delavska enotnost 12. II. 1977 - ŠT. 6 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN GLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN Z ostrejšimi političnimi merili! Prvi mesec v letu je čas, ko naredimo obračun opravljenega dela, se kritično ozremo nazaj, primerjamo to, kar smo naredili, z nalogami, ki še niso opravljene ali pa so kot stalni imperativ našega dela pred nami tudi v letu, ki nastopa. Prihodnje leto bomo sindikati imeli kongres, deveti po vrsti. Čas med enim in drugim kongresom je štiri leta; dobra polo- vica ga je za nami, kot izrazito delovno nas čaka še letošnje leto in že bomo polagali račun delavcem, ki so nam za to mandatno obdobje zaupali, da kot njihovi delegati v sindikatih,tej najširši družbenopolitični organizaciji delavskega razredu, zagotovimo dosledno izvajanje sklepov minulega sindikalnega kongresa. Svoje delo sindikati rešetamo na vseh ravneh: v osnovnih sindikalnih organizacijah, občini, regiji in republiki. Pri tem smo samokritični in kritični: če bi nas ocenjeval nekdo, ki nas dobro pozna, ki občuduje izjemen uspeh, ki smo ga jugoslovanski delavci dosegli v skoraj tridesetih letih graditve in razvijanja naše samoupravne socialistične družbe, bi rekel, da smo v tej svoji kritiki celo pretiravali! Pa nismo: uspehov nihče ne zanika in če smo do nedoslednosti in neizpolnjevanja nekaterih zastavljenih nalog kritični, to počnemo v prepričanju, da je odgovorno delo naša solidarnostna dolžnost, delovna nezavzetost pa netovariško neizpolnjevanje sprejetih sklepov in obveznosti. Pa vendar, če povežemo v.«' dele v celoto — poznamo svoje uspehe, nalog, ki nas še čakajo, pa ne zanikamo — smo lahko zadovoljni: uspeli smo stabilizirati naše gospodarstvo, urediti zaposlovanje, zaustaviti inflacijo, nazadovanje realnih osebnih dohodkov ter zmanjšati nesorazmerje med izvozom in uvozom. Minulo leto smo jugoslovanski delavci plebiscitarno sprejeli zakon o združenem delu, nedvomno najuspešnejši politični in pravni dokument v vsej zgodovini boja delavskega razreda za njegove pravice, ki pa ga bomo seveda šele morah uresničiti; - marsikateri člen nas še čaka kot delovna naloga, vsi pa smo kot svoje sprejeli osnovno poslanstvo zakona o združenem delu: še doslednejše samoupravljanje in delavski vpliv na vseh ravneh, nagrajevanje po delu, resnično svobodno menjavo dela — cilji, ki smo si jih sindikati zastavili na svojem minulem kongresu in potrdili na plenumu minuli petek -— svojo bistveno vlogo sindikati uresničujemo prav v boju za samoupravljanje. In če menimo, da smo bili sindikati v prvi polovici svojega mandata uspešni, pravimo to pogojno: učinkovitost našega dela in našo uveljavitev lahko ocenjujemo le s tem, koliko smo napredovali na področju samoupravljanja kot družba, Delovanje sindikalnih organizacij pa moramo nenehno razumeti kot sestavni del zavestne in organizirane družbene aktivnosti. Izkušnje nas uče, da bistvene premike ali celo spremembe v družbeni praksi dosegamo uspešneje in hitreje, če so aktivnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov usklajene. Zato moramo delo sindikalnih organizacij usklajevati v socialistični zvezi kot frontni organizaciji. Misel, ki jo je v svojem uvodnem referatu na sindikalnem plenumu izrekel predsednik slovenskih sindikatov, udeleženci v razpravi pa s konkretnimi primeri potrdili! MATJAŽ VIZJAK PLENARNO ZASEDANJE RS ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Prodreti dlje na glavnih frontah Inž. Janez Barborič: »Vloga sindikalnega funkcionarja ni v tem, da predvsem brani svojo panogo ali delovno organizacijo, ampak se njegova naloga izraža v pripravljenosti in sposobnosti, da s prstom pokaže na vse slabosti v svojem okolju in jih pomaga odpravljati« Zaradi zaključka redakcije smo v prejšnji številki našega lista samo na kratko poročali o plenarnem zasedanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, na katerem so delegati obravnavali in sprejeli poročilo o delu RS ZSS, njegovih organov m služb v letu 1976 ter predlog usmeritve delovanja r letošnjem letu. Seje se je udeležil tudi predsednik RS SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Za uvod v razpravo je delegatom spregovoril predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. Povzetek njegovega referata objavljamo na 3. strani današnje številke. *Co,,čala „ rez®,j ie v Eta Cerkno zaposlena pravzaprav šele pol leta. Sicer pa je še zelo mlada, saj je lani 3000 dina • etko'.Don,a iz I?aTen P1! Cerknem. »Zasldžim pravzaprav še kar dobro, nekaj več kot *0v in sedI3’eV n!e*e^no- s?ye(^re torei za kritično sintezo, konI!CO neP°sredne preteklosti in za nai‘ refno načrtovanje naših skupnih ]je§v'naslednjem obdobju, je nada-Sm'l ' ^^r' tern se seveda sindikati ne k«! n?° Pustiti zapreti v neke ozke f Laarske okvire, temveč je objek-sebo' oc.ena. možna le, če imamo pred ■okvireZ t8*' t*Ste bistvene družbene ki so se v doW?1Ske 'n uTk "6 ki sn „ olocenem obdobju avl ah m okvir ^0menili tudi tisti objektivu' peno P08°jeval in zahteval dolo- Cen,, , , r bvocvai m zamevai uuio pkih sindik ^A usrner‘tev clela sloven ^ a PRAV V BOJU SAMOUPRAVLJA prai?asnova našega delovn delo n Za 'P108 ie bila v tem, Pravnitmer,imo v Poglabljanj vseh \0c,n°sov kot osnovo zv0jn-i.asih ^ružbenih odnos delavXUZbenoP°,itična 0 bistva KCga razreda tista sil 2astVeno viog0 uresničuje p n a š e e a* 'n!,!U p r a v 11a 11 jc ■ ‘ U oceni. ■ e a ln našo uveljai družba36"10 le 8 tem- kolik okolje. Naša osnovna aktivnost mora biti torej predvsem usmerjena sem, saj prav iz teh okolij, ki so poleg krajevnih skupnosti temelj naših družbenoekonomskih odnosov, izvira vse drugo. Minulo leto je bilo leto intenzivnega uveljavljanja nove ustave, delovnih razprav o sprejetju in uveljavitvi zakona o‘združenem delu, leto usmerjeno na zagotavljanje stabilnejših gospodarskih gibanj in ob tem kot bistveni prvini doseganja vsega tega usmerjeno na poglabljanje dohodkovnih odnosov V organizacijah združenega dela in med njimi. Že lani smo ob zaključku razprave o osnutku zakona o združenem delu ocenili nekatere značilnosti v teh procesih in obenem sprejeli sklepe oziroma potrdili že prej sprejeto usmeritev, da ni uveljavitve nove ustave in da ni trajnih stabilnih družbenoekonomskih odnosov brez odločne zagotovitve večje in vsestranske družbene produktivnosti dela. V minulem letu smo dosegli pomembne uspehe na področju stabilizacije gospodarstva, na področju zaustavljanja inflacije, zaustavitve padan ja realnih osebnih dohodkov, zmanjševanja nesorazmerja med uvozom in izvozom, stabilizacije cen. itd. Vendar ti družbeno izredno pomembni uspehi niso bili uveljavljeniob hkratni rasti produktivnosti dela, večji ekonomski učinkovitosti in zlasti ne z uvajanjem in uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Družbena produktivnost dela ni porastla, izkoriščanje kapacitet ni optimalnejše, zaposlenost in zaposlovanje je sicer bolj umirjeno, toda po vsebini še vedno ekstenzivno, izgube v nekaterih delovnih organizacijah so znatne ipd.« PRISTAJANJE NA STALNE IZGUBE JE LAŽNA SOLIDARNOST! V nadaljevanju svojega govora je Janez Barborič menil, da bodo morali sindikati prvo naslednjo sejo sveta posvetiti prav tem problemom. Opozoril je tudi na dogovor, da bodo na letošnjih letnih konferencah sindikalne organizacije na vseh ravneh ta vprašanja postavila v ospredje, izkazalo pa se je, da jih večinoma v vseh okoljih, kjer se problemi pojavljajo, rešujejo na star način, to je z dajanjem potuhe slabim delavcem in gospodarjem. »SDK nam je posredovala podatke o delovnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo. Poskusimo se poglobiti v te podatke in ugotovili bomo, da je velik del teh delovnih organizacij na takih spiskih že več let. To pomeni, da je tam nekaj gnilega. Če je naša aktivnost usmerjena le na tako razreševanje, kot, sem ga omenil, pomeni, da smo se s takim stanjem mi in tudi delavci sami sprijaznili. Pa ne samo to, s takim načinom razreševanja problematike v bistvu prelivamo dohodek pridnih, sposobnih in inventivnih tja, kjer je njihovo nasprotje. Na drugi strani pa tako jemljemo možnost stimulacije dobrega dela tistim, ki se zares trudijo in dosegajo uspehe, ker jim te uspehe sproti pobiramo za zadovoljevanje zahtev neuspešnih, da bi tako zagotovili v bistvu lažen socialni mir. Mislim, da moramo prav v sindikatih voditi neizprosno bitko s tako prakso. To je lažna solidarnost. Lažna solidarnost je tudi zavzemanje za priznavanje dela, ki ni družbeno potrebno oziroma ne najde svoje vrednosti potrjene v družbeni delitvi dela. Nova ustava in zakon o združenem delu nam dajeta možnost in nas obvezujeta, da se teh problemov ne lotevamo več na star način. Probleme, ki nas tarejo, lahko razrešujemo na novih osnovah le s hitrejšo realizacijo zakona o združenem delu, s širšim povezovanjem dela in sredstev na samoupravnih osnovah, z večjo produktivnostjo in ekonomičnostjo dela, z ustvarjanjem takšnih odnosov v delitvi dohodka, ki bo onemogočal večjo porabo, kot je ustvarjena, s čim intenzivnejšim delom pri realizaciji osnov in meril za stimulacijo kvalitetnega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke.« PRI LOČEVANJU ODGOVORNOSTI DELAVCEV OD ODGOVORNOSTI ORGANIZATORJEV PROIZVODNJE GRE ZA DVOJNO MORALO Ko je v nadaljevanju svojega referata govoril o samoupravnem sporazumevanju, je Janez Barborič sodil, da smo v preteklosti posvečali preveč pozornosti samoupravnim sporazumom dejavnosti, mnogo manj pa konkretnim sporazumom in rešitvam pri delitvi po delu v organizacijah združenega dela. Nato pa ie povzel: »V DO imamo večinoma z Zahoda presajene sisteme normiranja dela na posameznih strojih in delovnih mestih, ki časovne norme in akorde urejajo z matematično natančnostjo. Hkrati pa, ko gre za sistem organizacije dela. planiranja proizvodnje, prodaje, izbiro proizvodnih programov, kar ima bdločilen vpliv na rezultate tega dela, nimamo za organizatorje proizvodnje nobenih kriterijev za delo, nobene norme, n n vil obnašanja in kriterijev za odgovornost. V delovnih kolektivih se ohranja dvojna morala: eno je odgovornost delavca ob njegovem stroju, drugo pa avtonomen položaj organizatorjev dela. V teh odnosih obstaja nevarnost za uveljavitev Sistema samoupravljanja. Tehnokratsko-biokratska miselnost je tu prevladala in se razvija in uveljavlja prav zaradi inertnosti organiziranih političnih sil. To nam potrjuejo tudi analize sicer redkih ustavitev del v zadnjem letu. Zakaj je prišlo do njih? Ugotovili smo, da je povsod ali skoraj povsod vzrok v slabi organizaciji dela. Delavci preprosto dva ali tri dni niso imeli kaj delati, odgovornost za slab poslovni rezultat so prevračali na proizvodne enote ipd. Načela delitve po delu so torej še vedno dvojna: ena veljajo za delavce, druga za tiste, ki delo vodijo in organizirajo. Lahko bi nas kdo kritiziral, da smo demagogi, češ, vi v sindikatih stojite ob strani neposrednim proizvajalcem in za vse težave krivite vodilne strukture v OZD. To ni res. Smo in vedno bomo za stimulativnejše nagrajevanje organizatorjev dela in strokovnjakov. toda polna uveljavitev strokovnih sposobnosti in materialna stimulacija vsakega vodilnega strokovnjaka v DO mora biti odvisna od njegove konkretne angažiranosti v vseh fazah delovnega procesa in reprodukcije. Njegova večja odgovornost za uspeh DO je odgovornost za uveljavitev dohodka v njegovem najširšem smislu, ne pa samo za funkcijo, ki jo vsak tak posameznik ima v delitvi dela. Sindikati morajo biti še posebej sedaj kot podpisniki samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in sredstev za osebne do- hodke odločno proti vsaki tarifni politiki, proti že zdavnaj zastarelim pojmovanjem hierarhičnega nagrajevanja po delovnih mestih in pristojnostih.« Prav na tem področju se po mnenju predsednika slovenskih sindikatov bije osrednji boj za uveljavitev smisla in duha zakona o združenem delu. BITKA ZA DOHODEK IN DOHODKOVNE ODNOSE JE BITKA ZA SAMOUPRAVNO UPRAVLJANJE Dosedanja praksa kaže, da so integracije pogosto potekale ob političnih pritiskih in ob nezadostnih podporah delovnih organizacij ‘samih. Brez aktivne podpore sindikatov prav tako niso mogle zaživeti samoupravne interesne skupnosti, zato sindikati ne smejo več stati ob strani kot nekakšni opazovalci, najti morajo mesto svojega neposrednega dela v vsaki interesni skupnosti, je poudaril Janez Barborič. Kritika pri tem velja nam vsem, zlasti pa sindikatom v gospodarskih dejavnostih, ki problematike še ne občutijo kot svoje in ki s svojim delom niso vplivali na to, da se problemi izobraževanja, vzgoje, zdravstvenega varstva, znanosti, kulture obravnavajo in razrešujejo z enako pozornostjo v teh sindikalnih organizacijah kot v tistih, ki povezujejo delavce družbenih dejavnosti. Cehovska izoliranost, tradicionalizem, včasih pa tudi poskusi monopoliziranja odločanja o teh vprašanjih nekaterih etatistično pa tudi liberalistično usmerjenih struktur je še vedno očitna. Mislim, da reforma izobraževanja, ki se z velikimi napori uveljavlja, pomeni značilen primer takega neusklajenega dela in tudi podcenjevanja tega vprašanja. Tudi sicer menim, da bo nujno, da se sindikati začnejo veliko bolj temeljito in z manj kampanjskega dela ukvarjati s problematiko in vsebino izobraževalnega, znanstvenega in raziskovalnega dela.« DELO SINDIKATOV ZNOTRAJ ENOTNE FRONTE SOCIALISTIČNE ZVEZE JE DALO POZITIVNE REZULTATE Dosedanje delovanje sindikatov, kot dela enotne fronte socialistične zveze, je po mnenju predsednika slovenskih sindikatov dalo pozitivne rezultate. Nadaljeval je: »Delovanje sindikalnih organizacij moramo nenehno razumeti kot integralni del zavestne in organizirane družbene aktivnosti. Izkušnje nas učijo, da bistvene premike ali celo spremembe v družbeni praksi dosegamo bolj uspešno in hitreje, če so aktivnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov usklajene. Zaradi tega moramo delo sindikalnih organizacij usklajevati v socialistični zvezi kot frontni organizaciji.« Nato je predsednik Barborič naštel naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu, ki jih je v nadaljevanju svojega govora takole povzel in komentiral: »Verjetno bi vsak izmed vas, ker poznate naravo in aktualnost družbenoekonomske problematike, postavil v ospredje pozornosti organizacij in organov sindikata delitev po delu. Mi moramo spremeniti razmere na področju delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Delitev po delu in rezultatih dela spodbuja individualno in družbeno produktivnost dela. Zaradi tega moramo tako delitev čistega dohodka kot sistem oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke postaviti v funkcijo večanja produktivnosti. Vsi napori za večanje proizvodne zmogljivosti družbenega dela so odvisni od tega, koliko bomo posamično in skupaj tudi svoj osebni dohodek, kakor tudi naš življenjski standard povezali z uspešnostjo dela. Ko poudarjam pomen usklajene in odločne akcije za delitev po delu, vidim v tem vzvod, ki bo prispeval k urejanju celotnih dohodkovnih odnosov, v katere stopajo delavci temeljnih organizacij. ko združujejo svoje delo in sredstva v vseh fazah in na vseh ravneh družbene reprodukcije. Zlasti uresničevanje načel o minulem delu mora odtrgati delavca iz ostankov mezdne miselnosti in ga postaviti v položaj, da bo tudi materialno spodbujen videl svoj interes ne le v boljšem delu s sredstvi svojega in skupnega minulega dela, temveč da bo tudi spodbujen za zavestno večanje materialne osnove dela.« Posamezne naloge in področja bodo podrobneje obdelali še akcijski programi. Zaradi republiškega sveta zveze sindikatov in delegatskih razmerij v sindikalni organizaciji, je dejal predsednik Janez Barborič, pa moramo predpostavljati, da bodo v usmeritvi dela opredeljene naloge vplivale na delo vseh organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov, je sklenil svojo uvodno razpravo. Do kdaj bomo zapostavljeni? 5 O gorQrl™}c' so bili njegova čudeži skt hr, Ta skrivn°sti in bajk, in dolen Prip0J, .Trdina je bil še vedno živ rebrj' če” * Košenice ob bližr ji’ njef,ovSnje’ki »nikjerne cveto tako k ie slik0v e>n kraill<< >n škarpa pod vas j So se n'te P0d°be iz rojstnega Jugorj, In * z? vselei vtisnile v spomin. doniu L- nTmJ bolečina ob požgane, da si je 1 Ie, Strahanovo družino prisil t atočišč eCi Voino za nekaj časapoiska. ‘prišla T s°sednji vasi. Slednjič ^rom0boda- Pri hiši pa je bilo ] našiiiu [Prrrnalo kruha, da bi z nji Peščico 0 U)ta' Udarci, ki so padali r sPreniin/]0,- Strahanovo streho, s ■kratL l.,anceta v trdno osebnost: »Umi I Sai mu je bilo v t let, ‘ ! dneh J 945. leta komaj I ''ko. v*Jf1 P°zneje je prišel na Goret taposln Pri Kranju se je najpi 1 »Še na ktnetijskr-------- L istnitlJskem posestvu: \orjeth « 7]?-Sen sem začel delati s tra tahan y’nia sv°io pripoved Fra. plačo traktr. P Sem sP°znal, da bom fe’ SempoZk tefko, Viskozi živi, 96le?a° ka] let,h opustil to delo napravil izpit Za poklicne^ voznika motornih vozil. Sprva sem vozi! tovornjak, ko pa mi je štiri leta pozneje uspelo opraviti izpite za vse kategorije motornih vozil, se mi je obetalo lažje delo... e »... Poglejte, ljudje si ne morejo misliti, kako težak in zahteven je poklic traktorista. Naj bo vreme kmetu naklonjeno ali ne,, vedno moraš sesti za krmilo. Do petdesetega leta se še da zdržati, potem pa...! Sedaj me razumete, zakaj sem se odločil za lažji poklic. Seveda, če ga primerjamo z delom traktorista. Vendar tudi šoferjem ni lahko. Ljudje samo govorijo, koliko zaslužimo, nihče pa ne pomisli na našo odgovornost pri današnjem prometu iia cestah. Pa tudi o šoferskih plačah bi smeh govoriti prizadeti, ne laiki...« Franc Strahan je sedaj zaposlen v mehaničnih servisih Kmetijsko-živil-skega kombinata Kranj v Šenčurju. »Čeprav sem ostal šofer, se zdsj zvečine ukvarjam z nabavo krmil za živino,« nadaljuje, »in tako mi ostane nekaj več časa kot drugim za družbenopolitično in sindikalno delo. Odkar sem v Šenčurju, mi ne manjka funkcij...« Tako France Strahan že drugo mandatno obdobje opravlja odgovorno delo predsednika samoupravne delavske kontrole v KŽK, hkrati pa je predsednik osnovne sindikalne organizacije TOZD Kmetijstvo in član sekretariata aktiva neposrednih proizvajalcev pri komiteju občinske konference ZKS Kranj. Z očitnim zadovoljstvom pripoveduje o nekaterih uspehih, ki so jih v zadnjih dveh letih dosegle osnovne organizacije sindikata v kranjskem Kmetijsko-živilskem kombinatu: » Po 8. kongresu slovenskih sindikatov tudi v našem kombinatu ugotavljamo, da se osnovne organizacije vedno bolj krepijo in utrjujejo delegatske odnose. Tako organizirane osnovne organizacije so v primerjavi v prejšnjim forumskim načinom delovanja pokazale večjo akcijsko sposobnost. To je očitno predvsem takrat, ko gre za pomembne samoupravne odločitve delavcev. Se nekaj o delu naše osnovne organizacije... Že pred časom smo uveljavili delegatski sistem. Tako so v 13-članskem izvršnem odboru OOS delegati z vseh delovišč, o vseh pomembnih samoupravnih sklepih pa delavci odločajo na zborih. Sicer pa si v sindikatu prizadevamo storiti kar največ za sprotno in učinkovito urejanje delovnih in življenjskih problemov zaposlenih. Da ne pozabim še to: na zadnji letni skupščini osnovne sindikalne organizacije smo veliko govorih o naših osebnih dohodkih. Vprašam vas, do kdaj bomo zaposleni r družbenem sektorju kmetijstva dobivali tako nizke plače? Z drugimi panogami, zlasti z industrijo, jih sploh ne moremo primerjati! Za stose-demdeset starih tisočakov, izjemoma nekaj več, komaj dobimo ljudi za delo v kombinatu. Koliko pa je takih, ki nezadovoljni odhajajo drugam? Zato smo zahtevali nekatere spremembe in dopolnitve predloga novega samoupravnega sporazuma temeljnih organizacij združenega de/a kmetijske dejavnosti Slovenije o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Prepričani smo, da so upravičene naše zahteve za popravke osnov za nekatere profile poklicev v družbenem sektorju kmetijska!