podnart 42 TOZD Mojstrana 36 + 2 vajenca TOZD Trgovina 6 Delovna skupnost skupnih služb 117 807 + 13 vajencev Sodji Mileni — hčerkica Repinc Cirilu — sinček Poročili so se: Soklič Franc in Kušič Jerica Šolar Rafael Humor DOMAČA NALOGA Andrejeva mama gre iz službe skupaj s prijateljico. Mimogrede se ustavita še v samopostrežni trgovini in v bifeju na kavici. Ker pa je to predolgo trajalo jo pride sin Andrej iskat, saj ni mogel priti v zaklenjeno stanovanje. Prijateljici Andrejeve mame pa se še ni mudilo domov, zato ogovori Andreja: »An-drejček, bodi priden. Tu imaš ključe in napiši namesto mamice nalogo!« OB PODRAŽITVI V trgovini sem kupil testenine »INTES«, ko sem jih dal kuhati je iz drobnih testenin nastalo strašilo podobno hobotnici z nekaj sto lovkami. Po kasnejši razlagi prodajalcev je to nastalo zato, ker so bile testenine brez jajc. Zaradi nedovoljene podražitve so testenine izdelali brez jajc. Ideja ni slaba, če bodo potrošniki mirovali. Zato predlagam: — Vrata brez kljuk, — plošče brez srednjega sloja, — ohcet brez žene, / — davek, ki je neobvezen, — autoprevoz brez goriva, — zima brez snega, — goveja juha brez mesa ... in podobno. NESPORAZUM Neki moški pride v gostilno in sprašuje goste, kje bi našel kakšne fante, da bi igrali na poroki. Ko dalj časa sprašuje se eden izza omizja oglasi: »Ja, pa mi pridemo!« Možakar z zanimanjem: »Ja, kar drži, kaj pa kdo igra?« »Vsi tarok«, se odreže vprašani! NAROBE REKLAMA Miha: »Ti Janez, ali tale cesta vodi k trgovini LIP Bled?« Janez: »Vodi, vodi. Samo na koncu poti bi bolj ustrezala prodajalna bohinjskega sira, saj je dohod odlična reklama zanj. VRLI GASILCI Telefonira nekdo gasilcem, da gori. Dežurni gasilec se takoj oglasi in tudi takoj reagira. »Ja, ja v redu! Sedaj imajo sejo, ko bodo gotovi takoj pridejo. Vi pa glejte, da ta čas ogenj doli ne pride!« VISOKA STAROST Novinar sprašuje starejšega moža koliko je star. Mož mu zaupa, da je star petinosemdeset let. »Ja kako pa ste dosegli tako visoko starost?« zanima novinarja. Mož mu našteva: »Zgodaj hodim spat, nič ne kadim, ne pijem ... !« Novinar ga nazadnje še vpraša: »Ata, ali veste še za kakšen primer visoke starosti?« »Seveda vem, moj brat je star petindevetdeset let!« Mu zaupa možakar. »Kje je, ali bi se lahko kaj zmenil z njim?« je zanimalo novinarja. Petinosemdesetletnik: »To bo pa bolj težko, z njim se bo pa težko pomeniti, ker je vedno pijan!«