« I. VIRNIK Iz albuma sindikalnih delavtev FRANC STRAHAN, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Kmetijstvo KŽK, Kranj Ugotovitve in stališča RS ZSS o planskih dokumentih družbenih dejavnosti 1. Republiški svet ZSS ugotavlja, da so delavci TOZD, ob neposredni zavzetosti organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov, v letu 1976 razvili široko in organizirano aktivnost pri sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov. Kljub vsem naporom bo možno samoupravne sporazume o temeljih planov za srednjeročni razvoj družbenih dejavnosti sprejeti do konca maja 1977. leta. 2. Samoupravno družbeno načrtovanje dela in razvoja je temeljna funkcija združenega dela. Družbenopolitične organizacije, zlasti sindikalne organizacije so odgovorne za samoupravno vsebino načrtovanja. Zaradi tega smo se zavzemali za tak postopek, ki omogoča široke, argumentirane in organizirane oblike soočanja in usklajevanja interesov med deli združenega dela in usklajevanje potreb in možnosti. 3. Republiški svet ZSS ugotavlja, da so v dosedanjih postopkih obstajale nekatere slabosti, med katerimi poudarjamo zlasti naslednje: a) temeljne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov, ki so jih lani dale v javno razpravo SIS, niso opravljene v vseh TOZD in delovnih skupnostih, čeprav smo bili o tem dogovorjeni; b) del opravljenih razprav je bil formalen in brez resničnega ugotavljanja interesov, ki jih delavci TOZD uresničujejo v SIS. Žal je pogosto vzrok za take razprave v tem, da TOZD nimajo opredeljenega svojega interesa in potreb glede delovanja posameznih družbenih dejavnosti. To delavcem onemogoča razpravljanje o vsebini predloženih programov, temveč jih je navajalo le na kvantitativne materialne primerjave med potrebnimi sredstvi in razpoložljivim dohodkom; c) na ravni SIS še niso izdelana gradiva, v katerih bi analizirali dosedanjo razpravo v združenem delu. S tem delom kasnimo, ker ne moremo pričakovati, da bi procesi usklajevanja potekali brez sprotnega reagiranja na potek javne razprave. 4. V TOZD že tečejo strokovne priprave na sprejemanje zaključnih računov o gospodarjenju v letu 1976. Sindikalne organizacije morajo doseči, da bomo v razpravah o zaključnih računih na zborih delavcev širše razpravljali o dohodkovnih in družbenoekonomskih odnosih, upoštevaje že sprejete obveznosti iz samoupravnih sporazumov o razvoju gospodarstva in da bodo delavci ob tej priložnosti razpravljali tudi o nujnem združevanju sredstev za srednjeročni razvoj družbenih dejavnosti. Delovanje družbenih dejavnosti je pogoj nemotene gospodarske aktivnosti in v tej dohodkovni povezavi moramo sprejemati odločitve tudi ob zaključnih računih. 5. Republiški svet poziva vse organizacije in organe sindikatov in zveze sindikatov, zlasti občinske in medobčinske svete Zveze sindikatov ter republiške odbore sindikatov, da organizirajo svoje delovanje tako, da bomo — usklajeni v SZDL — prispevali k spoštovanju samoupravnih postopkov, ki so opredeljeni v programu aktivnosti za sprejemanje teh planskih dokumentov. V ta namen podpiramo predlog IK predsedstva CK ZKS, da občinski štabi za družbeno planiranje takoj analizirajo razloge, zaradi katerih izgubljamo dragoceni čas, kar preti, da bomo v časovni stiski prisiljeni v poenostavitve in kompromise. 6. Občinski sveti ZSS naj predlagajo, da občinski štabi sprejmejo podrobnejše operativne programe za delo na planiranju dela in razvoja družbenih dejavnosti za delovanje vseh odgovornih dejavnikov v obdobju februar — maj 1977. leta v skladu s skupščinskimi stališči in že sprejetimi okvirnimi usmeritvami. Ljubljana, 4. februarja 1977. 18. seja RS ZSS Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji 41 seji 19. januarja letos razpravljalo o poročilu odbora sindikatov Slovenije za sa- *rf/e5t ’ kl krru° oziroma prekoračujejo dogovorjena sredstva za osebne ,s.fike P° menllh samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki ™ ^ republiških odborov sindikata do tistih udeležencev, ki so v letu 1975 krstit merila samoupravnih sporazumov dejavnosti glede višine razporejenih sredstev za osebne dohodke, in tistih udeležencev, ki v letu 1976 prekoračujejo dogovorjena sredstva za osebne dohodke. Polletni podatki o gibanju osebnih dohodkov za leto 1976 so bili spodbuda za še odločnejšo akcijo republiških odborov sindikata na področju razporejanja dohodka. Tako so na osnovi sklepa odbora RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov organizirali sestanke s skupnimi komisijami za samoupravne sporazume dejavnosti in nekateri tudi s predstavniki udeležencev samoupravnih sporazumov, ki so bili v letu 1975 po sklepih skupnih komisij kršitelji in ki kažejo take težnje tudi v letu 1976. Predsedstvo je ugotovilo, da se je ob tem bistveno povečala aktivnost zlasti nekaterih republiških odborov sindikata ter skupnih komisij za samoupravne sporazume. Sindikati morajo tak odnos do spoštovanja samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ohraniti in poglobiti zavoljo svoje vloge, ki jo imajo na tem področju. Iz poročila in razprave na seji predsedstva RS ZSS sledi, da je v veliki meri doseženo spoštovanje samoupravnih sporazumov dejavnosti, kljub objektivnim težavam, ki se pojavljajo v organizacijah združenega dela. V ta namen so se republiški odbori sindikata dogovorili za naslednje: 1. Stalno bodo sodelovali s skupnimi komisijami udeležencev samoupravnih sporazumov. Prepričani so, da je tudi to ena od oblik za realizacijo sprejetih političnih stališč in da udeleženci dosledno spoštujejo osnove in merila samoupravnih sporazumov dejavnosti. Skupaj s skupnimi komisijami bodo ob periodičnih obračunih redno analizirali stanje na področju gibanja osebnih dohodkov in ugotavljali skladnost delitve osebnih dohodkov z družbeno dogovorjenimi normami. 2. Redno bodo obveščali občinske odbore sindikata o tistih udeležencih na njihovem območju, ki z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke prekoračujejo dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samoupravnih sporazumih dejavnosti. 3. Posamezne udeležence, ki ne spoštujejo dogovorjenih norm samoupravnih sporazumov, bodo redno opozarjali že med letom. S predstavniki teh udeležencev in družbenopolitičnimi organizacijami sindikata v temeljni organizaciji združenega dela pa bodo organizirali razgovore in tudi s tem zagotavljali spoštovanje družbeno dogovorjenih norm pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. 4. Svoje delovanje bodo uresničevali tako, da bodo skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov dosledno opravljale sprejete naloge; zlasti pa skladno z zakonom obrav- navale prekoračitelje in pravočasno ugotavljale kršitelje. Da bi zagotovili enakopraven položaj udeležencev različnih samoupravnih sporazumov in da bodo kršitelji pod enakimi pogoji posredovani družbenim pravobranilcem samoupravljanja, bodo republiški odbori sindikata posebej pozorni na to, da bodo čimbolj usklajena merila skupnih komisij za samoupravne sporazume za ugotavljanje kršiteljev. Republiški odbori sindikata so skupaj s skupnimi komisijami za samoupravne sporazume ponovno preverjali kriterije, na osnovi katerih so skupne komisije ugotavljale kršitelje za leto 1975. V posebnem prikazu navajamo udeležence samoupravnih sporazumov, ki jim je bil izrečen ukrep za prekoračevanje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke v letu 1975. Tako navajamo seznam udeležencev za deset republiških odborov sindikatov, medtem ko v devetih republiških odborih sindikatov v sodelovanju s skupnimi komisijami niso spoznali nobenega prekoračitelja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke za kršitelja.Razlogi, ki jih ob tem navajajo kot objektivne, so zlasti za leto 1976 tako splošni in niso specifični le za posamezne dejavnosti ali grupacije znotraj dejavnosti, da niso dovolj tehtni, in posameznih prekoračiteljev niso spoznali kot kršitelje. Tako denimo prehod iz fakturirane na plačano realizacijo zadeva vse dejavnosti, ne pa samo navedene, problem napačno izpolnjenih predpisanih obrazcev ugotavlja služba družbenega knjigovodstva v mnogih dejavnostih, nadalje velja za večino dejavnosti, da so samoupravni sporazumi zaživeli šele 1975. leta itd. Prav tako ni povsem argumentiran razlog, da se gibanje osebnih dohodkov za leto 1976 umirja. Iz podatkov o gibanju osebnih dohodkov za 11 mesecev 1976. leta sledi, da ponekod kljub opozorilom in akciji republiškega odbora še vedno naraš- čajo dogovorjena sredstva za osebni dohodke. Podatki o gibanjih osebni!1 dohodkov nam tudi kažejo, da je ravefl osebnih dohodkov nekaterih OZD v nekaterih dejavnostih, ki niso spoznan1 za kršitelje dogovorjenih sredstev, zelo visoka v primerjavi s tistim udeležen' cem, ki so kot kršitelji morali plačali prispevek v sklad skupnih rezerv zakonu in proti katerim bodo družbenj pravobranilci samoupravljanja začeli postopek. Predsedstvo RS ZSS je ob tem sodi;1 lo, da so republiški odbori dolžni začeti temeljito akcijo ob zaključnih računil1 za leto 1976 in analizirati spoštovanja osnov in meril samoupravnih sporazumov dejavnosti. S tem v zvezi je pred; sedstvo tudi sprejelo stališče o objavi seznama tudi tistih udeležencev, ki p° periodičnih podatkih neupravičen0 prekoračujejo dogovorjena sredstva za osebne dohodke v letu 1976. Kasneje pa je bilo tudi dogovorjen°> naj družbeni pravobranilec samouprav; Ijanja presodi, ali so med navedenimi udeleženci, ki jim je bil za prekoračevanje dogovorjenih sredstev za osebn« dohodke izrečen le opomin ali javni opomin, tudi taki, ki so kršili dogovorjena merila v takem obsegu, da bi morali tudi zanje uveljaviti sankcijo/da morajo plačati davek po 37 členu zakona o samoupravnem sporazumevanju. Podatki o delovanju samoupravni!1 sporazumov dejavnosti za obdobje L—IX. 1976. leta kažejo večjo uskla-i jenost v gibanju osebnih dohodkov 1 dogovorjenimi merili kot v prvem polletju minulega leta Zelo neodgovorni bi bilo, če bi to pozitivno težnjo ra;‘ zvrednotili z neupravičenimi izplačil1] osebnih dohodkov na podlagi končnega obračuna osebnih dohodkov ob zaključnem računu za leto 1976. CENTER ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV PO SLEDEH DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 FINANCIRANJU SANACIJE, POVEČANJA ZMOGLJIVOSTI V ZDRUŽEVANJU IN GRADNJI VISOKOGORSKIH POSTOJANK TER PRIPRAVI PLANINSKIH POTI Dogovor je bil upravičen Pred dnevi je bil v republiškem svetu ZSS delovni posvet s predstavniki Planinske zveze Slovenije in sindikalnih organizacij nekaterih večjih organizacij združenega -dela o razširjenosti planinske dejavnosti med delavci in o možnostih za uspešnejše in hitrejše reševanje dokaj težkih materialno-finančnih vprašanj visokogorskih postojank v slovenskih gorah. Že v polovici leta 1974 jc bil sklenjen družbeni dogovorofinanciranju sanacije, povečevanja zmogljivosti, vzdrževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank ter pripravi planinskih poti. Predsedstvo republiškega sveta ZSS se je takrat zavzelo, da bo priporočilo osnovnim sindikalnim organizacijam, konferencam sindikalnih organizacij in občinskim sindikalnim svetom, naj mobilizirajo delavce, da bi vsako leto, ko odločajo o razporejanju, usmerjanju in združevanju sredstev skupne j^orabe, namenili del sredstev tudi planinskim društvom za vzdrževanje, posodabljanje in povečevanje visokogorskih planinskih domov in vzdrževanje planinskih poti. Sindikati naj bi prispevali k temu, da bi več organizacij združenega dela prevzemalo patronate nad posameznimi visokogorskimi postojankami ter na različne druge načine sodelovalo pri urejanju in sanaciji njihovih materialnih in drugih problemov. Po drugi strani ima planiranje in izletništvo po naših gorah gotovo posebno mesto v nastajajoči koncepciji množične telesne kulture. Ne gre le za finančno dokaj nezahtevno obliko rekreacije, temveč tudi zato, da ta dejavnost s primerno oblikovanimi programi zagotavlja optimalne možnosti resnično slehernemu delavcu in občanu. Privlačna je tudi za delavke, ki se sicer ne vključujejo v številne oblike rekreacije. Zato je na posvetu prevladalo mnenje, da moramo v združenem delu in v krajevnih skupnostih še bolj razviti planinsko dejavnost, vključevati v planinska društva nove člane, kjer je interes pa ustanavljati nova društva ali sekcije društev, »planinsko« izobraževati delovne ljudi, jih vzgajati v prijatelje gore in narave, razvijati alpinizem — Cgp delo TOZD Delavska enotnost objavlja prosto delovno mesto - KURIRJA Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj je dokončana osemletka. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj svoje vloge v 8 dneh pošljejo na naslov: ČGP DELO, TOZD Delavska enotnost, Izvršilni odbor, Dalmatinova 4, 61000 LJUBLJANA. skratka doseči tudi na tem področju še večjo organiziranost in množičnost. Čeprav šteje Planinska zveza Slovenije sedaj 90 tisoč članov, vključenih v več kot 140 društev, in je od tega skoraj polovica odraslih, je to glede števila prebivalcev v naši republiki in več kot 700.00(1 zaposlenih še premalo. Izrečena je bila tudi misel, naj bi komisije za šport in rekreacijo pri občinskih svetih ZSS zainteresirale planinska društva in skupaj z njimi organizirale vzorčne planinske ture oziroma izobraževalne izlete za organizatorje rekreacije v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. S tem bi gotovo prispevali k še kvalitetnejšemu načrtovanju in pospeševanju planina/ jenja ter pridobili nove aktiviste PZS' Upoštevaje sedanje prema jh1^ zmogljivosti planinskih domov, in nji' hovo neustrezno in zastarelo opremo še posebej mnogo večje in hitro naraS' čajoče potrebe delovnih ljudi, P3 moramo doseči hitrejšo sanacij11 domov in združevati več sredstev v namen. Razprava na posvetu je vnovič pojr' dila odločitev predsedstva republiške^ sveta ZSS iz leta 1974, ko je pristopil^ družbenemu dogovoru ter vnovič zadolžila organe republiškega sveta, uresničijo svojo družbenopolitiča0. naloso. FDO CtASPA^ Kaj pa imate v tem sefu? Kilogram teletine ... Karikatura: I. Antič C C C C o c c o o o o o o o o Sl o o o Ol Kl K( ,NI Ul Dl Si c p( N< 21 Seznam udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki so bili spoznani kot kršitelji glede prekoračevanja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke, in izrečene sankcije RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi ?p?kVEN'JALES, tov. pohištva Trbovlje 7uJk,INA’ tozd Laško TOZD Bor — Laško IMONTSpl0§n0 1™zarstv0 Rad°vl.jica Emmi Slovenska Bistrica OPREMA-Kočevje opomin plačilo davka opomin opomin opomin opomin opomin opomin Opo glede na preseganje med letom 1976 SLOVp\I!JALES' °Prema —lzola SLovcN JALES' Stil — K°Per SI m/r^OALES, Lesonit — Slovenska Bistrica LESNaNUALES' Jelka ~ ^gunje POHOAR7ES0^nj v v •• TADr-^; slovenske Konjice MEmnNlŠTVO - Maribor O Nova Gorica RO sindikata delavcev kovinske industrije -£2j2jjgni glede na preseganje med letom 1976 IMARi^A — Štore, Družbena prehrana in gostinstvo Tova BE>P^RA LIVARNA TOZD Proizvodnja ogrevalnih elementov Tga™3 d“5ika ~ Ruše TOZD AGROKBMUA Tga Litlričevo TOZD Promet TgA Mtitičevo TOZD Tovarna aluminija ClNKAD^'^ri^evo TOZD Tovarna glinice ^ARNA — Celje TOZD Titanov dioksid RO sindikata delavcev kemične industrije letu 1975 Izrečeni ukrepi Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma ni izrekla nobenega ukrepa, republiški odbor sindikata pa je navedene udeležence predlagal za obravnavo pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Kršitelji' SOnA10NKA ~ Renče ” 'eLas~~ K°per Ipj Ac ^°Per, Skupne službe IPLas ~ K'0per’ TOZD Mehčala 1PLAc K°per, TOZD Polisinteza s^ror°di-,n' ZLATORor- ~~ Maribor, Skupne službe in milarna ~ Maribor, TOZD Prašek DoNrr/jrJ^aribor SVIT _ MeOVOtlt, Ekup„a c|,,5be PLam ^amnik PLaMa ~~ Poc*8rad’ Skupne službe Podgrad, Galvanska oprema -—i!^L^ujšlede na preseganje med letom 1976 IO je sp 0P°zori fe ■ Sk*ep’ skuPna komisija na osnovi 9-mesečnih podatkov 1976 HaVSe..t'ste udeleženke, ki prekoračujejo dogovorjena sredstva v letu so jih dolžna do konca leta uskladiti. sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ^ t-------—.__________________________________________ —preseganje med letom 1976 K°NjeR EJSK1 ZAVOD — Lipica RO sindikata obrtnih delavcev °ZC Utež ' Maribor °NZp pf ^ Ce'je 0Np? p eteks - Ljubljana OZD p[®"0rama - Ptuj E>Z0 Gal karstvo — Ljubljana r__________ ^^ORAD3-?3 — Ljubljana pogojno plačilo davka * OZD Mizarstvo — Ljubljana pogojno plačilo davka in jav OZDc,r'amas ~ Ljubljana ?-NPZSoIkanVO -K°P.er Izrečeni ukrepi plačilo davka plačilo davka plačilo davka in javni opomir plačilo davka in javni opomir pogojno plačilo davka - Nova Gorica to TOZD Servis -r Koper ogjjoz .._,JC OZD p^nitost.0 — Ravne na OZn ^?llks - Žiri opomin pogojno plačilo davka pogojno plačilo davka in opc pogojno plačilo davka in opc pogojno plačilo davka in javi opomin Koroškem sacd oj. ~ Zln ®ZD Eri 1 ?° ^evUarska delavnica — Vipava tČ'1 Kroj5 — fe1'0 pPdje,je - Ljub'jana ®Zd Murska^obota' OZD StanJa5ko.Podjetje — Trebnje Bri, °VanLsko komunalno podjetje — Slovenj Gradec R^Ush"ICain talnica-Piran ^ŽD Gai?ga Kranj Dimn3 c°tehnika ~ Škofljica. Djmn'i arsko P°djetje — Kranj opomin ,0GJ Rovi 'karsk° Podjetje - Jesenice o.?13 Nikro°Serv,s 1S ~ Ljubljana vLClVr-. .r0ri’ — Marihnr %)VenuT - Maribor, Servis Rosla AVTO TOZD Zastava — Ljubljana-Vič pleks — Ljubljana .'~ n' Slede na preseganje med letom 1976 ‘*VJJ . ---- M0vlNovpUDr?ka Sobota C a N°Van t^^ODJETJE - Ravne na Koroškem - siro'n' craa“ ^si-uUH„a RO sindikata delavcev trgovine Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi COMMERCE — Ljubljana javni opomin GRUDA — Ljubljana javni opomin. INETEREKSPORT — Ljubljana iavni opomin JUGOREKLAM — Ljubljana javni opomin KOKRA Kranj TOZD Enare iavni opomin KOOREKSPORT Zagreb TOZD Sežana javni opomin MERCATOR Ljubljana TOZD Rožnik javni opomin POSREDNIK — Ljubljana SLOVENIJA-AVTO — Ljubljana TOZD javni opomin Velo SLOVENIJA-AVTO — Ljubljana javni opomin TOZD Trg SLOVENIJALES Ljubljana javni opomin TOZD Inženiring in oprema SLOVENIJALES Ljubljana javni opomin TOZD Lesni in gradbeni material javni opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 Po 9-mesečnih podatkih je 174 prekoračiteljev — O tem so obveščene občin- ske organizacije sindikata, da ustrezno ukrepajo na svojem področju RO sindikata delavcev gostinstva in turizma MAGISTRAT — Ljubljana opomin GOSTINSKO PODJETJE — Črnuče opomin VINO — KOPER — Ljubljana opomin TOZD POSAVJE — Brežice opomin GOSTINSKO PODJETJE — Polževo opomin GOSTINSKO PODJETJE — Radeče opomin Hotel KANDIJA — Novo mesto opomin KAVARNA — Novo mesto opomin MAJOLKA — Straža opomin Hotel KRN — Tolmin opomin Hotel LEK — Kranjska gora opomin Hotel METROPOL — Portorož opomin Zavod AVDITORIJ — Portorož opomin KOMPAS — domači turizem - Ljubljana opomin KOMPAS — Inozemski turizem - Ljubljana opomin KEGLJAŠKI KLUB — Nova Gorica opomin POČITNIŠKI DOMOVI MAKSA PERCA — Ljubljana opomin Gostinsko podjetje ISTRA — Ljubljana opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 Hotel LEV — Ljubljana Hotel ILIRIJA — Ljubljana Gostinsko podjetje SOKOL — Ljubljana PLANIKA — Kamnik Hotel GRAD — Otočec — Otočec ob Krki PLANINA — Slovenska Bistrica GOSTINSKO PODJETJE Sevnica CENTER — Maribor - Gostinsko podjetje PECA — Mežica Gostinsko podjetje JELEN — Slovenske Konjice Gostinsko podjetje GRAD MOKRICE — Jesenice SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA — Kranj Hotel LOVEC — Bled Hotel TOPLICE — Bled TURIST — Lesce na Dolenjskem KOMPAS TOZD ZGO — Ljubelj KOMPAS Hotel — Bohinjsko jezero Hotel GRAJSKI DVOR — Radovljica Hotel KOMPAS — Bled SLOGA — Koper PRIMORJE — Ajdovščina 1NEX — Šempeter KRAS — Sežana Hotel RIVIERA — Portorož Hotel PALAČE — Portorož Hotel TRIGLAV — Koper Turistično hotelsko podjetje Postojna RO sindikat gradbenih delavcev Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi EMONA — Ljubljana TOZD Inženiring GP Tehnika Ljubljana TOZD Gradbena operativa EMI Poljčane ELEKTROSIGNAL — Celje UMETNI KAMEN — Ljubljana PROJEKTMETAL — Ljubljana SLAVNIK Koper TOZD Studio Izola GP Tehnika TOZD Strojni obrati Ljubljana STAVBENIK — Koper TOZD GO Obala Koper SGP Gorenje — Radovljica LESNINA — Ljubljana TOZD Tapetništvo Radovljica GOP Komunala — Litija SKP — Ajdovščina SL1KOPLESKARSTVO — Škofja Loka GOI5 — Kongrad — Slovenske Konjice INSTALACIJA Ljubljana TOZD Montaža TERMIKA — Ljubljana TOZD Montaža ALPREM — Kamnik opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 GP Temelj — Cankova KAMIN — Ježica — Ljubljana PTP Center — Koper STANOVANJSKA ZADRUGA DOM — Celje IUV Vrhnika, TOZD Opekarne STANDARD INVEST, TOZD Tovarna gradbenih elementov SGP Gorica, TOZD Armirano betonske konstrukcije DOM — Biro Šmarje, TOZD Dom RO sindikata delavcev stanovanjske dejavnosti ir. komunale Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi ZAVOD STADION — Maribor Obrt. kom. pod. Ilirska Bistrica plačilo davka in opomin plačilo davka in opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 GRAD — Bled, TOZD Komunala Stanovanjsko komunalno podjetje Brežice Komunalno podjetje — Celje TOZD — Pokopališka služba Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica, TOZD Grdb. obrt. Splošno komunalno podjetje — Izola Vodovod Kamna — Gorica . Gradbeno komunalno podjetje — Kočevje Mvdrovod — Kočevje Rižanski vodovod — Koper Delavski dom Fr. Vodopivca — Kranj Vodovod — Kranj Komunamo podjetje — Ljubljana, TOZD Rast Komunalno podjetje — Ljubljana, TOZD Žale Mestni vodovod — Ljubljana Plinarna — Ljubljana Varnost — Ljubljana, TOZD Kočevje Varnost — Ljubljana, TOZD Novo mesto Zavod HALA TIVOLI — Ljubljana Mariborska PLINARNA — Maribor Sobota, TOZD Gradbeništvo — Murska Sobota Sobota, TOZD Komunala — Murska Sobota Goriški vodovod nova Gorica Novograd, TOZD Vodovod, Kanalizacija Novo mesto Novograd, TOZD Komunala — Novo mesto Zavod za požarno varnost — Novo mesto CVETJE — Portorož KOMUNALNO PODJETJE — Postojna Krajevna skupnost — Prevalje Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina Komunalno podjetje Sevnica Uprava kom. dej. Sežana SGP Tehnik, TOZD Kom. dejavnosti — Škofja Loka Kom. stanovanjsko podjetje Vrhnika RO sindikata delavcev prometa in zve/ Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi Cestno podjetje — Koper Cestno podjetje — Kranj Republiška skupnost za ceste Alpetour — Škofja loka, TOZD Tovorni promet Alpetour — Škofja Loka, TOZD Gostinstvo — Kranj Alpetour — Škofja Loka, TOZD Hoteli — Pokljuka Storitve — Ravne na Koroškem Luka — Koper, TOZD Izgradnje in razvoj Javna skladišča, TOZD Restavracije Centralne delavnice — TOZD za Vzdržc; vanje lokomotiv Maribor Podjetje za elektrifikacijo prog — Ljubljana Nabavni servis — Ljubljana Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, TOZD Turistična gostinska enota — Celje Podjetje za turizem, transport in gostinstvo — TOZD Turistična gostinska enota — Maribor Zdravstveni dom — Ljubljana Zdravstveni dom — Maribor Prometni institut — Ljubljana FERSPED — Ljubljana Podjetje za turizem, transport in gostinstvo, TOZD — Turistična gostinska enota — Pula Podjetje za turizem, transport in gostinstvo — SKupne službe — Ljubljana Železniško transportno podjetje — Ljubljana — Prometna sekcija — Zalog posebej odbora vanje javni opomin javni opomin obravnavan na zahtevo za sam. sporazume- opomin opomin opomin opomin opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin javni opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 Vsi udeleženci so bili opzorjeni, naj uskladijo gibanje OD z gibanji produktivnosti ter določbami samoupravnih sporazumov, in to pri pregledu polletnih in 9 mesečnih podatkov o poslovanju ter na razširjeni seji predsednikov skupnih komisij, komisije za razporejanje dohodka in predsednikov sindikalnih konferenc Ro sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja PROJEKTIVNI ATELJE — Ljubljana LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD — Ljubljana PROJEKTIVNI BIRO — Maribor AZA — Ljubljana Turist progres, TOZD Engeneering Radovljica ZVEZNI CENTER — Ljubljana SGP Slovenija ceste, TOZD Družbeni standard GP Megrad nab. in prod. gradbenega materiala Ljubljana UNIVERZAL -- Ljubljana GP Bežigrad TOZD Gradbeni sektor 2 — Ljubljana STANDARD INVEST TOZD Inženiring Ljubljana STANDARD INVEST TOZD Operativa Ljubljana SGP Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava SGP Primorje Ajdovščina TOZD GE Koper SGP Primorje Ajdovščina TOZD GE Ilirska Bistrica SGP Gorica TOZD GO — Ljubljana SGP Gorica TOZD GO — Gorica SGP Projekt Kranj — TOZD GE Kranj SGP Projekt Kranj TOZD GE Tržič SGP Pionir TOZD Sektor — Zagreb SGP Grosuplje TOZD Gradbena operativa GP Novograd TOZD Gradbeni strojni obrati SGP — Hrastnik GIP Ingrad Celje TOZD Družbeni standard SGP Rogaška Slatina SGP Gradbenik Ljubno TOZD Gradbeništvo KGP Grad Bled TOZD Gradpje VGP Novo mesto IMP Ljubljana TOZD PMI Maribor 1MP Ljubljana, TOZD Družbeni standard MPP Cevovod — Maribor SIGMA — Žalec KOMUNALNO PODJETJE VIČ — Vič — Ljubljana KERAMIČARSTVO IN PEČARSTVO Maribor SOP — Sežana GOP Graditelj — Beltinci Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi Osnovna šola Miloš Ledinek — Črna na Koroškem opomin Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 ni prekoračiteljev RO sindikata delavcev kulture Kršitelji v letu 1975 Izrečeni ukrepi Zavod za kulturno prosvetno dejavnost — Novo mesto opomin Radio — Študent — Ljubljana Skupna komisija ni izrekla sank cij, vendar RO predlaga obrav navo pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja. Zavod RTV Lj.. TOZD Oddajniki in zveze Zavod RT\ Ljubljana, TOZD Delovna skupnost skupnih služb Opozorjeni glede preseganja med letom 1976 Zavod za kulturo — Novo mesto TOZD Oddajniki — Zveze pri RTV ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI SVET Center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in OD Štiri najvažnejše naloge, ki jih je konferenca ZK ljubljanskega armadnega območja opredelila na nedavni volivni seji kot trajno usmeritev, nedvomno nakazujejo glavna spoznanja vseh dejavnikov SLO. Gre namreč za neprestano krepitev bojne pripravljenosti in idejnopolitične sabljanje enot. Marsikoga, ki le površno pozna razmere v armadi, so v tem obdobju zagotovo presenetile samokritične ugotovitve članov in organizacij, hkrati pa tudi prava množica ustvarjalnih pobud, ki preveva partijsko delo. Toda spremembe, ki se dogajajo v JLA in v vseh dejav- Komunistza enotnosti, ki mora temeljiti na podlagi razredne in revolucionarne krepitve ZK, za organizacijsko, idejno in akcijsko enotnost ter usposobljenost ZK pri krepitvi njene vodilne idejnopolitične vloge, za poglabljanje že tako razvitega Sodelovanja pripadnikov JLA v vseh oblikah delovanja našega sistema, posebej v delegatskem sistemu, in — ne nazadnje — za globlji pomen, ki ga v tem letu, tudi za vnaprej, pomenita vsebinska in delovna počastitev 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in priprave na prihodnji kongres ZK. Že v času priprav na volivno konferenco so komunisti ljubljanskega armadnega območja na eni strani ugodno ocenili dosedanje aktivnosti, hkrati pa z izredno kritičnimi in samokritičnimi razpravami ter pobudami obogatili program za idejno zasnovo in splošno bojno uspo- nikih SLO, so zaradi svoje usmerjenosti k človeku, čeprav so še pred nekaj leti nekateri želeli pojem ljudskosti kar nekako odpraviti, nemalokrat prav presenetljive. Ne le, da presenetijo marsikoga, ki je še pred nedavnim služil vojaški rok, temveč hkrati spodbujajo k novim, vsestranskim razmišljanjem za izboljševanje razmer. Prav vztrajnost, v kateri razumljivo prednjačijo komunisti, da korak za korakom nadaljujejo demokratično pot, je vredna posebnega občudovanja. S tem slednjič tudi JLA z dejanji učinkovito dokazuje, da je v pravem porhenu besede najpomembnejši del našega oboroženega ljudstva, kar neprestano poudarja tudi tovariš Tito. Prav ta nauk je namreč že v praksi, da o teoriji sploh ne govorimo, dokazal popolno zmoto tistih, ki vedo toliko povedati o neskladju med vojaškim poveljevanjem in demokracijo, saj dokazuje vse večjo družbeno, politično in človeško veljavo. Krepitev zavesti slehernega delovnega človeka, kar temelji že na izročilih naše revolucije in NOB, predvsem pa mladih, oblikovanje celovite in zrele samouprav-Ijavske osebnosti, dosledna razrednost in zraslost v vse bitje in žitje našega družbenopolitičnega življenja, lahko edino zagotavlja pravilen odnos slehernega delovnega človeka in občana do pravic in dolžnosti pri obrambi domovine. Poveljevanje oziroma subordinacijo namreč lahko razumsko sprejema samo tisti, ki jo tudi zavestno sprejema. Nenehna krepitev bojne pripravljenosti enot, uresničevanje ukrepov gospodarske stabilizacije, vedno boljši medčloveški odnosi, odnos do dela, discipline in izpolnjevanja nalog so dokazi, ki jih ni treba posebej iskati. Velik prispevek, če morda ne celo največji, pa moramo videti tudi v marskistični vzgoji in usposabljanju. Še pred nekaj leti so se celo mnogi mladi člani ZK, da o drugih niti ne govorimo, prav ob služenju vojaškega roka morda prvič poglobljeno seznanili z osnovami marksizma in samoupravljanja. In prav ta tradicija dobiva vse večje razsežnosti. Samo' lani je bilo na ljubljanskem armadnem območju 173 tečajev, ki jih je uspešno končalo več kot 14 tisoč komunistov in mladincev, kar zgovorno potrjuje tako trditev. Mimo tega so sprejeli v tem obdobju v ZK več kot 3 tisoč novih članov, predvsem delavcev. Mnogim pa so dali podlago, da bodo ob prihodu iz JLA postali samoupravljavci in družbenopolitični delavci. Pa tudi zgledi številnih starešin, ki delujejo kot delegati in družbenopolitični delavci, aktivnost sindikata in ZSM v enotah, konkretne akcije, med katerimi je treba še posebej opozoriti na neprecenljiv prispevek ob naravnih katastrofah. so dejanja, ki povedo več od vseh besed. Ob vsem tem je tudi razumljivo, da v enotah JLA glede idejnopolitičnega delovanja nimajo kadrovskih ali drugih težav, saj so samo ob letošnjih volivnih konferencah zamenjali več kot polovico sekretarjev osnovnih organizacij in vodstev ter dobri dve tretjini članov sekretariatov. In to predvsem zaradi spoznanja, da se komunisti krepijo predvsem v akciji in ob osebni odgovornosti, kar velja tako za vojake kot najvišje starešine. To pa seveda pomeni tako strokovno kot idejno in človeško trdnost, kar skupaj z močjo in poznavanjem orožja zagotavlja celovitost naše obrambne sposobnosti. Tako danes tudi ne govorimo samo o odprtih vojašnicah, temveč tudi o tem, da postajajo enote JLA in njihovi objekti v mnogih okoljih prava središča idejnopolitičnega, kulturnega in umetniškega razcveta. Med slednje vsekakor sodijo prav domovi JLA, med katerimi so pred dnevi na novo odprli dom v Novem mestu. Kot pravijo v JLA, je tudi kultura eden dejavnikov našega samoupravnega razvoja in obrambne sposobnosti. In prav zato lahko komunisti v enotah ljubljanskega armadnega območja z vsem optimizmom načrtujejo tudi najzahtevnejše naloge za prihodnji dve leti in več. JANEZ KOROŠEC LETO DNI BOSTA TRAJALI AKCIJI »NAJBOLJŠI MLADI DELAVEC — SAMOUPRAVLJAVEC« IN »NAJBOLJŠA ORGANIZACIJA ZSMS V ZDRUŽENEM DELU« Delavska mladina izbira najboljše Ni dvoma, da je konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS izbrala najboljši način za poživitev dela osnovnih organizacij mladine v temeljnih organizacijah združenega dela. Predsedstvo konference je namreč pred kratkim razpisalo dve tekmovanji na republiški ravni, in sicer za najboljšega mladega delavca-samoupravljavca in za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v združenem delu. »Pri obeh. letos za nas najpomembnejših akcijah«, nam je v pogovoru dejal Ciril Sitar, predsednik konference mladih delavcev pri RK ZSMS, »nam ne gre samo za poživitev dela mladinskih organizacij v TOZD, marveč tudi za okrepitev kolektivnega dela in večje učinkovitosti mladih pri uresničevanju zakona o združenem delu in stabilizacij- Minuli teden so obiskali Sindikat delavcev kulture Slovenije predstavniki vseh treh italijanskih sindikalnih federacij. Italijanska delegacija se je najprej dva dni mudila v Beogradu, kjer so imeli razgovore v zveznem odboru Sindikata delavcev v družbenih dejavnostih Jugoslavije, nato pa so se gosti mudili na obisku v Sloveniji. Sindikalne delavce iz Italije je najbolj zanimala organiziranost, status in programska politika Radio-televizije Ljubljana, še posebej pa so bili zainteresirani za status in programsko usmeritev televizije Koper. V uvodnih razgovorih smo italijanskim kolegom predstavili sindikat delavcev kulture Slovenije, njegovo organiziranost in vsebino dela. Po teh razgovorih je bil organiziran razgovor s sindikalnimi delavci v RTV Ljubljana. Govorili so predvsem o programski politiki, izmenjavi programov med jugoslovanskimi skih programih delovnih organizacij. Mlade delavce-samou-pravljavce pa k njihovemu tekmovanju, ki je v taki obliki doslej prvo v Sloveniji, ne bodo spodbujala samo osebna priznanja in nagrade, ampak tudi možnost, da pridejo do štipendij Titovega sklada, in do drugih oblik izobraževanja. Priznanj in nagrad pa bodo deležne tudi najboljše osnovne organizacije ZSMS v temeljnih organizacijah združenega dela. Do konca leta bo v Sloveniji tako izbranih 36 najboljših mladih delavcev in 12 najboljših osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, ki bodo — podobno kot mladi samoupravljavci — dobili pismena priznanja in nagrade RK ZSMS.« • »Kako bosta potekali akciji?« »Tekmovanje za najboljšega študiji in tehnični opremljenosti radia in televizije, nato pa so si ogledali novi RTV center. Naslednji dan je delegacija odpotovala v Koper na razgovore s sindikalnimi in vodstvenimi delavci tamkajšnje televizije. Razgovori na koprski televiziji so bili pravzaprav tudi namen obiska italijanske delegacije. Ti razgovori so bili zelo izčrpni in konkretni. Italijanska stran se je zanimala predvsem za kvaliteto programa (zlasti filmskega) in za ekonomsko propagandni del programa televizije Koper. Delavci koprske televizije so italijanskim tovarišem podrobno pojasnili status njihove televizije, ki je televizija italijanske narodnosti pri nas. Če je sprva kazalo, da bodo razgovori težki in zapleteni, v nadaljevanju temu ni bilo tako. Največ težav pri snovanju programa koprski televiziji povzroča odklonilno stališče italijanske radiotelevizije (RAI), ki ne dovoljuje mladega delavca-samouprav-Ijavca bo potekalo po sistemu točkovanja, ki ga bo izdelala vsaka osnovna organizacija ZSMS v dogovoru s konferenco mladih delavcev pri občinskih konferencah mladine. Povem naj, da ocenjevanje ne bo tako preprosto, kot bi morda mislili, saj bo treba upoštevati pogoje in načine dela v posameznih delovnih organizacijah na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pri tem pa obseg dela in njegovo kakovost. Naj poenostavim; največ točk v tekmovanju bodo dobili tisti mladinci, ki bodo imeli najboljši odnos do delovnih sredstev, največji interes za inventivno dejavnost, za aktivno družbenopolitično delo in dober odnos do svojih sodelavcev. Izpolnjevanje njihovih delovnih obveznosti bodo se- predvajanja nekaterih svojih oddaj in nadaljevank na televiziji Koper. V zadnjem letu dni pa so tudi italijanski filmski distributerji močno dvignili cene filmov, in so tako postali praktično nedostopni za predvajanje na televiziji Koper. Ob koncu obiska so se sindikalni delavci dogovorili, da bodo tudi v bodoče sodelovali in izmenjavali izkušnje pri sindikalnem delu. Da bi odstranili morebitne nove nesporazume, bo posebna sindikalna skupina, sestavljena iz delegatov obeh strani, skušala sproti razreševati morebitna nesoglasja, predvsem pa bodo okrepili sindikalno sodelovanje delavcev obeh radiotelevizij. Na koncu obiska so italijanski tovariši povabili slovenski sindikat na obisk v Rim. Lahko rečemo, da so se razgovori pokazali kot začetek novega, verjetno plodnega sodelovanja. MILAN BRATEC stavljali predstavniki družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Nekoliko drugače bo potekalo tekmovanje . za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS. Slednje si bodo pridobivale točke za najbolj uspele akcije, ki jih bodo morale organizirati. Tiste, ki bodo tekmovale, bodo tako morale najprej pripraviti akcijo .Izbiramo najboljšega mladega delavca-samoupravljavca’, ustanoviti ali poživiti bodo morale delo kulturnoume tniških društev v svojih delovnih organizacijah, poskrbeti za organizacijo množičnih športno-rekrcativnih manifestacij, za izdajanje tovarniškega glasila ali informatorja, če ga v podjetju še nimajo itd. Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je, da mladinska organizacija pripravi vsaj eno akcijo na področju družbenoekonomskih odnosov, idejnopolitičnega usposabljanja mladih delavcev, kulture,- športa, informiranja ter ljudske obrambe in družbene samozaščite.« »Kakšen namen pa imajo tribune mladih samoupravljavcev, ki bo organizirala konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS v marcu in aprilu?« »Sedaj, ko nas v vseh samoupravnih okoljih čaka obilo dela, pri uresničevanju zakona o združenem delu, nam ne more biti vseeno, kako se bo v akcije vključila delavska mladina, zlasti še, ker imamo v Sloveniji med vsemi zaposlenimi kar 43 % mladih. Zato se je predsedstvo naše konference odločilo organizirati tribune mladih samoupravljavcev, na katerih naj bi sc tako, kot mladi znajo, pogovorili ne samo o njihovem prispevku v akciji za dosledno izpolnjevanje » male ustave«, pač pa tudi o tem, kako naj se delavska mladina vključi v svojih okoljih v prizadevanja za boljše gospodarjenje, večjo delovno storilnost, nagrajevanje po delu in podobno.« I. V. OBISK SINDIKALNIH DELAVCEV IZ ITALIJE_ Bolje se poznamo Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, na seji predsedstva CK ZKJ: Lani smo nedvomno dosegli lepe uspehe v brzdanju inflacije, v pozitivni, skoraj radikalni spremembi stanja plačilne bilance in sploh v stabilizaciji gospodarskih tokov. Gre pa za to, da smo te rezultate dosegli pretežno ž ukrepi ekonomske politike. Naša naloga je torej, da stabilni in razmeroma skladni gospodarski razvoj postane trajna, notranja lastnost našega gospodarskega sistema. Pogoje za to pa bomo ustvarili samo, če bomo dosledni pri ustvarjalnem izpopolnjevanju in praktični izvedbi sistema dohodkovnih odnosov, delitve po delu, samoupravnega, ne pa tehnokratsko-birokrat-skega. združevanja dela in sredstev, potem pa tudi razvijanja novega sistema razširjene reprodukcije, načrtovanja, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter enotnega jugoslovanskega tržišča. Osrednje vprašanje takšnega sistema je, ali in v kakšni meri delavec v temeljni organizaciji združenega dela res razpolaga z ustvarjenim dohodkom in s presežnim delom, ki ga bo kot svoje minulo delo združil z drugimi delavci v združenem delu zaradi skupnega vlaganja v nove proi- zvodne zmogljivosti, pri čemer W> j j gledal na čim večjo učinkovitost ; j naložb, saj bo z ustreznim deloirt j I tako ustvarjenega dohodka 1 povečeval tudi svoj osebni dohOr i dek, pridobljen s tekočim delom 1 v svoji temeljni organizaciji zdru-. ženega dela. Takšna neposredna zainteresiranost delavca za pove-Čanje družbenega in s tem njego; j vega osebnega dohodka pomeni glavni materialni in tudi družbeni vzvod boja za večjo produktivnost dela, ki je sicer slej ko prej naš tehten problem. i Dr. Tihomir Vlaškalič, predsednik CK ZK Srbije, v intervjuju za »Novo Makedonijo«: Naša usmeritev v razvoju samoupravljanja dejansko pomeni boj na široki fronti, boj za celotno družbeno preobrazbo- 1 Toda ko obravnavamo to široko fronto boja in spremembe, ki jih uresničujemo, je po mojem zelo | važno ugotoviti, kje so kritične točke, kje stvari ne gredo dovolj | dobro in dovolj hitro. Naj omenim nekaj takih stvari, kjer nismo j zadovoljni s tempom, s katerim J j poteka samoupravna preobrazba 1 družbenih odnosov. Tako denimo, nismo zadovoljni s tempom razvoja sa- j moupravnih odnosov v družbenih j dejavnostih. Nismo zadovoljni s J spremembami na področju banč- J nega sistema pa tudi zunanje I trgovine. Nismo zadovoljni s J tempom, s katerim se združujejo '| individualni kmeti KH proizvajal- 'j ci, nismo zadovoljni z dosedanjo j našo usmeritvijo pri uveljavlja- '[ stvi. Glede tega je bilo pri nas |,j precej omahovanja, celo idejne-ga. Ugotovili pa smo. da je treba j temu omahovanju napraviti konec in da moramo posvetiti veliko več pozornosti temu vpra- * šanju. nju in razvijanju osebnega dela Z zasebnimi proizvajalnimi sred- ČGP DELO - TOZD DELAVSKA ENOTNOST bo konec februarja izdala knjigo avtorja Radovana Vuka-dinoviča EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu. Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu-Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi. Cena 200,— din. Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. ------------------ odreži----------------- NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Da'matinova 4. izvodov knjige EVROP' SKA VARNOST IN SODELOVANJE. Knjigo mi pošljite na naslov: .........•• Poštna številka, kraj: Datum: ................ Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. | REŠEVANJE ATC BOVEC OBSTALO NA MRTVI TOČKI Stečajni postopek pa teče... Nesoglasja med LB in Investiciono banko, kako razrešiti težave ATC, so kriva, da nobeno Podjetje noče »prevzeti« ATC — Slovenski upniki za delen odpis dolgov in za usposobitev ^'C, IB le za odložitev plačila dolgov Slovenski upniki sodijo, da takšen predlog ne razrešuje celovito problema ATC Bovec. Kljub temu, da v rednem zakonskem roku sanacija ni uspela, slovenski upniki vendarle niso vrgle puške v koruzo, ampak še naprej iščejo možnost za celovito razrešitev težav ATC. To pa pomeni, da bi bilo treba temu podjetju zagotoviti pogoje, v katerih bi lahko normalno gospodarilo — najprej realno oceni- TEŽAVE CELJSKE »METKE« ra eZ^° Se sPriJazniti z dejstvom, da je stečaj — ukinitev podjetja in ^P^odaja osnovnih sredstev — edina pot, ki je preostala; v nič se raz-vl n! to}iko in toliko truda in dela, »pozabiti« je treba na dobršen del »LZen‘h sredstev; najtežje pa je prav gotovo vprašanje, kje najti delo za re7-domce«, delavce razpuščenega podjetja — ne samo in predvsem v°ljo tega, ker je delo včasih v resnici težko najti... v Vu' IV32!0®' 'n še kakšen zra-en bržčas spodbujajo slovenske aPnike z Ljubljansko banko na ela’ da se trudijo najti rešitev za tadno že »odpisani« Alpski nstični center iz Bovca. Malo 'Zgodovine«: veliki up tolmin-e občine je bil zgrajen le napol. ^avoljo tega ni privabljal toliko gostov, kot je bilo pričakovati, ustvarjeni dohodek pa ni bil ovolj velik, da bi kolektiv lahko -/pi Za sProt'<< >n odplačeval te e o visoke kredite. Neporavna-■1 obveznosti se je v teku nekaj > kar je ATC odprt, nabralo I Več deset milijonov dinarjev, ko 1 Pa je bil storjen odločilni na ir ^anacija ni uspela, ker so, r *ratk° povedano, med zainte-.;s!rvanimi partnerji prevladala a .na stališča, kako bi bilo nzno sanirati dosedanje dol-dap6 -111 usposobiti za na-la jnJe delo. Ob koncu oktobra di"š' ■ Po!;em gospodarsko so-njjCe lz Kopra naredilo-posled-J > zakonsko določeni in takrat s(,ncizbežni korak: sprožilo je ecaJni postopek. dapanes stečajni postopek teče T • uPnik*, med njimi zlasti veH ganska banka, pa se še Pno trudijo, da bi ATC ohra-živliT ®a u5P°sobili za nadaljnje vednn36- Zal Pa se Pri tem še ^ovansC100110 razhaiaj°- Jug°- Beo lnvesticijska banka iz PosoS3^ poleg LB največ Vala , a ATC, se je sprva ogreta/ Za clrr*bitrejšo likvidacijo in S]Troriaj° osnovnih sredstev. Vo ■|ensk* upniki pa so se dogo-Do ’’ naj ATC tudi v stečajnem n: °Pku nadaljuje s poslova-0kr ..v °bsegu, v katerem ne bo be\, stečajne mase (večal izgu-za ro^ran*l naprave sposobne venH ratovanje (za primer, če bi kas ar*e .našb izhod). Nekoliko snre 6 je Investiciona banka »n *enila stališče oziroma Sanadje’ ki bi P°stopk Prekinitev stečajnega ti, koliko dolgov lahko podjetje sploh vrača, poleg tega pa najti močnega gospodarskega partnerja, s katerim naj bi se kolektiv ATC združil. Partnerja, ki bi bil sposoben investirati v nadaljnjo nujno potrebno izgradnjo zlasti žičniških naprav na Kaninu pa tudi hotelskih objektov. Pri takšni rešitvi je kajpak nujno, da vsi upniki skupaj pomagajo ATC, skratka, da je vsak pripravljen odpisati del svojih terjatev do podjetja. V nasprotnem primeru namreč ni možno pričakovati, da bi katero od slovenskih turističnih podjetij bilo pripravljeno prevzeti ATC. Ker vprašanje dosedanjih pogodbenih obveznosti ATC še ni razčiš- čeno, se kajpak nobeno od slovenskih turističnih podjetij ne ogreva, da bi se mu pridružil ATC, čeprav je Ljubljanska banka bodočega investitorja pripravljena podpreti s sredstvi. Tako stečajni postopek teče naprej. Doklej — ali pa bo prišlo do razprodaje osnovnih sredstev ATC — ta trenutek ni možno reči. Upamo lahko le, da bo LB uspela prepričati drugega najmočnejšega upnika, Investicijsko banko ter pridobiti Alpskemu turističnemu centru močnega gospodarskega partnerja. B. RUGELJ Na pomoč priskočili tudi drugi kolektivi Črno leto tekstilcev — Neprodane zaloge dušijo kolektive — Celjska »Metka« bo tkala blago le za znane naročnike — Kljub zmanjšanju števila zaposlenih bojazen zavoljo izgube Skoraj tisoččlanski kolektiv celjske tekstilne tovarne »Metka« je lani preživljal svojo največjo krizo. Po prekinitvi poslovnega sodelovanja s tujim odjemalcem je bilo jasno, da je tako številen kolektiv za preostalo proizvodnjo navzlic uvajanju novih programov preštevilen. Da so bile težave še večje, trgovska mreža ni prevzemala izdelkov, tako da so ti ostajali v skladišču. Zaradi teh in drugih težav je kolektiv posloval na robu rentabilnosti. Prin ^ ■ ^a kratko povedano: če PraV^ena je preložiti odpla-letr n^e k.rechtov s prvih desetih čiln-0^13 so na 20-letni odpla-odni na zadnjih deset let se P‘acilnega roka, vendar naj bi obrpa .Prv*h deset let zračunale Linhr1 ln Prištele k dolgu. Od ska ' ■'anske banke pa beograj-oar 'nvest*cijska banka zahteva kot jo za vračilo terjatev, ali hjp()S.e.ternu v bančništvu pravi, torjae^° P^e vrste od investi- »Lanski pogoji poslovanja so bili usodni za prenekateri kolektiv v tekstilni industriji. Tudi mi smo doživljali krizo, katere posledice bomo še čutili,« pravi VELJKO REPIČ, direktor »Metke«. »Nekoliko se nam je sicer obrestovala previdnost v poslovanju s tujim odjemalcem, zato nas prekinitev pogodbe z njim ni prizadela enako kot druge kolektive, ki so doživeli isto usodo. Ob vsem tem nismo dočakali napovedane poživitve gospodarstva, ki je bila tolikokrat poudarjena. Tudi to dejstvo je pripomoglo, da danes tekstilci, govorim o predelovalcih bombaža, hranijo v svojih skladiščih skoraj trimesečno proizvodnjo.« Po vsem, kar je doslej znanega v Metki sodijo, da bodo letos nekoliko laže gospodarili, čeprav jih bo prizadela januarska podražitev energetskih virov in povišanje cen bombažu. Te bodo kar za četrtino večje od dosedanjih, zato smo se odločili za večjo proizvodnjo tehničnih tkanin in za povečanje oblačilnih tkanin. Najhuje je to, da je načrtovani dohodek skoraj za polovico manjši, kar upravičeno povzroča zaskrbljenost pri novih vlaganjih. Po prekinitvi pogodbe s tujim odjemalcem, enako usodo so doživeli še v Preboldu, Ajdovščini, mariborskem Piku in na Otiškem vrhu, je v celjski »Metki« nastal presežek v številu zaposlenih. Slo je za približno 220, zvečine mladih in nekvalificiranih delavk, ki jih je bilo treba drugje zaposliti. Sindikat je skupaj z vodstvom podjetja in skupnostjo za zaposlovanje v Celju vložil velike napore za rešitev teh težav in v veliki meri —- uspel. »Ob dejstvu, da smo se s tujim odjemalcem dolgoročneje vezali, kot drugi slovenski kolektivi, smo imeli tudi nekaj več časa za rešitev težav,« pripoveduje VLADO RAMOR, šef splošno-kadrovskega sektorja v »Metki«. »Skupaj s sindikatom in prizadetimi delavkami smo v dobrega pol leta našli najustreznejše rešitve. Ker naš kolektiv zaposluje mnogo delavcev iz drugih občin, predvsem s Kozjanskega in Savinjske doline, smo v dogovoru z delavkami iskali nove zaposlitve bliže njihovim krajem bivanja. Uspeli smo prekvalificirati kakih 120 delavk in jih 45 zaposliti v Šentjurju, 20 v šmarskem in celjskem Topru, 12 v žalski Zarji in 10 v konjiškem Konusu. Da delavke ne bi bile prizadete pri svojih dohodkih, srno v času prekvalifikacije in uvajanja v novo delo izplačevali razlike do višine osebnih dohodkov, ki so jih imele v »Metki«. Pri tem je zanimivo, da je bil naš način izredno uspešen, saj so novi kolektivi vrnili le šest delavk. Ponudili so nam še več delovnih mest, vendar smo jih po ogledu zavrnili, ker niso ustrezala sposobnostim naših delavk. Tak primer je bil v SIP Šempeter, kjer bi naj naše delavke zamenjale moške pri varjenju kovin.« Vodstvo »Metke« pa je navezalo stike tudi s sorodnimi proizvajalci, ki so jim odstopili del proizvodnje. Tako jim je ponudil roko kolektiv-kamniškega »Svilanita« in jim odstopil del proizvodnje spalnih srajc in kravat. To je 92 delavkam »Metke« začasno omogočilo normalno delo in zaslužek. V »Metki« se zavedajo, da je to začasna rešitev, zato zdaj uvajajo novo proizvodnjo, ki bo temeljila na zagotovljenem odkupu. Kolektiv »Metke« je namreč že doslej požel več priznanj na trgu, zato je preusmeritev na nove izdelke nekoliko lažja. Vodstvo kolektiva meni, da bo že letos prebrodil največje težave, čeprav bo ostalo malo denarja za razširjeno in drugo reprodukcijo. J. SEVER GOSPODARSKI KOMENTAR Neobčutljivi na družbene spremembe Ocena uresničevanja vsebine zakona o združenem delu v naših zunanjetrgovinskih organizacijah, ki jih je na posvetu ZK o zunanji trgovini podal organizator — izvršni komite predsedstva CK ZKJ in ki so jo razpravljavci na posvetu potrdili, je, da se naša zunanjetrgovinska dejavnost prav počasi prepaja z duhom zakona o združenem delu. Tako slej ko prej ostaja glavna naloga družbenopolitičnih organizacij v tej dejavnosti in v tistih, ki so nanjo vezane, da z odločno akcijo zagotovijo hitrejše uveljavljanje zakona o združenem delu, kajti le tako bodo lahko ugodnejše naše bilance v trgovanju s tujimi deželami. Pri tem se kajpak ne gre slepiti z zunanjetrgovinskimi dosežki v minulem letu. Zanje smo tako že ugotovili, da so bili predvsem plod administrativnih ukrepov, v znatno manjši meri pa ustreznega razvoja sodelovanja našega in tujih gospodarstev. Zavoljo tega bodo naloge, ki smo si jih zadali na tem področju z resolucijo o uresničevanju srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu — v zunanji trgovini naj bi ne dosegali slabših rezultatov, kot smo jih lani — še teže dosegljive. Pri tem velja poudariti, da vse več znakov kaže, da v deželah, s katerimi imamo najobsežnejše gospodarske stike, počasi, a zanesljivo upada konjunktura. Zavoljo zahtevnih nalog, ki smo si jih zadali v zaostrenih gospodarskih pogojih, se kajpak povečuje pomen urejenih odnosov v naši zunanjetrgovinski dejavnosti, zavoljo tega ni čudno, da postaja ta dejavnost vse bolj deležna družbene pozornosti. Žal pa je bila ta dejavnost na splošno doslej dokaj neobčutljiva za družbene spremembe, ki so se v zadnjem času pri nas uveljavile in ki jih uvajamo in uresničujemo na vseh ravneh in vseh oblikah družbenopolitičnega življenja. Kajpak tudi v tej dejavnosti ni vse tako črno; vendar podatek, da so na omenjenem posvetu ponovno razpravljali o enakih slabostih naše zunanje trgovine, kot na desetem kongresu ZKJ in na lanski 16. seji predsedstva CK ZKJ dovolj prepričljivo govori o tem, kako malo se je spremenilo v tej dejavnosti. Naloge zunanje trgovine so letos še večje, kot so bile doslej; ne le da mora prispevati svoj delež k povečanju izvoza naših izdelkov na tuje, hkrati bo morala glede na določbe resolucije v večji meri kot lani zalagati proizvodnjo s primernimi surovinami, reprodukcijskimi materiali in opremo. Seveda pa zunanja trgovina v svojih prizadevanjih še zdaleč ne bo dovolj učinkovita, če si bodo posamezne delovne organizacije na zunanjem trgu pulile posle iz rok in pri tem izgubljale, ne vedno za svoj račun, pri ceni izdelkov, ki jih ponujajo. Prav tako učinek njihove pomoči gospodarstvu ne bo ustrezen, če zunanja trgovina ne bo soudeležena pri riziku tudi pri uvozu surovin. Skratka, dohodkovna povezava zunanje trgovine z gospodarstvom, ki ga zastopa na zunanjih trgih, je tista spodbuda, ki bo zunanjetrgovinske organizacije pripravila do hitrejše reorganizacije — takšne reorganizacije, ki bo proizvajalcem v korist. Ena največjih ovir v zunanjetrgovinskih organizacijah, da bi se le-te hitreje samoupravno organizirale v duhu zakona o združenem delu, so kadri. Marsikateri kadri v zunanji trgovini, je poudaril Stane Dolanc na posvetu, še niso doumeli, da sodelovanja Z deželami v razvoju ne razvijamo samo zavoljo dolgoročnih političnih ciljev, pač pa zavoljo dolgoročnih gospodarskih koristi naše dežele. Omenjeni posvet naj bi bil tudi priprava na XI. kongres zveze komunistov, ki bo proučil tudi razmere v naši zunanji trgovini in prav gotovo sprejel ustrezne sklepe, ki bodo v pomoč družbenopolitičnim organizacijam v zunanji trgovini v njihovih prizadevanjih, da bi se zunanja trgovina organizirala po določilih zakona o združenem delu ter se predvsem navzela tudi njegovega duha. B. RUGELJ SREDNJEROČNI GOSPODARSKI UKREPI EMONE ZELENI NAČRT V kmetijstvu korak naprej — Rekonstrukcija govedorejskih farm — Ob Ljubljani 526 hektarov novih njiv Po srednjeročnem planu si je ljubljanska Emona v svojem zelenem načrtu kot prvo nalogo zadala nova vlaganja v rekonstrukcijo govedorejskih farm na Pšati, v Vodicah, Moravčah in Krumperku. Druga naloga pa je pridobivanje novih njiv s Krčitvami grmičevja in melioracijami zemljišč, s čimer bode pridobili novih 526ha obdelovalne zemlje, predvsem na območju Vodic, Pšate, Moravč, Črnela, Čemšenika in Krumperka, na katerih bodo sejali žito in sadili koruzo. S tem bodo povečali kmetijske površine na skupno 2069 hektarov. Z nakupom novih poljedelskih strojev bodo povečali storilnost. Vsako leto bodo po en žitni kombajn zamenjali z novim, ki ima za blizu 40 odstotkov večjo zmogljivost kot sedanji. Z rednim obnavljanjem nameravajo znižati stroške popravil in vzdrževanja ter rezervnih delov za 20 odstotkov, kar predstavlja vrednost 245.000 din. Obenem bodo s sodobno mehanizacijo zmanjšali nadurno delo za 5 odstotkov, kar spet predstavlja vrednost več kot 80.000 dinarjev. S študijo, ki so jo izdelan, nameravajo zmanjšati tudi notranji transport, saj opravijo letno več kot 500.000 tonskih kilometrov. Predvideno zmanjšanje za 2 odstotka predstavlja več kot 10 tisoč tonskih kilometrov. Z uvedbo zelenega gnojenja po oranju strnišča na 70ha, ki ga sedaj gojijo s hlevskim gnojem, bodo zmanjšali transport in količine gnoja za 2100 ton, kar predstavlja vrednost 225.000 din. Pri zelenem gnojenju so večji le stroški za brananje, setev in semen v vrednosti 50.000 din. Čeprav je kmetijstvo zaradi večkratne investicijske suše postalo neakumulativno, v Emoni niso vrgli puške v koruzo niti jih ni strah novih vlaganj v kmetijstvo, ki je v takšnem stanju, da ni sposobno samo j odplačevati niti starih obveznosti. V takih razmerah ni ’ možna niti enostavna reprodukcija. Zavedajo se, da j bodo le primerna vlaganja v rekonstrukcijo govedo- \ rejskih farm in v poljedelsko mehanizacijo zagotovila nadaljnji razvoj kmetijstva in povečala produk'i-nost. ZVONE GJURIN A Prešeren med nami Kulturno »Novo leto« Prejšnji ponedeljek zvečer smo z najmočnejšimi reflektorji osvetlili dogajanje v dvorani Slovenske filharmonije, kjer se že po tradiciji odvija najbolj svečan del praznovanja slovenskega kulturnega praznika., Navada je železna srajca, pravimo. In če je kaj lepega v Sloveniji, potem prav gotovo lahko govorimo o lepi navadi, da smo iz obletnice smrti našega največjega pesnika naredili kulturni praznik vsega naroda. Prav zaradi omenjene navade in tradicije imajo še posebno veljavo priznanja — Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada — ki jih na ta dan dobivajo posebej izbrani slovenski kulturni delavci. Prav je, da se jih spomnimo tudi mi: Letos so Prešernove nagrade dobili: Boris Kobe (za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo), Branko in Ivan Kocmut (za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije), Lojze, Krakar (za pesniško zbirko »Nekje tam čisto na robu«), Miha Maleš (za grafični, slikarski in ilustracijski opus), Igor Pretnar (za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus), Tatjana Remškar (za baletno in umetniško ustvarjalnost) ter skupina, ki je pripravila Hlapca Jerneja za osrednjo proslavo ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. V skupini so bili: Jože Babič, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Primož Kozak, Peter Skalar in Matjaž Vipotnik. Nagrajenci Prešernovega sklada so: Hubert Bergant, Vlado Habjan, Tone Lapajne, Janez Marinšek in Koni Steinbaher, Valentin Polanšek, Majda Po.okar, Milan Stibilj, Zvone Šedtbauer, Anton Tomašič, Janez Vidic, Radojka Vran-čič, Joco Žnidaršič ter Zala Dobnik, Hugo Porenta, Milan Štrukelj, Alenka Velkavrh in Jože Dobrin. Letošnje nagrade je podelil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada pisatelj Ivan Potrč, slavnostni govornik pa je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. Posredujemo nekaj misli iz njegove slavnostne besede: »Večkrat sem razmišljal o nenavadni okoliščini, da praznujemo naš ^ največji kulturni praznik — drugače, kot je sicer v navadi — na dan smrti našega velikega pesnika. Ob tem se, včasih, spomnimo na tisto malo, kar vemo o njegovih poslednjih urah, o mučnem umiranju v osamljenosti in pomanjkanju, o njegovi smrti — pa nam to ne skali slovestnega razpoloženja. Kot da vse to ni čisto res ali da' je kar nepomembno v bivanju velikega človeka, ki živi prek svoje smrti, s svojimi pesmimi in mislimi zmerom bolj navzoč med nami in ki mu je zagotovljeno, da nas bo vse preživel za stoletja. Predaleč je že, da bi lahko sodili, ali je samo izredna moč njegove besede, ki Francetu Prešernu zagotavlja za nepregledno prihodnost izjemno spominjanje na dan njegove' smrti ali pa je vzrok temu tudi izročilo o. njegovi možati osebnosti, o veselem in prešernem pa hkrati nesrečnem dobrem človeku. Saj so redki ljudje, na katere je spomin toliko topel in močan, da celo ob krsti premaga žalost ob smrti. Tako je 8. februar postal naš veliki kulturni praznik, lahko bi rekli kulturno Novo leto, ob katerem pregledamo bero dosežkov kulture in umetnosti za minulo leto, počastimo uspehe in življenjska dela, čestitamo nagrajenkam in nagrajencem, delimo z njimi veselje in zadovoljstvo, hkrati pa razgrnemo načrte in želje za prihodnost in z njimi vred tudi-svoje skrbi in težave, ne da bi si zaradi njih pustili kaliti zaupanje in trdno vero, da bomo dosegli, kar smo si zadali. Malokateremu svojemu članu je kdaj kakšen narod naklonil tolikšno čast, kot jo je, na žalost šele po smrti, in šele potem, ko je narodnoosvobodilna revolucija na široko odprla vrata vsestranskemu kulturnemu uveljavljanju, naklonil slovenski narod svojemu velikemu pesniku Francetu Prešernu, dobremu človeku. Ko pravimo dober človek, se seveda zavedamo, da ni dobrih in slabih ljudi; da vsakdo med nami nosi, kaže ali skriva lastnosti, ki jih v našem času in v naši družbi ocenjujemo kot dobre in takšne-, ki veljajo za slabe. Vendar pa ocene dobrega človeka ne dajemo vsakomur, pri katerem lastnosti, ki jih štejemo za dobre, presežejo ali zasenčijo tiste, ki jih spoznavamo kot slabe. Dober človek pravimo človeku z lastnostmi, ki zadevajo najobčutljivejše točke ljudi, s katerimi živi in deli življenjski prostor in skupna prizadevanja. Videti in razumeti drugega, čutiti se člana polnopravnega in polno odgovornega skupnosti, v kateri in s katero živiš, in trdna zvestoba tej skupnosti: sposobnost poslušati, kar govore drugi, in zavest, da se je mogoče od vsakogar nekaj naučiti; strpnost, spoštovanje in zavest odgovornosti velikega tudi do majhnega. Te lastnosti, ki jih — med drugim — štejemo kot pomembne za sodelovanje in sožitje med posamezniki, se — ne brez hudih težav — skušajo uveljaviti tudi v odnosih med narodi in narod-nostimi in med državami.« DELOVNI KOLEKTIV IN KULTURA Beseda, slika, glasba med belimi haljami Prijetno smo bili presenečeni, ko so nas za v torek zvečer povabili na kulturni večer v novi tovarni Lek. Slovesnost je bila povezana s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika in tako ne bi mogli reči, da je šlo za nekaj presenetljivo nenavadnega. Saj smo skorajda prepričani, da so se Prešerna tako ali drugače spomnili v vseh delovnih kolektivih, šolah... Kljub vsemu smo imeli v Leku občutek, da ne gre samo za izpolnjevanje dolga do nekega pesnika ali nekega kulturnega nacionalnega praznovanja, temveč da gre za širše razvejano manifestacijo, o kateri bi kazalo prav zdaj, ob našem kulturnem prazniku, spregovoriti več in obširnje. Za uvod najprej nekaj osnovnih podatkov. V Leku so se odločili, da bodo za Prešernov dan pripravili poluren kulturni program, v katerem so na posrečen način združili kar tri umetniške ustvarjalnosti, in sicer literarno, glasbeno ter likovno. Tako je igralec Tone Kuntner recitiral Prešernovo Zdravljico in Sonet nesreče, ljubljanski pihalni trio (Fedja Rupei — flavta, Igor Karlin — klarinet, Vlado Černe — fagot) je izvedel Trio Slavka Osterca, nakar je bila še otvoritev razstave akademskega kiparja in grafika Janeza Boljketer akademskega slikarja Appollo-nia Zvesta. O njunem delu je spregovoril Aleksander Bassin. Omenili smo že, da nismo bili ■ priče enkratnemu dogodku po sistemu »kulturni praznik smo počastili, drugo pa nas nič več ne zanima,« temveč da imajo v Leku široko razvejan kulturni program, nad katerim drži roko kulturna komisija sindikalne organizacije Lek, Kakor smo lahko opazili, se komisija niti približno ne ubada z razmišljanji na temo, kako zgraditi mostove med delavci in kulturo, temveč te mostove brez velikega besedičenja tudi gradi. Trojni program za Prešernov dan je bil torej samo »eden« od kulturnih dni, nikakor pa ne edini pod streho te znane slovenske tovarne zdravil z blizu dva tisoč zaposlenimi. Zanimivo je bilo opazovati, kako so delavci Leka doživljali obisk umetnikov besede, slike in glasbe. Videli in slišali so jih že večkrat prej, vendar je nekaj povsem drugega, če imaš s človekom — pustimo ob strani umet- nika — neposreden stik. To velja zanj in za njegovo delo. Torej, recitator, glasbeniki in slikarja sta prišla k njim zaradi njih, ne pa zgolj v okvir neke neopredeljive prireditve, na katero lahko prideš, če že hočeš, če te pa ni, pa tudi nikogar ne bo bolela glava. Lepo je bilo, da je bila večina poslušalcev in obiskovalcev oblečena v bele delovne čepice in bele halje. V Leku so sklenili, da bodo ustvarili čim bolj neposredne vezi med delavci in kulturnim ustvarjanjem za svojimi tovarniškimi zidovi. Morda bo kdo dejal, da gre za eksperiment, vendar je res, da na noben način z govorjenjem ne moremo dokazati, kako tako delo kot kultura dvigata člbveka, če tega tudi v praksi ne poskušamo dokazati. V Leku zdaj že več kot dve leti prirejajo po trinajst slikarskih razstav na leto, in to na posebej za ta namen zgrajenem hodniku med tovarniškimi halami in menzo. Ko gre delavec na toplo malico in se vrača nazaj za svoj stroj, »vmes« obišče tudi slikarsko razstavo. Slišali smo, da ima tak organizacijski pristop k doživljanju umetnosti že izredno zanimive in presenetljive učinke, čeprav gre za prakso, ki nikakor ni »predolga«. Leto ali dve v kulturni rasti človeka pač ne pomeni mnogo... Tig Foto: A. A. Idrijski rudnik počasi zapirajo. Nizke cene živega imam do Ete iz Plužin bliže kot do Idrije, vendar srebra so prisilile rudnik, da preneha s proizvodnjo. vseeno... V rudniku sem zaslužil tudi več kot 5000 Rudarjem, vsaj večini, so našli delo v delovnih dinarjev, tu pa bom, kot pravijo, le 3500 dinarjev. . organizacijah v Idriji in drugih bližnjih krajih. Delo je res veliko lažje, čeprav morda zdaj zame Ivan Čerin je bil trinajst let v idrijskem rudniku težje kot pa delo v jami. Pa se bom že privadil, zaposlen kot kopač. Danes dela v tovarni Eta v Upam, pravzaprav sem trdno prepričan, da je Cerknem. Ko smo bili tam na obisku, je bil to nje- zame to delo le začasno. Morda se bodo razmere gov prvi delovni dan v Eti. spremenile in se bodo časi za rudnik razjasnili, tako »Kaj naj bi drugega, dela v jami ni več, čeprav da bom lahko spet postal rudar.« sem se nanj navadil in sem ga imel rad. Res, da A. AGNIČ v________________________________________________________________________________________________ J POTRPEŽLJIVOST NI RAZTEGLJIVA KOT GUMA Neustrezne delovne razmere in osebni dohodki skrhali odnose v kolektivu mariborske Gumarne — Vodstvo je ob razvoju pozabljalo na počutje delavcev — Delavci ne morejo nenehno živeti od obljub in pričakovanj Minulo soboto je bil izredni zbor delovnega kolektiva mariborskega obrtnega podjetja »Gumama«, ki zaposluje kakih 60 ljudi in . dela v nekdanjih prostorih mariborske kaznilnice. Do njega je prišlo na zahtevo skoraj polovice kolektiva, ki se je naveličal čakati in zahteval VILI KOVŠE: „Zakaj mimo sindikata? ...“ pojasnila ter hitrejšo rešitev težav, ki kolektiv že nekaj let tarejo. V bistvu gre za opozorilo javnosti, da ta prizadevni kolektiv živi in dela v nemogočih delovnih razmerah. Prva polovica zbora je bila sicer dokaj »vroča in glasna« vendar je prišlo kasneje tudi do mučnih scen, ko so iskali rešitve in objektivne možnosti za izhod iz vsaj tistih težav, ki jih kolektiv sam drži v rokah. To je ureditev prehrane in plačila po vloženem delu. Delovni kolektiv »Gumarne« se je v zgradbo nekdanje kaznilnice preselil pred dvanajstimi leti, ko je štel le petino zdaj zaposlenih in se ukvarjal s krpanjem zračnic ter avtomobilskih plaščev. Po zasilni preureditvi nekdanjih celic, hodnikov in zaporniških delavnic je takrat desetčlanski kolektiv začel širiti svojo dejavnost. Skupaj z njo je naraščalo tudi število zaposlenih. Po zaposlitvi OTMARJA LAJHA, inženirja kemije na mestu tehničnega vodje, je kolektiv doživel velik razvoj, tako da danes zaposluje 60 ljudi in serijsko izdeluje različna tesnila ter izdelke iz gume, ki jih potrebuje naše gospodarstvo. Kot kaže, ni nihče pričakoval tolikšnega razvoja, predvsem, pa so med nenehnim bojem za obstoj in lepši jutri pozabili na delovne razmere, ki so ves čas ostale enake. Utes- njeni, vlažni in neogrevani prostori onemogočajo uvajanje sodobnih in cenejših tehnoloških postopkov ter dobro organizacijo dela. Tako kolektiv še danes dela v razmerah, ki so slabše Celo od tistih, ko so bili v zgradbi še zaporniki. Po vsej verjetnosti tudi to ne bi potrpežljivemu MAJDA PORTIR: ,,Je mar mleko za delavca predrago? .. .“ kolektivu zraslo čez glavo, če bi vodstvo z enako prizadevnostjo, kot je skrbelo za razvoj, mislilo tudi na počutje delavcev ter odpravljalo vsaj tisti del težav, ki bi jih lahko samo. »Vsak. ki pride k nam, se zgraža in čudi, kako lahko tu delamo. Ko pa smo delavci direktorja prosili, da bi nam zaradi nemogočih delovnih razmer odobril obrok mleka, je odgovoril, da je mleko za nas predrago,« pripoveduje ogorčena delavka MAJDA PORTIR v pripravi surov-cev. »Delavci ne moremo razumeti, da so tolikšne razlike v osebnih dohodkih. Kako in zakaj zasluži 'delavec pri odpreskih trikrat več, kot mi tu ali tisti pri pripravi mase,.če je njegovo delo le naslednja faza našega dela...« Najnižji osebni dohodek v kolektivu je bil 1850 dinarjev, tor^j nižji od dogovorjenih 2040 v sporazumu panoge. Zaradi že omenjenih razmer in nizkih osebnih dohodkov je bila v kolektivu izredno velika fluktuacija ter mnogo boleznin. Zanimivo pa je, da so nekateri delavci na žal sicer redkih delovnih mestih zaslužili tudi po šest tisoč in več dinarjev, čeprav je res, da je bil poprečni delovni dohodek dokaj nizek. Največ pa je bilo takih, ki so se s svojo plačo težko pretolkli skozi mesec. »Ponosen sem na naš razvoj, vendar je ta razvoj ničev zato, ker smo pozabljali na delavca,« pravi IVO P1GNAR. izdelovalec zmesi, ki je v kolektivu že devet let. Ta čas je član poslovodnega odbora. »Pri naporih delavcev, da bi izboljševali delovne razmere, nas niti vodstvo niti sindikat nista podprla. Tako še danes nimamo urejene tople prehrane,_ urejenih sanitarij in drugo, kar bi / malo dobro volje lahko že zdavnaj uredili. Ni čudo, če nas toliko delavcev zapušča, da nihče v teh okoliščinah ne more dočakati upokojitve. Zvečine pa smo samo mladi ljudje.« »Decembra lani smo imeli konferenco sindikata, ki se je je udeležilo nekaj več kot polovico članstva. Zanimivo je, da na konferenci nismo načenjali problemov, ki so bili že čez mesec dni tako hudi, da bi naj zaradi njih iz.rekii nezaupnico direktorju, delavskemu svetu in odboru samoupravne delavske kontrole, čeprav vsi vemo, da te težave niso niti od včeraj niti jih čez noč ne moremo rešiti,« pojasnjuje VILI KOVŠE, predsednik osnovne organizacije sindikata, sicer tehnični vodja kolektiva. »Vse to okrog sklicevanja izrednega zbora kolektiva me preseneča tembolj, ker je šlo mimo samoupravnih organov in sindikata. K sreči se je tok razprav v drugem delu spremenil, tako da smo lahko sprejeli pametne sklepe.« Kakorkoli že, .samoupravni organi kolektiva »Gumarne«-niso v celoti opravičili zaupanja kolektiva. Toliko bolj ne, ker gre za težave, ki bi jih lahko že zdavnaj rešili. Tako,- denimo; ne more biti vir nezadovoljstva delavcev v drugi ali nočni izmeni v tem, da ne dobe hrane, ker ni prevoza... Da kolektiv še danes nima srednjeročnega razvojnega načrta, dasta v delavskem svetu le dva »čista proizvajalca«, da so vsi združevalni procesi s sorodnimi in močnejšimi kolektivi doslej padli v vodo, da je kolektiv svoje težave skrival za vrati delavnic itd_ Med sklepi, ki so jih sprejeli na sobotnem izrednem zboru kolektiva, so končno tudi ti, ki najbolj pestijo zaposlene. To pa so poleg že naštetih še usklajevanje norm in vrednotenj dela med posameznimi delovnimi mesti, varstvo pri delu, med prvimi pa izboljšanje organizacije dela in nagrajevanje po resnično vloženem delu. —EZ Primerno darilo za praznik Verjetno razmišljate, kako boste letos v vaši delovni organizaciji proslavili 8. marec — mednarodni dan žensk, kako se boste s skromno pozornostjo spomnili svojih tovarišic na delovnem mestu. Če razmišljate, se vam pridružujemo na svoj način tudi mi. Pri naši založbi je izšla nova in izvirna knjiga o Ljubljani z 88 stranmi barvnih fotografij in 32 stranmi besedila. Knjiga predstavlja sedanji trenutek slovenskega glavnega mesta. Je reprezentativno darilo, ki ga bo prav gotovo vesela vsaka vaša sodelavka. Monografija »Ljubljana« — tako smo ji dali naslov — je tiskana v slovenski in nemško-angleški verziji. Njen format je 24 x 30cm Vezana je v platno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Cena je 400 dinarjev za izvod. Če se boste odločili, da boste sodelavke za letošnji 8. marec razveselili s primernim darilom, vam predlagamo, da jim podarite monografijo »Ljubljana«. Naročila sprejemamo na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Pripravili smo še prijetno presenečenje! To so posebne spominske značke za 8. marec po 20 dinarjev za značko. Zato nam tudi za značke, koliko jih boste naročili,sporočite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11 ali pa jih lahko kupite tudi v naši prodajalni na Tavčarjevi 5, v Ljubljani. ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST ----------------—odreži in pošlji---------- NAROČILNICA Nepreklicno naročamo.izvodov monografije »Ljubljana« in..značk »8. maren« pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana. Knjigo, oziroma značke pošljite na naslov:.. Poštna številka, kraj:..................................... datum:............................... Čitljiv podpis naročnika . (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. novice i» organizacij RUDNIK LIGNITA, VELENJE Kdaj topla malica? Velenjski rudarji že nekaj časa upravičeno negodujejo zaradi tople malice, ki prihaja v njihova delovišča hladna. Z akcijo osnovne sindikalne organizacije bodo v TOZD Družbena prehrana in gostinstvo Rudarsko-energetskega kombinata Velenje skušali ta problem rešiti v sodelovanju s Prehrambeno industrijo Sljeme iz Zagreba. Gre za že pripravljene obroke v plastičnih vrečkah s toplotno izolaci- RIKO, RIBNICA jo, ki jih je treba samo pogreti. Malice bi lahko velenjskim rudarjem dostavljali v posebnih posodah s toplotno izolacijo. V rudniku Kreka so to že po skusili, vendar se je pokazalo, da so te posode predrage. Na razpis rudnika se je prijavilo kar sedem podjetij, ki lahko izdelajo takšno posodo, vendar so vsa postavila previsoko ceno. Veliko problemov Na nedavni letni skupščini osnovne organizacije sindikata v Kovinski industriji RIKO Ribnica so delavci kritizirali slabo delo delegatov, delegacij in konferenc delegacij v družbenopolitičnih skupnostih v občini. Med udeleženci skupščine ni bilo malo tistih, ki so naravnost povedali, da se delegati ne zavedajo svojih dolžnosti in da pogosto sploh ne prihajajo na seje samoupravnih intere- ISKRA, KRANJ snih skupnosti. Delavci so opozarjali tudi na večjo delovno disciplino in odgovornost do dela. Prav tako bo treba po njihovem mnenju izboljšati odnos do skupnih sredstev delovne organizacije, torej do strojev, orodja, opreme in naprav. Člani sindikata so se odločili, da bodo že v kratkem poskrbeli tudi za kulturnejšo podobo svojega delovnega oko-Ija. Odgovorne naloge V delovni organizaciji Industrije za telekomunikacijo, elektroniko in elektrome-haniko Iskra Kranj je bila pred dnevi letna skupščina sindikalne konference. Lani je sindikat uspešno izpolnjeval naloge iz svojega delovnega načrta. Kljub dobrim rezultatom dela pa kaže v bodoče delavce še bolj zainteresirati za sodelovanje v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Predvsem pa so na letni skupščini v razpravi poudarili, da bo zakon o združenem delu tudi za delovno organizacijo Iskre pomemben zaradi nujno potrebne nove samoupravne organiziranosti ter za uresničevanje samoupravnih in drugih aktov interne zakonodaje. ILIRIJA, ILIRSKA BISTRICA Za večjo aktivnost članstva Delavci temeljne organizacije združenega dela Ilirija, trgovina in gostinstvo Ilirska Bistrica so se pred kratkim zbrali na redni letni skupščini osnovne sindikalne organizacije. O lanskem delu sindikata je poročal predsednik Janez Mizgur. Omenil je več akcij, ki jih je lani uspešno opravila njihova osnovna organizacija. GORENJE, VELENJE Kljub temu pa je v delovni organizaciji še precej delavcev, ki ne sodelujejo v delu sindikata. Zato so na skupščini sklenili, da bodo tudi te ljudi čimprej vključili v dejavnost osnovne organizacije, prav tako pa v delo družbenopolitičnih organizacij v podjetju. P. NIKOLIČ Mladi o ljudski obrambi Komisija za splošni ljudski odpor pri tovarniški konferenci ZSMS Gorenje Velenje je nedavno tega pripravila razgovor o zakonu o Jjudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki so se ga udeležili mladi delavci, ki sodelujejo v komisijah za SLO v temeljnih organizacijah združenega dela OZD Gorenje in v krajevnih skupnostih. Mladi delavci so se predvsem zanimali, kakšne so možnosti in zahteve glede njihovega sodelovanja v konceptu splošnega ljudskega odpora. H. JERČIČ CINKARNA, CELJE Politična šola Komisija za idejnopolitično delo pri koordinacijski konferenci ZSMS v Cinkarni Celje je pred dnevi organizirala petdnevno politično šolo za mlade delavce pod geslom »SPOZNAJMO KOLEKTIV!« V šoli so seznanili slušatelje s samoupravno organizira- nostjo v združenem delu, z vlogo in pomenom družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, z zakonom o združenem delu in o drugih dejavnostih sindikata, ki še kako vplivajo na razvoj organizacije združenega dela. B. KLINAR CELICA POD DROBNOGLEDOM — CELICA POD DROBNOGLEDOM — CELICA POD DROBNOGLEDO Mladost ne pozna ovir Nalog, ki so čakale sindikalne organizacije OZD ETA Cerkno, tovarne elektrotermičnih aparatov po celjskem kongresu ZSS, so se organizacije lotile z vso odgovornostjo Pred dnevi smo se spet odpravili v Cerkno in obiskali sindikalne delavce OZD ETA, tovarne elektrotermičnih aparatov. Naša namera, da pokramljamo s sindikalnimi aktivisti v največji delovni organizaciji na Cerkljanskem, ni bila naključna. Ob zadnjem obisku nam je Stane Uršič, predsednik krajevne organizacije SZDL in eden dolgoletnih sindikalnih aktivistov v tovarni ETA, med drugim omenil: »Oglasite se kdaj v našem kolektivu... Imeli boste kaj videti in slišati. Najbolj pa naše mlade prizadevne delavce, ki so pred letom dni od svojih starejših sodelavcev prevzeli vse odgovornejše funkcije v’ sindikatu. Povem vam, da so pridni kot mravlje, njihova prizadevnost pa se kaže v številnih akcijah, ki jih zadnjih nekaj mesecev uspešno organizirajo osnovne sindikalne organizacije v TOZD. Fantje zaslužijo, da jim odmerite več prostora v časniku.« Uršičevemu vabilu smo se zdaj odzvali. V pogovoru, ki smo ga imeli z Ernestom Podobnikom, predsednikom sindikalne konference, Milanom Turukom, predsednikom osnovne organizacije v TOZD Grelec in Jožetom Obi-dom, predsednikom osnovne organizacije v TOZD Orodjarna smo se prepričali, da so mladi v sindikatu ETA izpolnili zaupanje svojih tovarišev. Ernest Podobnik Toda naj najprej predstavim največjo družino cerkljanskih delavcev: V šestih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb dela 1300 ljudi. V vseh temeljnih organizacijah delujejo osnovne organizacije sindikata in v sleherni med njimi je nekaj samoupravnih delovnih skupin. Jože Obid USTREZNA ORGANIZIRANOST OMOGOČA URESNIČITEV PRAVIC IN DOLŽNOSTI Za naš pogovor je Ernest Podobnik pripravil obilo gradiva in v njem smo najprej prebrali: »Ustavni amandmaji, predvsem pa ustava in nedavno sprejeti zakon o združenem delu, ki naj bi na področju upravljanja z družbenimi sredstvi, zlasti še pri oblikovanju in razporejanju dohodka zagotovil delavsko veljavo, zahtevajo neposredno odločanje delavcev. To je tudi naši organizaciji združenega dela narekovalo, da se ustrezno organizira, da bi samoupravljali v njej lahko uresničevali svoje pravice in dolžnosti.« V takih razmerah se je tudi njihov sindikat čedalje bolj uveljavljal kot organizacija delavcev. O delu sindikalne konfence je Ernest Podobnik pripovedoval: »V tovarni ETA smo takoj po razpravi o delavskih amandmajih in o novi ustavi ustanovili pet temeljnih organizacij, ki se jim je lani pridružil TOZD Dom in delovna skupnost skupnih služb, obenem pa oblikovali šest osnovnih sindikalnih organizacij. Morebiti je naša sedanja sindikalna organiziranost zametek bodoče samoupravne organiziranosti podjetja...?« Zapisati moramo, da so zdajšnje osnovne organizacije sindikata in konferenca, ki deluje na ravni OZD, bile ustanovljene že nekaj mesecev pred celjskim kongresom slovenskih sindikatov. ZA VELIKO VEČ KOT SAMO ZA OZIMNICO, IZLETE,ZABAVE... »Izkušnje zadnjih let«, je ij-zlagal MilanTuruk^čeprav tudi poprej naš sindikat ni skrbel samo za ozimnico, izlete in zabavo, temveč še za marsikaj drugega, so nas dodobrega izučile. Spoznali smo, da mora biti sindikat povsem tam, kjer se naši delavci sestajajo kot samoupravljavci in odločajo o svojih delovnih in življenjskih problemih. V OZD ETA smo si za razliko od drugih to zagotovili z delom po samoupravnih delovnih skupinah. Skupine so veliko napravile, precej manj pa poverjeniki... Naj povem naravnost: z njihovim delom in z delegati, ki nas zastopajo v delegacijah družbenopolitičnih skupnostih, nismo POVSOD, KJER JE TREBA V skrbi za delovnega človeka so v podjetju ETA v zadnjih letih, predvsem pa odkar so »sindikalno krmilo« prevzeli mladi, resnično veliko storili. Viktor Prezelj: »Z zgraditvijo delavskega doma v središču Cerknega smo vsaj za zdaj rešili stanovanjske probleme samskih delavcev. Sicer pa je doslej ETA zgradila za svoje ljudi še 74 stanovanj, prihodnji mesec pa bo vseljivih še 12 novih. Ob delavskem domu nameravamo še letos zgraditi bazen, ki bo del bodočega rekreacijskega centra za potrebe naših krajanov in delavcev. In ko govorimo o skrbi za zaposlene, ne smemo pVezreti, da smo dobro poskrbeli za preživljanje letnega oddiha ob morju, da smo uredili družbeno prehrano in da vsa sredstva, ki bi jih sicer porabili za pogostitve ali obdaritve ob pomembnih praznikih, dajemo za ureditev družbenih in komunalnih objektov v krajevni skupnosti. Seveda ne smemo pozabiti na uspehe pri izobraževanju ob delu, množično športno rekreacijo, za kulturno razvedrilo delavcev itd. Akcij je bilo toliko, da bi o vseh težko govorili«. Milan Turuk zadovoljni. Ljudje prevzemajo funkcije; potlej pa ne delajo. Ko pa delavci v skupinah terjajo odgovore na vprašanja, ki so zanje življenjskega pomena delegati nimajo odgovorov... Zato nam ne bo preostalo drugega, kakor da jih čimprej zamenjamo!« Poleg samoupravnih delovnih skupin, v katerih zaposleni skrbe za sprotno in učinkovito reševanje svojih delovnih in življenjskih težav, sloni največje breme sindikalnega dela v OZD ETA še vedno na delegatih osnovnih organizacij v izvršnem odboru sindikalne konference. »Ljudje mislijo, da moramo delati samo izvoljeni sindikalni aktivisti«, jc povedal Jože Obid. »Toda hočemo, da v sindikatu delajo vsi, saj se zavedamo, da le skupno delo rodi obilo sadov. Naj bo kakorkoli, naš sindikat se ima s čim postaviti...« Viktor Prezelj Pa vendar moramo zapisati še nekaj. Ob obisku v OZD ETA smo dobili vtis, da bodo osnovne organizacije sindikata skupaj s konferenco nadaljevale z akcijami za urejanje delovnih in življenjskih problemov zaposlenih vse dotlej, dokler ne bodo spoznale, da se njihov delavec dobro počuti v svojem vsakodnevnem okolju, na delu v tovarni m doma. IVO virnik O sindikalni dejavnosti civilnih oseb, zaposlenih v vojaških enotah in v ustanovah, so na svoji nedavni votivni konferenci razpravljali tudi komunisti ljubljanskega armadnega območja. Ugotovili so, da je bil na tem področju dosežen znaten napredek, zlasti, odkar so sindikati organizirani tako, kot je to terjal 8. kongres ZSS. Njihovo delo je postalo bogatejše, mnogi člani sindikata so se odbora seznanili s svojimi dolžnostmi, obveznostmi in pravicami ter se tudi zavzeli za tesno sodelovanje s sindikalnimi in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu. Na letošnji konferenci osnovne organizacije sindikata ljubljanske vojaške bolnišnice, v njej dela nekaj sto ljudi, niso kdove koliko govorili o njihovih minulih uspehih, ki jih je bilo precej. V svojih razpravah so člani sindikalne organizacije predvsem poudarjali zahteve, ki so že precej časa v središču njihove pozornosti. Gre za skrb za človeka. Civilni zdravniki vojaške bolnišnice, tehniki, medicinske sestre in pomožno osebje so na konferenci dokaj konkretno spregovorili o svoji najbolj pomembni nalogi — o večji skrbi za bolnika, ki ga je — le ob skupni skrbi in odgovornosti — možno v najkrajšem času pozdraviti in ga vrniti na njegovo delovno mesto, v vojaško enoto ali ustanovo armadnega območja. In prav to je namen vseh prizadevanj članov sindikata za nenehno krepitev bojne pripravljenosti oboroženih sil, ali drugače povedano, to je njihov prispevek k trdnosti vrst naše splošne ljudske obrambe. Zato je bila kritika na nedavni konferenci usmerjena predvsem proti tistim redkim članom organizacije sindikata, ki kdaj pa kdaj pozabijo na humanost in v vsakdanjem življenju mislijo le nase, in jim je vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Konferenca osnovne sindikalne organizacije ljubljanske vojaške bolnišnice je soglasno sprejela letošnji delovni načrt, ki upošteva tudi dejavnosti ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 40- letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije kakor tudi neposredne priprave na 11. kongres jugoslovanskih komunistov. Sindikalna organizacija se je na letni konferenci zavzela za bolj učinkovito nagrajevanje po delu in bo v ta namen predlagala ustreznim organom armadnega poveljstva nekaj pomembnih sprememb v sistemu nagrajevanja. Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih na rovaš delitve pohval in nagrad, sajso posamezni člani — brez vednosti in soglasja osnovne organizacije sindikata — dobivali denarne in drugačne nagrade, odlikovanja in pohvale. V minulem obdobju je 17 članov osnovne sindikalne organizacije dobilo stanovanja, res pa je na tem področju, kot je ugotovila konferenca , še veliko nerazumevanja in nepotrjtežljivosti. Gre namreč za posameznike, ki so se v vojaški bolnišnici zaposlili šele pred nekaj meseci, so pa zelo glasni v zahtevah za ureditev svojih stanovanjskih problemov. Zavoljo tega, Pa tudi drugih zadev, so na konferenci ustanovili tako imenovano socialno komisijo, ki naj bi proučevala življenjske probleme in razmere slehernega člana sindikalne organizacije in mu nudila strokovno pomoč in nasvete p11 reševanju njegovih osebnih ali družinskih težav. Konferenca je sprejela številne sklepe, vendar jih tokrat ne moremo naštevati. Opozorili smo samo na nekaj nalog, ki so bile v ospredju pozornosti članov sindikata — sanitetnih in drugih delavcev ljubljanske vojaške bolnišnice. Ustavili smo se torej ob pozornosti do človeka. . B. JAKOVLJEVIČ izobraževanje, kultura, znanost 12. februarja 1977 stran OD TU IIM TAM SLOVENJ GRADEC Domači v paviljonu Slovenjegraški umetnostni Paviljon se je v proslavo našega kulturnega praznika tudi letos ^ključil z otvoritvijo razstave likovnih del domačih akademskih slikarjev Ide Brišnik-Remec, Lajčija Pandurja ' in Marjana Remca. Vsi razstavljavci so v zgornji Dravski dolini že znani, njihova Qela so brez izjeme zbudila občudovanje in dober obisk že v Rad-hah, Ida Brišnik-Remčeva pa je v slovenjegraški likovni hiši tokrat gostovala celo*drugič, saj smo jo ste.čali že na razstavi likovnih umetnic v tem kraju. . Za razstavo je značilno, da ■ ‘Utajo vsi razstavljavci nekaj skupnega, hkrati pa so tako ra-^ični, da je vsaka slika odkritje in doživetje zase. Predvsem naj-utlajši v trojici, Ludvik Pandur bo oržčas že zaradi tukajšnje moti-'uke in človeka — mnoga njegova dela so nastala v Ravnah — deležu tem večje pozornosti. Razstavo so odprli v četrtek 2Večer in bo odprta do konca Meseca. kw GORNJA RADGONA Prizadevni godbeniki DPD »Svoboda« v Gornji Radgoni je v zadnjih dveh letih “djub težavam na različnih področjih kulturne dejavnosti dosegi lep uspeh. Društvo vključuje ''eč kot 100 aktivnih članov, med katerimi je veliko delavcev, v Pihalnem orkestru pa tudi mladi- Najbolj delavni so bili godbe-">k<, ki so jme]j v tem času 59 astopov. samo lanj so nastopili j ~ ,. rat- Osemkrat so priredili dt samostojen koncert. Orkester šteje več kot 40 godbenikov, ki jih vodi neumorni branjo Irgolič. Radgonska godba sodi med boljše slovenske godbe na pihala. Naj še omenimo, da so godbeniki imeli 193 vaj, na kate-r'h so prebili 523 ur. h^ed zelo delavnimi je bil tudi Pcvski zbor, ki pa trenutno zaradi različnih vzrokov ne vadi. Na bcnem zboru so se dogovorili, a bodo vse Radgončane pozvali, baj se vključijo v zbor . Upajo, a bodo tako pridobili dovolj °vih pevcev. Zbor je imel v Poldrugem letu 68 vaj in sedem nastopov. »Svoboda« je bila delovna tudi a drugih področjih, zlasti še na gledališkem. Pripravili so dve ‘ roški predstavi, sodelovali v g edališču Gornja Radgona — enart in skupaj z glasbeno in snovno šolo ter drugimi pripra-tev Ve^ proslav 'n drugih priredi-_ T. ŠTEFANEC OŽIVLJENA DEJAVNOST DRUŠTEV KADROVSKIH DELAVCEV_ PRAVE LJUDI NA PRAVO M ESTO Intenzivne priprave na ustanovitev Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije Pred nedavnim je bila v Ljubljani seja iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije. Programska usmeritev in cilji bodoče zveze bodo opredeljeni z aktualnimi gibanji na področju kadrovske politike, uveljavljanjem kadrovske funkcije in z uveljavljanjem kadrovskih služb in kadrovskih delavcev. Zveza bo predvsem usmerjala delo društev kadrovskih delavcev s sprejemanjem enotnih programskih osnov za delo občinskih in medobčinskih društev pri tistih nalogah, ki so skupnega pomena za republiko. Društva na obali, v Kranju, Celju in Mariboru in bodoča Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije, vključena v Zvezo združenj kadrovskih delavcev Jugoslavije, bo zapolnila veliko vrzel v razvijanju znanstvene in praktične dejavnosti na področju kadrovske problematike v združenem delu in tako prispevala k družbenoekonomskemu razvoju in razvoju samoupravnih odnosov. Ustanovitev društev kadrovskih delavcev v SR Sloveniji so že pred trinajstimi leti narekovale potrebe po organiziranem delovanju na področju kadrovske dejavnosti, po koordiniranem delu, dajanju predlogov za sistemske rešitve določenih kadrovskih vpračanj, ki izhajajo iz potreb po usposabljanju in izobraževanju kadrovskih delavcev in vse večjega uveljavljanja pomena kadrovske politike. Prvo društvo kadrovskih delavcev SR Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1963 s preimenovanjem društva inštruktorjev — organizatorjev izobraževanja LR Slovenije, ustanovljenega v letu 1962, potem ko so se organizatorjem izobraževanja pridružili slušatelji kadrovske smeri Višje kadrovske šole v Kranju. V letu 1964 so ustanovili podobna društva tudi v večjih gospodarskih središčih v Sloveniji. V obdobju od 1963. do 1965. leta je društvo kadrovskih delavcev razmeroma dobro delovalo. V času gospodarske reforme po letu 1965 pa je skladno z upadanjem kadrovske dejavnosti, ukinjanjem izobraževalnih centrov in kadrovskih služb začelo tudi društvo stagnirati. V naslednjih letih je njegova dejavnost popolnoma zamrla, republiško društvo je prenehalo delovati, čeprav ni bilo uradno ukinjeno. Po sprejemu resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji je ponovno oživela pobuda za aktiviranje društev. V Celju so leta 1971 ustanovili društvo kadrovskih delavcev celjske regije, leta 1974 pa je bilo ustanovljeno obalno društvo kadrovskih delavcev. Sekretariat za kadrovska vprašanja v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije je dal na posvetovanju za vodje kadrovskih služb skupščin občin maja lani pobudo za ustanovitev občinskih oziroma regijskih društev kadrovskih delavcev in Zveze društev kadrovskih delavcev SR Slovenije. Odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji je namreč v svojem poročilu med nalogami tudi priporočil skupščinam občin in organizacijam združenega dela, naj ustanovijo društva kadrovskih delavcev,kjer jih še ni. Podatki in ocene so namreč pokazali, da so tudi kadrovski strokovni delavci »ozko grlo« pri uresničevanju kadrovske politike in povezovanju dela in izobraževanja. Kadrovski strokovni delavci imajo pravico, dolžnost in odgovornost, da uspešneje organizirajo in kvalitetno razvi-.jajo kadrovsko poslovanje in interkadrovske odnose. Ta prizadevanja so že dala rezultate: v novembru lani je bilo ustanovljeno društvo kadrovskih delavcev še v Kranju, v decembru v Mariboru, kaže pa, da bodo društva ustanovljena še v Ljubljani in za posavsko regijo. Društva kadrovskih delavcev se pripravljajo na ustanovitev svoje Zveze v času izjemno ak- tualne politične aktivnosti po sprejetju zakona o združenem delu. Ta čas ustreza poklicnim težnjam kadrovskih delavcev, ki se želijo temeljito pripraviti na naloge s področja razvoja kadrov, interkadrovskih odnosov ih kadrovskega poslovanja. Položaj delavcev v procesih dela in samoupravljanja povzroča, da dobiva kadrovska funkcija vse večji pomen v teoriji in praksi. Čas zahteva od kadrovskih strokovnih delavcev večjo intenziteto in večjo raven sodelovanja na področju samoupravne teorije in prakse razvoja kadrov. Premalo usklajeno raziskovalno aplikativno delo lahko pripelje do nesporazumov in različnih gledanj. Osamljeno delo ali dogovor v ožjih skupinah, ko gre za skupne probleme, vodi često do nesporazumov. Oblikovanje in izvajanje kadrovske politike je strokovno zahteven in sistematičen razvojni proces, v katerem sodelujejo številni'subjekti, ki prek nosilcev kadrovske politike, to je delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih delovnih in družbenih organizacij. delegatskih teles in njihovih izvršilnih organov, organizirano odločajo o kadrovski politiki in kadrovskih vprašanjih. Uspešno reševanje kadrovske problematike in sprejemanje ustreznih kadrovskih odločitev je možno le na podlagi strokovne priprave, pri čemer mora biti kadrovska politika prežeta in usklajena z notranjo strukturo dolgoročnega razvoja. Kadrovska politika se oblikuje in uveljavlja prek kadrovske funkcije, ki je zaradi svojega predmeta obravnave (delovni človek — občan) specifična dejavnost s samostojnimi delovnimi področji in postopki. Za uspešno opravljanje kadrovske funkcije so potrebni strokovno usposobljeni, družbenopolitično razgledani in družbeno angažirani delavci. V bodočem programu dela društev in Zveze društev kadrovskih delav, cev bo nedvomno prednostna naloga uresničevanje zakona o združenem delu s stališča kadrovske funkcije; prav tako aktualna naloga pa je modeliranje kadrovskih služb na vseh ravneh in permanentno izobraževanje kadrovskih delavcev. Kadrovski delavci se bodo bolj angažirali tudi pri usklajevanju sistema izobraževanja, politike zaposlovanja in polne angažiranosti kadrov. MILAN PAVLIHA OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! I. Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI: št. 2; Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje Cena: sindikatov 20.— din št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20,— din št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu 40 —din št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes • 30.— din št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 30.— din št. 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združenem delu 40.— din št. 10: Roman Albreht: IMov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve 20.— din II. SINDIKALNA LISTA 1977 III. PRILOGA SINDIKATI ŠT. 1 v DELAVSKI ENOTNOSTI št. 5, p r i n a š a : 1. Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila 2. Nekatere obrazložitve in dopolnitve postopka za uveljavitev sindikalne liste za leto 1977 3. Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 4. Osnove dodeljevanj stanovanjskih posojil delavcem v or- . organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih 5. Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobraz- • ba vasi v srednjeročnem razvoju 1976 — 1980. Cena PRILOGE SINDIKATI št. 1 5 din (brez časopisa DE) Navedene publikacije in priloge lahko naročite na naslov CGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši trgovini na Tavčarjevi 5 v Ljubljani. —odreži in poš/ji- NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo NOST, Ljubljana.......izvodov . . . . TOZD DELAVSKA ENOT- (naslov, oziroma številka brošure) ........izvodov SINDIKALNA LISTA 1977 ........izvodov PRILOGA SINDIKATI ST. 1 Naročene izvode mi pošljite na naslov: ................... Poštna številka, kraj: Datum:................. Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. Ko pobudnik potrebuje spodbudo olikšni so uspehi dveletnih naporov pri podružbljanju kulture na cel em območju — Kaj delajo »oni tam zgoraj« in »oni tam spodaj« V CLna anirr!atoriev v delovnih kolektivih prepuščena sama sebi -i»,Sia. k°lektiv ne more imeti svojega pevskega zbora, godbe na pihal Jlijkovne galerije k ^ teh dneh so sindikati it siPHUnistovvCeliudali P°dd kult dveletni proces podruž v .Ure 'n kulturne politike, p kul/3 28 uve'jflv|janje rm skem^ njeneša bogatenja Voh Ulturnem utripu. Med dp, Z nosilci kulturnih dejavn ovnji, kolektivih, organ ST83 Življe"la- Preds ^dtkatov in člani zveze kom, kuuaja na da"- da je podruž mo ere d°lg0traJen k >men ZaCCtl.ln končati s karr nen °Vani' in obljubami, ten jo : 9tano delo, povezano ; ^eš2nTemVanjem’liUbitel)St 4 < Merxu Priložn, izhajali nja, da če se ne izognejo običajnima skraj-nostima: na eni strani kot z dveh bregov mečejo delovni ljudje in kulturni delavci drug drugemu obtožbe za neopravljeno delo, na drugi strani vidijo le rešitev v zniževanju kulturne ravni oziroma v tako imenovanem »približevanju« kulture delavcu. Dobri dve leti sta minili, odkar so v Celju, resnici na ljubo, med prvimi zaorali ledino in neposredno sledili smernicam sindikata, ko so v vsaki od večjih temeljnih organizacij združenega dela »izvolili« animatorja. Osebo, ki so jo kasneje povsem preimenovali v organizatorja kulturnega življenja. Kakšnih tristo so jih spravili na spisek in se veselili začetnega uspeha, ki so mu dodali še izpeljani seminar za njihovo usposabljanje. Ob tem je bolje zamolčati, kakšen je ta seminar pravzaprav bil in da so nekateri med slušatelji, ki so uvi- deli neuporabnost načelnih ugotovitev, predavanja zapuščali oziroma se dolgočasili. Obljuba, da bodo na prihodnjem tečaju spregovorili o konkretnih zadevah, o neposrednih napotkih za delo in animacijo, je, kot kaže, po več kot poldrugem letu izzvenela v — prazno. Dali so jim samo lično brošurico in za mnoge je bila stvar s tem opravljena. »Teritorialne enote, ki naj bi sc v delovnih organizacijah borile proti nekulturi,« so tako ostale brez slehernega orožja. »Vrgli so nas v vodo — tako, zdaj plavajte kot' veste in znate,« se organizatorji kulturnega življenja upravičeno pritožujejo. In nihče jim ne zna povedati, kje in kako naj poprimejo, kje naj začno, kako naj se lotijo svojega dela. »Kako, denimo, obuditi kulturno življenje v delovni organizaciji s 3000 delavci v 22 občinah, ki delajo v šestih različnih dejavnostih?«, se sprašujejo v Merxu. Res so mnoge kulturne organizatorje imenovali kar tako, ker-je pač v delovni organizaciji treba imeti organizatorja kulturnega življenja, in res je, da je morda celo manj kot deset odstotkov takšnih, ki so resno sprejeli naloge. Vendar so razgovori pokazali, da so še ljudje, ki so pripravljeni delati, če vidijo pred seboj konkretne cilje in če so dovolj seznanjeni s kulturnimi dogajanji. Tudi o tem prepletanju delovnega človeka s kulturnim življenjem v občini je bilo na samem začetku izrečenih nemalo naivno navdušenih besed. Kulturne inštitucije so druga za drugo sklicevale razgovore z organizatorji kulturnega življenja, jih vabile in obveščale. Sčasoma je to začetno prizadevanje izhlapelo, deloma zaradi slabega odziva organizatorjev, deloma zaradi nepovezane akcije zavodov, ki imajo v sedanjem položaju v celjski kulturi, ko prispevna stopnja zanjo iz leta v leto pada, sami s seboj čez glavo dela. Splahnelo je predvsem zato, ker je osnovni nosilec kulturne politike in načrtovanja kulture v občini — kulturna skupnost — stal ob strani. Strokovna služba, ki je videla samo finančne razreze in izvršilni odbor, ki ' je svoje razprave začenjal in končava! z denarjem, nista za organizatorje kulturnega življenja napravila praktično ničesar. Mimo tega. da so jim razposlali lističe, na katerih naj bi le-ti opisali kulturno življenje in interese delavcev v kolektivih. Kako naj pridejo do teh odgovorov, jim ni pojasnil nihče. Kdo od prizadetih bi lahko ob tem oponesel: »Kaj pa informativni bilten, ki smo ga pošiljali vsem organizatorjem kulturnega življenja?« Ta informativni bilten je imel — medtem je prenehal izhajati, še preden so ga nadomestile informacije v glasilu Indok — bore malo s podružblja-njem kulture, obvestila o kulturnih prireditvah pa zaradi zakasnelosti niso imela za organizatorje kulturnega življenja nobene uporabne vrednosti, ker so jih napovedali tudi za dva meseca prepozno... Kulturni delavci na eni strani, porabniki kulture na drugi. Po dveletnih 'prizadevanjih v Celju tega še vedno niso odpravili, čeprav so storili že marsikaj — nekaj zaradi navdušenja posameznikov, nekaj zaradi srečne roke. Po delovnih kolektivih so zaživela društva, pevski zbori, likovne skupine, več se je začelo govoriti o kulturi, o kulturni vzgoji, odmerjali so nekaj denarja za kulturno dejavnost, vodstveni organi in delavski sveti so začeli razpravljati o kulturnem življenju, ponekod so organizatorje kulturnega življenja za nekaj ur na teden razbremenili rednega dela, v sindikalne izlete vključujejo oglede kulturnih spomenikov. A osnovna dilema je še vedno ostala. Podružbljanje kulture — nekateri jo še vedno razumejo kot podružbljanje, čeprav družabnega življenja z dobro zakusko in čašo vina ni treba posebej spodbujati — niso le pevski zbori in odkup gledaliških vstopnic. Pač pa je to kultura, kakršno delavec želi in potrebuje, je to njegovo tvorno sodelovanje v kulturni politiki, o programu ožjega delovnega okolja in v občini in zakaj ne tudi v — republiki. A programe, naj bo že kjerkoli, sestavljajo le nekateri, ne da bi vedeli za delavčeve želje in resnične interese. Delavec pa, ki sam ne more razvozljati zamotanega kulturnega klobčiča, molči in na skupščinah ponavadi samo dviguje roko, saj mu predstavniki samoupravnih kulturnih programov in družbenopolitičnih organizacij mnogokrat le deklarativno ponujajo brv. js SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN KULTURA »NAPIHOVANJE« IN »KRESANJE« Ko je potica majhna, slad-kosnednežev pa precej, je potreben zares spreten gostitelj, da bi zadovoljili vse potrebe. Po navadi se zgodi, da je nekdo prikrajšan. S tem še vedno veljavnim izročilom bi lahko najbolje ponazorili razmere, v katerih se je te dni itA»NltKE N#yiNE znašla republiška samoupravna interesna skupnost za kulturo. Po podatkih, ki so jih objavili, zahteva 237 prosilcev 482.505,080 dinarjev. Pogača, ki jo ima na voljo republiška interesna skupnost za kulturo, je za polovico manjša, saj tehta le 229 milijonov dinarjev. Zdaj je seveda vprašanje, kako rešiti zadevo. Recept je znan. Prošnje bodo kresali, saj je že prišlo v navado, da so programi preveč napihnjeni in da predlagatelji iz lastnih izkušenj v svojih predlogih podvojijo številke. Odpadli bodo tudi tisti programi, ki niso v skladu z začasnimi merili programa kulturnega razvoja. Očitno je, da je na pomolu velika bitka za denar, pred delegati republiške SIS pa Sizifovo delo. Morda bi bila ta zgodba popolnoma normalna, če ne bi šlo za program razvoja kulture za leto 1977, tretje leto ustavne preobrazbe naše družbe, drugo leto konstituiranja samoupravnih interesnih skupnosti in prvo leto uresničevanja zakona o združenem delu. Primer samoupravne interesne skupnosti za kulturo bržčas ni edini in tokrat smo ga navedli samo za ponazoritev, da bi potrdili v zadnjem času pogosto poudarjene ocene, kako bomo morali v sistemu samoupravnega interesnega sporazumevanja še zelo mnogo storiti, da bi odpravili staro razmišljanje in delovanje. Napihovanje in nato »kresanje« programov ni nič drugega, kot igranje na proračunsko tamburico. Zdi se, da sploh ni potrebe pojasnjevati, kako daleč je od svobodne menjave dela, načel in načina delovanja, ki smo jih z debelimi črkami zapisali v vseh naših dokumentih — začenši od ustave, resolucij X. kongresa pa do zakona o združenem delu. Vprašanje je samo, ali smo zares dobro prebrali tc dokumente in če jih tudi spoštujemo. Samoupravne interesne skupnosti (v kulturi in drugod) ne morejo niti ne smejo biti prostor za delitev delavskega dohodka. Morajo biti prostor za njegovo pravilno usmerjanje. Ko smo že pri kulturi, se zdi, da je vsakemu jasno, kako bodo zahteve za njeno porabo iz dneva v dan vse večje, to pa je spet normalna posledica našega vse bolj pospešenega družbenoekonomskega razvoja. Vprašanje je samo, ali je tisto, kar nam ponujajo, resnično delavska ali pa eliti-stična kulturna razsežnost. Kaže pa, da gre za slednje. Dokler pa je tako, bitka za kulturni dinar ne bo lažja, ampak iz dneva v dan težja. Vprašanje je samo, koliko bomo močni, da SIS v celoti usposobimo za funkcije, ki jih morajo opravljati, da bi (tudi z njihovo pomočjo) premagali proračunsko miselnost. B.Ž. OB PREDLOGIH ZA OMEJITEV PRISPEVKA IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV ZA STANOVANJSKO GRADNJO Dvom v samoupravo Zakaj med podpisniki dogovora o temeljnih elementih skupne stanovanjske politike ni »predviden« tudi sindikat? Zdaj ko ni omejitve, se nihče ne pritožuje, da bi gradili preveč stanovanj, koliko več jih bo primanjkovalo, če bo omejitev sprejeta na zvezni ravni? Osnutek dogovora o temeljnih elementih skupne stanovanjske politike, katerega podpisniki so ZIS ter republiški in pokrajinski izvršni sveti (zakaj ne tudi sindikat?) predvideva, naj izločanje sredstev za stanovanjsko gradnjo ne bi presegalo 6,5 odstotka bruto osebnih dohodkov. Sindikat se je za zdaj uradno samo na seji komisije predsedstva sveta ZSJ za življenjske in delovne razmere izrekel proti takšni omejitvi. Ni dvoma, da so predlagatelji osnutka želeli »zavarovati« dohodek delovnih organizacij pred prevelikim obremenjevanjem. Tudi prej so bili poskusi, da bi gospodarstvo »razbremenili« s predpisi, s katerimi bi omejili, namenske izdatke-za izboljšanje življenjske ravni. To se je dogajalo s sredstvi, ki so bila namenjena otroškemu varstvu in za stanovanja. Takšni ukrepi sb v kolektivih vselej naleteli na odpor. Ce delavec kak skupni dinar z lahkim srcem izloči, je prav gotovo to dinar za stanovanje. Do leta 1980 je treba zgraditi 820.000 stanovanj. Kako to uresničiti, če bodo sredstva omejena? Sicer pa, zakaj delavcem omejevati samoupravne pravice, da dohodek, s tem pa tudi načrtovanje stanovanjske graditve v kolektivu in občini usmerjajo tako, kakor najbolje vedo in znajo? Dvom v to, da so delavci sposobni stvarno oceniti, koliko sredstev morajo izločiti za nove zmogljivostih za nova delovna mesta in koliko zase, za osebni standard, je dvom v njihove samouprav-Ijavske sposobnosti. Že doslej so v posameznih občinah prav po zaslugi stališča sindikatov o neomejeni stopnji izločali za stanovanja mnogo več, kot pa je zavezoval zakon. Namesto 4,5 odstotkov, kolikor znaša minimalna zakonska stopnja, so ponekod namenjali za stanovanjsko gradnjo kar 10 odstotkov bruto osebnih dohodkov. Doslej sindikati ne poznajo nobene pritožbe zaradi preobremenjenosti z intenzivno gradnjo stanovanj. Narobe, pritožbe veljajo temu, da nimajo možnosti kadrovskega po- polnjevanja kolektivov in na izrazite socialne probleme, ki izhajajo prav iz tega, ker delavci nimajo stanovanj. Združeno delo trenutno stanovanjske razmere povsem stvarno in odgovorno ocenjuje in pri tem misli na svoje možnosti. Omejevanje . stopnje izločanja sredstev za stano- ! vanjsko gradnjo je korak nazaj v j stanovanjski politiki. Glede tega se . člani komisije za življenjske in delovne razmere predsedstva sveta ZSJ | popolnoma strinjajo s člani predsedstva skupnosti občin Srbije. Člani te skupnosti so predlagali prav na- j sprotno, naj stopnja v višini 6,5 od- , stotka ne bi bila zgornja, ampak * 1 spodnja meja. Če pa je že potrebna ' omejitev, naj bi jo določili z družbenimi dogovori o stanovanjski graditvi v občinah in mestih, ne pa z dogovorom na ravni federacije. S. JELAČIČ SINDIKAT TRGOVSKIH DELAVCEV HRVAŠKE ZAUSTAVITI NAZADOVANJE SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SKOPJA Rezultati opogumljajo Zlasti uspešni so bili pri stanovanjski gradnji skopski gradbinci V mestnem sindikatu gradbenih delavcev Skopja, ki ima več kot 20.000 članov, so razpravljali o rezultatih — lanskega devetmesečnega poslovanja gradbenih podjetij, o delu sindi- OD SKOPSKEGA DOPISNIKA kalne šole, delavskih športnih ra h in o proizvodnih tekmova-ih gradbenih delavcev. Glede i to, kar so dosegli v tem ob-jobju minulega leta, so pozitivno ocenili delovanje sindikata in celotnega članstva. Skupni prihodek v gradbenih organizacijah združenega dela ter v industriji gradbenega materiala na območju Skopja so tako rekoč z enakim številom delavcev povečali za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej. Zlasti v stanovanjski gradnji so dosegli dokaj dobre rezultate, saj so zgradili približno 2.200 stanovanj s skupno stanovanjsko površino več kot 65.000 kvadratnih metrov, medtem ko ko so v enakem obdobju leto poprej zgradili le 940 stanovanj. Vse to je seveda vplivalo tudi na povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v gradbeništvu, in sicer za približno 15 odstotkov. Z izgubo so poslovala predvsem manjša gradbena podjetja. Prav zato so sklenili, da se mora sindikat še bolj tvorno angažirati pri tem, da so delavci v teh organizacijah združenega dela še bolj redno in stvarno seznanjeni z realnim položajem v svojem okolju, da bi lahko tako uspešneje odpravljali pomanjkljivosti v svojih kolektivih. Ena od ugotovitev je, da je sindikalna šola pri mestnem odboru tega sindikata uspešno končala učni program, ki ga je pripravil center za marksistično izobraževanje pri skopski delav- ski univerzi. Obiskovalo jo je 117 slušateljev, po opravljenih testih pa so ugotovili, da je poprečen uspeh 70,46 odstotka, kar seveda pove, da so rezultati več kot zadovoljivi. Tudi delavske športne igre kot zelo pribljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja so postale zelo množična manifestacija skopskih gradbenih delavcev. Na različnih tekmovanjih na mestnih, republiških in zveznih ravneh je sodelovalo več kot 5.000 delavcev. Mnogo gradbenih delavcev je lani sodelovalo tudi na številnih proizvodnih tekmovanjih. B.STANČEVSKI Položaj, v katerem so trgovske delovne organizacije, je zdaj zares težaven in nevzdržen. Zamrznjene marže in rabati iz leta 1971 so povzročili bistveno zmanjšanje ekonomskih zmogljivosti trgovskih organizacij, zmanjšanje naložb za širjenje in razvijanje trgovske mreže, pomanjkanje trajnih obratnih sredstev... Vseeno pa je izhod iz teh razmer. Dosledno bi morali uresničiti določila ustave in zakona o združenem delu, ki sta trgovino postavila v bistveno drugačen položaj, kot je sedanji. To pomeni, da je treba izhod iskati v skupnem dogovoru, v povezovanju trgovskih in proizvodnih delovnih organizacij ob sodelovanju porabnikov, so poudarili na skupni seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata trgovskih delavcev Hrvatske ter sveta za blagovni promet in storitve Gospodarske zbornice Hrvaške. Z notranjo trgovino blaga in storitev se na Hrvaškem ukvarja 815 TOZD. Pri tem je notranja trgovin j udeležena s 26% v prihodku celotnega gospodarstva oziroma z 11,9 odstotki v dohodku gospodarstva. Omenjena podatka prav gotovo zgovorno pričata o pomembnosti in vplivu te panoge na celotno gospodarstvo. Zamrznitev marž in rabatov v absolutnem znesku na ravni 26. decembra leta 1971 ter zamrznitev marže v prometu industrijskih proizvodov je trgovske delovne organizacije spravila v izjemno težaven položaj. Posledica te zamrznitve je zmanjšanje poprečne stopnje marže v trgovini na drobno s 17,57 odstotka v letu 1971 na 12,24 odstotka konec leta 1975. To je negativno vplivalo tudi na doseganje dohodka na zaposlenega, ki je bil leta 1971 v trgovini na drobno za 8,5 odstotka večji, leta 1975 pa za 5,9 odsiotka manjši od poprečja v celotnem gospodarstvu. V enakem obdobju se je zmanjšala tudi stopnja akumulativnosti v trgovini na drobno z 18 na 5,8 odstotkov oziroma z 2,1 na 5,2 odstotka v trgovini na debelo. V takšnih okoliščinah je trgovina za vlaganje v svoj razvoj lahko izločila zelo skromna sredstva. Na počasnejši razvoj trgovske mreže je vplivalo tudi to, da je morala trgovina pri investicijah v osnovna sredstva položiti tudi depozit. Rešitev je zato treba, kot so poudarili udeleženci seje, iskati samo v združenju dela in sredstev dela proizvodnje in trgovine po poti samoupravnega sporazumevanja. Nekateri začetiki tekšnih procesov so v že sklenjenih sporazumih o odnosih trajnega sodelovanja, katerih subjekti so Nama, Slavija, Tekstil in Ferimport iz . Zagreba ter nekatere proizvodne organizacije združenega dela. Žal pa je treba povedati, da se največji jugoslovanski proizvajalci ne želijo priključiti k temu sporazumu in še zmeraj s pozicij monopolističnega položaja enostransko določajo trgovini cene (v obliki rabatov), obenem pa ukinjajo še preostale kondicije. R.N. ČRNA OVCA Čudno je slišati, pa je le res: ponekod, poudarjamo ponekod, ima lenuh manjše težave kot tisti, ki je nadpoprečno priden. Zakaj? Oglejmo si primer nekega delavca. Čas dogajanja: pred tremi meseci. No, ta delavec je vsekakor želel dobiti delo v manjšem kraju. Zato, ker je bila tam doma njegova žena in ženini starši so jima bili pripravljeni dati zemljišče. Na njem pa je hotel Jože (denimo da mu je bilo tako ime) zgraditi hišo. Po redni poti so ga v edini tovarni v tistem kraju zavrnili. Potem je uporabil zveze. Njegov stric je poznal vplivne ljudi in — šlo je. Toda stric je rekel: »Jože, lepo te jrrosim, zdaj pa delaj, da ne bodo meni očitali, da sem se zavzemal za lenuhe!« Tako de stric, vendar Jožetu, ki je po naravi priden, tega ni bilo treba posebej razlagati. Tam so plačani po učinku in Jože, ki je nameraval graditi dom zase in svojo družino, je hotel čimveč delati in seveda tudi čim več zaslužiti. Razumljiva, da se je zagrizel v vsako delo, pa naj ga je bilo treba opraviti v petek ali svetek. Tovariši pa so ga začeli gledati postrani. Njegov delovni učinek je bil precej manjši, zaslužili so precej manj — in začeli so ga gledati postrani. V imenu mnogih mu je eden od njih dejal: »Poslušaj, Jože! Ne lomi ga! Vse, kar boš dosegel, bo, da nam bodo zvišali norme, ti boš pa slej ko prej crknil! Če že hočeš zaslužit, pojdi delat z nami kam popoldne. Niti davka ti ne bo treba za to plačati, in še hrano in pijačo boš dobil povrh vsega!« Jože pa je to odklonil. Zakaj bi hodil delat drugam, če je dela in zaslužka dovolj doma, v svoji tovarni, si je mislil. Problemi pa so se začeli, ko je zaslužil toliko kot obratovodja. »To ni v redu, je ugotovil obratovo-dja. Kontroli je naročil, naj preveri kakovost Jožetovih izdelkov. In le-ta je ugotovila, da kakovost ni v redu. Toda, Jože se jc pritožil in višja kontrola je ugotovila, da je kakovost Jožetovih izdelkov povsem v redu, če že ne boljša kot od drugih. Nekaj časa je bilo potem mir. dokler tovariš direktor na nekem sestanku ni dejal: »V času, ko se vsa država bori za večjo produktivnost, moramo pogledati tudi naše norme. Zakaj tovariš Jože lahko naredi skoraj enkrat več kot večina drugih na enakih delovnih mestih?« Drugi dan Jože že ni imel dovolj materiala. In stal je pri stroju. Začel je razmišljati, da bo kljub vsemu najbolje, če gre drugam. Dogovoril se je z nekim zasebnikom, pa ni šel. Tovariši iz različnih organov so mu rekli, naj ostane, strokovnjaki pa so ugotovili, da je nadpoprečno sposoben. In ker je stimuliran pa tudi, lahko bi rekli, nadpoprečno priden, rad dela. In zakaj ne bi potem zaslužil več kot drugi. Tako tudi je. Jože pa se počuti izredno slabo. Tovariši se ga izogibajo, kajti zanje je še vedno črna ovca. Prenehanje dela zavoljo upokojitve VPRAŠANJE: V mesecu maju letos bom dopolnil 60 let starosti, priznane pa imam 28 let pokojninske dobe. V podjetju, kjer sem zaposlen, mi zatrjujejo, da mi bo s 60 leti starosti po samem zakonu prenehalo delovno razmerje. Prosim za pojasnilo, ali bo podjetje v primeru, ki sem vam ga prikazal, ravnalo pravilno, če mi bo izdalo odločbo o prenehanju dela. ODGOVOR: Po določilih, zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki urejajo lastnosti delavca v združenem delu delavcu, preneha delo v združenem delu, če delavci v TOZD odločijo, da mu pre- S. M. — KAMNIK neha zato, ker je dopolnil pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske). V takem primeru torej lastnost delavca ne preneha po samem zakonu, ampak le. če tako odločijo delavci v TOZD oziroma pristojni samoupravni organ. Bistveno pa je, da zakon zahteva, da delavec v navedenem primeru izpolni pokojninsko dobo 40 let, pri čemer starostna doba ni pomembna. Če imate torej le 28 let pokojninske dobe, vam lastnost delavca ne more prenehati niti tedaj, če bi samoupravni organ v vašem podjetju tako odločil, saj bi bila taka odločitev nezakonita. X kupon S PRAVNIK SVETUJE > ta teden v žarišču 1 1 1 1,1 I M I I I I Ull M I I I I lil I V začetku tega tedna se je na večdnevno turnejo po deželah Bližnjega vzhoda podal generalni sekretar ZN dr. Kurt Waldheim. Pred odhodom je izjavil, da ni prevelik optimist glede uspeha svoje misije. In vendar: kolikor bolj se je njegovo potovanje po prestolnicah arabskih držav približevalo koncu, toliko bolj redki so bili komentarji, ki bi potovanju odrekali smisel in celo določen uspeh. NValdheimova srečanja z najvišjimi državniki Egipta, Sirije, Saudove Arabije, Libanona in Jordanije so nedvomno bila nadvse koristna, ker se ni generalni sekretar svetovne organizacije na kraju samem seznanil zgolj z najnovejšim razvojem položaja, temveč tudi z razvojem in evolucijo arabskih pogledov na dolgoletni izrael-sko-arabski spor. S tem sporom Pa se, kot vemo, tudi svetovna organizacija srečuje že več let, saj gre za eno izmed najbolj gorečih kriznih žarišč, ki ogrožajo sve-tovni mir. Waldheim je odšel na pot z enim samim ciljem: ugotoviti, kakšna je dejanska pripravljenost sprtih strani, da se končno vendarle lotijo mirnega reševanja krize. Ko je zaključeval obisk v Bejrutu je Kurt Waldheim izja-v>k »Ponuja se nam enkratna Priložnost, da končno uresničimo ntir na Bližnjem vzhodu«. Ta njegova izjava je nadvse značilna, saj izpričuje, da se je med obiskom v arabskih prestolnicah Prepričal v pripravljenost na nnrno rešitev spora. Res je sicer, je še zaznati nekatere razlike v stališčih do razrešitve vprašanja Palestinskega zastopstva, toda te razlike očitno niso odločilne. Ves čas VValdheimovega potovanja je bilo zanimivo spremljati izraelske reakcije. V začetku so jasno izražali dvome v uspeh njegovih prizadevanj, nato pa so začeli opozarjati, da je razprava mogoča samo na temelju znanih resolucij Varnostnega sveta ZN, proti koncu pa so celo oporekali Waldheimove pogajalne pristojnosti. V Tel Avivu očitno niso pričakovali takšnega uspeha in še zlasti ne dokaj enotno izražene arabske pripravljenosti za mirno rešitev, za pogajanja, pa naj bodo v Ženevi ali kje drugje. Tel Aviv je še toliko bolj nepripravljen, ker je hkrati z Waldheimovim optimizmom iz zahodnoevropskih prestolnic prišla jasno izražena zahteva, naj Izrael že neha zavirati mirovne napore. In še povsem na kratko o dogajanjih v Etiopiji, kjer se položaj umirja. Po razburljivih dogodkih v začetku meseca, ko je prišlo do ostrega spopada med dvema strujama v etiopskem vojaškem svetu, je zdaj položaj bolj jasen. Oblast in krmilo etiopske revolucije je obdržal podpolkovnik Mengistu Haile Mariam. V Adis Abebi te dni poudarjajo, da je najnovejši razplet tako kot nikoli poprej utrdil enotnost vodilnega telesa revolucije. Toda o dejanskem napredovanju ali nazado- _ vanju revolucije, o dejanski usmeritvi h korenitim spremembam etiopske družbe ne moremo soditi po geslih. Sodili bomo po ukrepih. In to je vlada v Adis Abebi odločno napovedala: oboroževanje ljudstva, agrarna reforma, proletarska partija, večje svoboščine. bd KONGRES PORTUGALSKIH SINDIKATOV Naslednik »intersindikata« Nova sindikalna centrala »Generalna konfederacija portugalskih delavcev« je najmočnejša »Generalna konfederadja portugalskih delavcev« je obnovila moč dosedanjega »intersindikata« in se za nekaj časa na širši osnovi kot doslej vsilila kot najmočnejša organizacija zaposlenih, čeprav je pomembna socialistična struja ostala ob strani, medtem ko skupina socialnodemokratskih, konservativnih in skrajno »levih« sindikalistov ne odstopa od tega, da ustanovi lastne organizacije. Novo sindikalno centralo so ob koncu kongresa označili kot edino demokratično in neodvisno organizacijo. »Edina je zato, ker nihče, ki je razredno zaveden, ne more napraviti zgodovinske napake, da bi ustanovil vzporedno centralo. Demokratična je zato, ker bo to v praksi dokazala, in neodvisna zato, ker ne bo v lasti nobene stranke.« To je izjavil Bareto, ugledni levi socialist in po prepričanju mnogih osebnost, ki jo bo na kongresu izvoljeni 25"članski sekretariat določil za generalnega sekretarja. »Ne moremo trditi«, je bilo rečeno na kongresu, »da ima v tej centrali katerakoli politična stranka oblast, če vemo, da so v sekretariatu ljudje, ki zastopajo različne tokove sindikalnega ■ N kdo je kdo mengistu haile mariam Podpredsednik etiopskega vojaškega koordinacijskega odbora Ko so Mengistu Haile Mariamu pred časom nasprotniki zagrozili, da mu bodo ubili ženo in hčerko, je odločno odgovoril: »Lahko ju aretirate in ubijete — jaz bom ostal z Etiopijo.« Danes, dobrih štirinajst dni po neuspelem državnem udaru podpolkovnik Megistu Mariam izjavlja: »Le z oboroženim ljudstvom bosta Etiopija in njena revolucija lahko premagala sedanje težave.« Za zuaj kaže, da se je revolucija izčrpavala predvsem v medsebojnih obračunih med visokimi pripadniki v°jske. V vseh teh spopadih je Mengistu Haile Martam imel pomembno, če ne odločilno vlogo. Kdo je pravzaprav najmočnejši človek najstarejše neodvisne afriške dežele? Pred osemintridesetimi leti Ef je rodil kot sin paznika hiš nekdanjih bogatinov, z^elo odločen in nagel se je hitro prebil po vojaški le-stvici in septembra 1974 ga je revolucionarno vrenje našlo kot majorja v neki garniziji ob meji s Somalijo. Za Mengista Mariama pravijo, da je bil »motor« paškega udarca proti cesarju Haile Selasiju, njegova odločnost in tudi nekakšna krutost pa je prišla do ve-Jave v kasnejših spopadih v oficirskih vrhovih. Prav-zaprav o tem človeku malo vemo, saj se je ves čas držal v senci. Ob usodnih prelomnicah pa je vedno odločno Posredoval. Zanj vseeno pravijo, da ne sodi med Zmerneže«. To nekako potrjujejo tudi njegove zad- nje izjave, v katerih napoveduje nasprotnikom boj brez usmiljenja. Ob tem obračunu, v katerega koreni-tost ne gre dvomiti, je današnji Etiopiji potrebno odločno obračunavanje s skoraj fevdalnimi družbe-no-gospodarskimi odnosi. Revolucija je nacionalizirala najpomembnejše gospodarske veje, zdaj gre za to, da gospodarstvo dejansko zaživi. Zaživeti in uresničiti pa se mora tudi napovedana radikalna agrarna reforma. Samo družbeno gospodarske spremembe bodo nedvomno oslabile tudi nasprotnike revolucije. BRANKO DOBRANIČ mišljenja, ljudje, katerih glavna značilnost je, da boju delavcev nikoli niso obrnili hrbta.« Pripravljanje kongresa vseh sindikatov, kot so štiridnevni sestanek v Lizboni uradno imenovali, je imelo svojo viharno predzgodovino, ki jo je označevalo rivalstvo med socialisti, ki so težili k temu, da bi zavzeli odločilne pozicije v sin- OD DOPISNIKA TANJUGA______________________ dikatih, ter komunisti, ki so branili svoje prevladujoče pozicije v njih. Akcijo socialistične stranke v sindikatih je vodila njena »de-lavsko-sindikalna levica«. Razmere so se zapletle, ko je prišla v spor z vlado Maria Soa-resa, ki je njene najuglednejše aktiviste vrgla iz stranke ali suspedirala. Privrženci »odprtega pisma« — socialističnega gibanja za akcijo v sindikatih, imenovanega tako po načinu, kako so zastavili vprašanje komunističnega vpliva v njih — so se zato znašli razdeljeni: nekateri so odšli na kongres vseh sindikatov in dobili mesto na njem; drugi so stali ob strani in niso vedeli kam: ali naj se uklonijo zahtevi po enotenm sindikatu ali pa priključijo akciji strankinega vodstva proti levici v stranki, tretji pa so nastopili z idejo o ustanovitvi svojih sindikatov. Kar zadeva socialistično vlado se lahko zgodi, da se bodo ostre kritike na račun njene splošne politike, še zlasti pa na delo zakonodaje, ki so bile izrečene med pripravami na kongres in na njem .v vsakem trenutku spremenile v otipljiv pritisk za stavke in demonstracije. Vlada je to pričakovala in zato je že vnaprej skušala zaobiti sindikate. Predlagala je sklenitev nove pogodbe, ki bi jo podpisali država, delodajalci in »predstavniki delavcev«. To ne bi bili sindikati, ampak komisije, ki bi bile izvoljene v okoliščinah, v katerih bi se socialistična stranka zagotovila svoj vpliv v teh komisijah. S tem v zvezi je vzbudila zanimanje izjava, ki jo je na dan začela kongresa vseh sindikatov dal predsednik republike general Eanes. Dejal je, da morajo biti sindikati močni in da morajo braniti koristi delavcev, država in sindikati pa morajo v celoti sodelovati in morajo biti v medsebojnem »odgovornem sporu«. Na kongresu so mu takoj odgovorili: če bodo razmere zahtevale »odgovorni spor« z državo, »bodo portugalski delavci še enkrat znali prevzeti svoje odgovornosti, da bi zagotovili resnično izvajanje gospodarske in socialne politike v korist delavcev ter organizirano udeležbo delavcev pri določanju te politike. Sindikalno gibanje bo tako mobiliziralo vse delavce za reševanje hudih gospodarskih, finančnih in socialnih problemov države.« ALEKSANDAR ANTONIČ Rešite problem poletnih počitnic! V letu 1977 za sindikalne organizacije: V POREČU počitnice z bivanjem PRI ZASEBNIKIH nudimo: — BIVANJE od 50 do 65 din na osebo na dan — POLNI PENZION od 125 do 140 din na osebi na dan — HlSE V NAJEM (manjši počitniški domovi z 10 do 30 posteljami) Cena pri sezonskem zakupu od 45 do 55 din na osebo na dan INFORMACIJE IN SKLEPANJE POGODB: TURISTIČNI BIRO, 52360 Poreč, Trg slobode 3 telefoni: (053) 86-126 in 86-623, teleks 25186 yu turist SPOROČILO PREDSEDSTVA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Solidarni z Afričani Predsedstvo sveta ZSJ je po zadnji seji izdalo naslednje sporočilo o solidarnosti delavcev in sindikatov Jugoslavije z bojem delavcev in narodov afriškega juga proti rasističnim režimom in rasnemu razlikovanju: »Delavci in sindikati Jugoslavije so tako kot vselej doslej solidarni z delavci in narodi afriškega juga, ki bijejo hude sklepne boje proti rasističnim režimom in apartheidu.« V času velikanskega napredka človekove kulture in civilizacije sta rasizem in apartheid na jugu Afrike, ki žalita najbolj elementarne norme človekovega dostojanstva, izziv vsemu človeštvu. S svojimi barbarskimi zakoni rasizem onemogoča zatiranim narodom afriškega juga — obstanek na njihovih tleh, do katerih imajo svoje zakonite pravice, na katerih morajo živeti v svobodi, samostojnosti in neodvisnosti. Delavski razred Jugoslavije in njegovi sindikati so trdno za popolno likvidacijo kolonializma, apartheida in rasnega razlikovanja povsod v svetu in izrekajo svojo globoko ogorčenost zavoljo nasilja in pokolov, ki jih izvajajo v tej zadnji kolonialni trdnjavi. Ko ZSJ pozdravlja stališče pete konference voditeljev neuvrščenih v Colombu, po katerem je osvoboditev afriškega juga »temeljna dolžnost neuvrščenih«, poziva delavski razred neuvrščenih in drugih držav ter njihove razredne organizacije k večji solidarnosti in k učinkovitejši akciji proti fašistično-rasi-stičnim režimom bele manjšine^ teh delih sveta. Delavski razred Jugoslavije in ZSJ vnovič potrjujeta svojo neomajno pripravljenost, da bosta še naprej dajala moralnopolitično in gmotno pomoč delavcem in narodom Zimbabve, Namibije in Južnoafriške republike v njihovem velikem boju za svobodo, neodvisnost in socialni napredek.« ^OKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI SKRB ZA OKOLJE V OČEH POSAMEZNIKA 0 Prejšnji številki smo že piss jm”elcater'h možnostih, ki j; Vg^0, c*a posamezniki vpl bim ° na okolje. Ne poz; 2° Pa tudt na naslednje: Pteud!1- Pred nakuP°m vozil P0trebu,rn°’ Če ga dejansk b0cj . Jerno ter pomislimo n bencCe izdatke (nabavna cen; p davek, zavarovanja S""* i" dr., Pri ,zbiri „ PoraK^130 manjša vozila> k{ N lJ°.manj energiie- z žel al^aP°tovanja potujem one ' Zn,CO- Vlak znatno mar velikrf211-6 oko|je ter prepelj enakem^6 ŠteV‘l0 Potnikov p 111 prostoru in pri enakei obsegu energije kot osebno vozilo. Poleg tega je potnik v vlaku bolj sproščen kot v vozilu. Posle na krajših razdaljah opravljamo peš ali s kolesom. Skrbimo za redne preglede gorilnikov peči na olje. Ne sežigajmo trave in pepela. Zelenje in listje uporabljajmo za pripravo komposta. Opuščajmo kajenje, upoštevajmo prisotnost nekadilcev in jim ne kvarimo čistega zraka. Živila: Pri nakupu zelenjave in plodov izbirajmo tiste vrste, ki so bile gnojene brez razpraševanja strupenih snovi in umetnih mineralnih snovi. Podpirajmo tiste kmetijske organizacije, ki pridelujejo živila brez umetnih in škodljivih snovi. Narava in počitek: Zavzemajmo se za to, da parki in zelenice ne bodo zasejani samo s travo, temveč da bodo porasli z grmovjem in drevjem ter da bodo popestreni s tolmuni in jezerci. Srednje veliko drevo obnovi več zraka kot hektar zelene površine. Opozarjajmo, da opuščena gradbišča ne postanejo odlagališča smeti, temveč da bodo porasla s travo in zelenjem ter tako dostopna ljudem za počitek. Predlagajmo urejanje večjih kompleksov za naravne in zavarovane parke. Ne uničujmo okolja z odpadki. Pticam omogočajmo gnezditev v vrtovih. Še posebno pa skrbimo, da bo v poljedelskih površinah dovolj drevja in grmovja, kjer bodo ptice lahko neovirano gnezdile. Podpirajmo ukrepe za ohranitev izumirajoče živalske vrste. Ne kupujmo oblačil, ki so izdelana iz živalskih kož. Tudi otroke navajajmo k spoznavanju lepot narave ter k razumevanju ekoloških razmer v življenjskem okolju. Z uveljavljanjem teh načel se bo spremenil odnos celotne družbe do urejanja življenjskega okolja. sprašujete -^dgovarjamo Prosim za odgovor na naslednje vprašanje: V sindikalni listi za leto 1976 je bilo napisano, da se dodatka za delo v nedeljo in na praznik, če sta na isti dan, med seboj izključujeta. V letošnji sindikalni listi pa takega določila ni. Ne imejte me za pikolovca, če vprašam, ali to pomeni, da je lahko delavec v takem primeru upravičen do obeh dodatkov? K. Ilirska Bistrica Na vprašanje odgovarja EMIL ŠUŠTAR, v. d. predsednika odbora za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri RS ZSS: Res je, da sindikalna lista 1977 izrecno ne navaja, da se dodatka za delo v nedeljo, ki je obenem praznik, med seboj izključujeta. To je razumljivo samo po sebi. Vprašanje pa je, do kakšnega dodatka je delavec upravičen v takem primeru. Ker sindikalna lista dodatek za delo ob nedeljah določa v razponu do največ 50 %, za delo na dan praznika pa dodatek najmanj v višini 50 %, bi bilo razumno in pošteno, da je delavec upravičen do višjega dodatka. Konkretna rešitev je seveda odvisna od opredelitve, ki jo delavci zapišejo v svojih samoupravnih internih aktih. DE šport, oddih, rekreacija MARIBOR Zmagovalca GRADIS in CEVOVOD Končalo se je najbolj množično ekipno sindikalno prvenstvo občine Maribor v namiznem tenisu. Skupno je sodelovalo 12 ženskih in 74 moških sindikalnih ekip iz skoraj vseh mariborskih delovnih organizacij. V ženski konkurenci je zmagala ekipa GRADIS v postavi Žvikartova, Bregarova, Bošakova in Krama-ričeva. Drugo mesto je osvojila ekipa ZAVAROVALNICE pred ekipo KB MARIBOR, STAVBAR. INTES, PTT itd. V moški konkurenci je bilo tekmovanje v petih ligah. V I. ligi je osvojila naslov sindikalnega prvaka ekipa CEVOVODA, ki je v postavi Zidar, Jamšek in Novak prehitela drugouvrščeno ekipo TAM I TEZNO kar za 10 točk. Zmagovalna ekipa v tem tekmovanju ni doživela nobenega poraza in je torej zasluženo osvojila naslov sindikalnega prvaka Maribora. Tretje mesto je osvojila ekipa KONSTRUKTORJA, ki ima enako število točk kot ekipa TAM I Tezno, vendar je dosegla slabšo razliko v setih. Sledijo ekipe RUŠE I, METALNA I, OBRTNIK itd. Zmagovalec II. lige je ekipa TIMA I pred DOMOM JNA, M. TISKOM, SNG, ZD MARIBOR, LIVARNO itd. Ekipi TIMA in DOMA JNA bosta v novi sezoni igrali v 1. ligi, iz katere izpadeta ELEKTROKOVINA in LIVARNA I. V III. ligi so se na prva mesta uvrstile naslednje ekipe: v skupini A je zmagala ekipa CARINARNICE MARIBOR pred ekipo RUŠ II, MTT-MELJE, itd. V.skupini B je prvo mesto pripadlo ekipi METALNE II pred KB MARIBOR, ZLATOROGOM, STAVBARJEM I, CESTNIM PODJETJEM, SVILO itd. V skupini C je bila najboljša ekipa MTT-TABOR pred DEM, AVTOOBNOVO, STROJKO-PLASTOM, STAVBARJEM 11, KONSTRUKTORJEM III itd. Prvouvrščene ekipe skupine A, B in C so se uvrstile v II. ligo. Rezultati zadnjega kola in končna uvrstitev ekip v vseh ligah: Ženska liga: PKŠ : Elektro 0:3, Stavbar : KB Maribor 2:3, Zavarovalnica I : PTP 3:0, ZD Maribor : M. vodovod 0:3, Gradis : Konstruktor 3:0, Zavarovalnica II : Intes 0:3; I. liga: Elektro : Metalna I 0:5, Konstruktor I : Ruše I 5:1, Livarna I : TAM II Tezno 0:5, Cevovod : TAM II Stud. 5:0, TAM I Studenci : TSN 5:0, TAM I Tezno : Elektrokovina 5:0, Obrtnik : TAM III Tezno 5:4; II. liga: Hidromontaža : Marles 5:0, Embalaža : Gradis 5:0, TIMA I: Livarna II 0:5, TAM IV Tezno : M. tisk 1:5, Petrol : Radio Mb 5:0, Zavarovalnica I : ZD Maribor 0:5, SNG : DOM JNA 10:5; III. liga — A skupina: TAM V Tezno : PTT 5:4. Primat : Dom Smreka 5:2, Ruše II : Sladkogorska I 5:0, MTT Melje : Jeklo-tehna 5:0, TAM I Stud. : Dravska tiskarna 0:5, Konstruktor II : Ekon. center 5:2, Nigrad : Vod. gospodarstvo 0:5; III. liga — B skupina: Sladkogorska II : Obnova 0:5, Zavarovalnica II : VEKŠ 0:5, Birostroj : Špedtrans 5:0. Metalna II : Stavbar I 5:1, Cestn. podjetje : Svila 5:0, Metal. Ruše : Zlatorog 0:5, PKŠ : TSŠ 0:5; III. liga — C skupina: TMI Košaki: Stavbar II 0:5, TIMA II: Atmos 5:0, MTT Tabor : Tališ II 5:0, Avtoobnova : Strojkoplast M. 0:5, Dom JNA II : Konstruktor III 0:5, Gradis : Intes 0:5, EGŠ : Delav. univerza 0:5, DEM : ŠC TAM 0:5. D. ZAGORAC KRANJSKA GORA Jubilejne igre gradbincev Od 24. do 24. februarja bodo v Kranjski gori jubilejne zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Organizacijo in izvedbo iger je zaupal republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije delavcem Splošnega gradbenega podjetja »Slovenija ceste« iz Ljubljane. Na prijateljskem zimskem srečanju v Kranjski gori se bo zbralo več kot 1100 smučarjev in smučark iz 83 delovnih organizacij, kar dokazuje, da je tovrstna rekreacija sloven- skim gradbincem zelo pri srcu. Tudi letos bodo zimske igre slovenskih gradbincev počastili s svojo prisotnostjo najuglednejši predstavniki družbenopolitičnega in telesno-kulturnega življenja Slovenije. K informaciji o jubilejnem športnem srečanju v Kranjski gori naj dodamo še to, da so gradbinci tekmovalni program obogatili s patruljnim tekom na smučeh. Otvoritev in zaključek iger bosta pred hotelom Larix. kjer bo tudi organizacijski štab. Organizirano delo na področju oddiha in rekreacije zaposlenih v znani novogoriški tovarni Meblo je potrdilo, da delavci niso ravnodušni do mikavnih oblik aktivnega razvedrila. Na ure rekreacije prihaja vse več delavk in delavcev, pa tudi tekmovanja, ki jih organizirajo požrtvovalni športni delavci, so vse bolj množična. Drugih letnih športnih iger Mebla se je, denimo, udeležilo le šest manj kot štiristo delavcev! Mar ni to dokaz, da so prizadevanja na področju organizacije aktivnega oddiha obrodila sadove in da se delo športnega društva Meblo dobro obrestuje? »Ugotavljamo, da smo naredili precejšen korak naprej v skrbi za zdravo in prijetno izkoriščanje svojega prostega časa, ko smo lani ustanovili v tovarni svoje športno društvo...« pripoveduje Rajmund Kolenc, vodja službe za varnost in rekreacijo ter strokovni sodelavec Športnega društva Meblo. »Lahko bi celo rekel, da so rezultati na področju organizacije športne V hotelu Planika so pred dnevi organizirali predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Ajdovščina svečan zaključek tradicionalnih delavskih športnih iger za minulo leto. V primerjavi z letom poprej se je iger udeležilo nekoliko manj delavcev, ker je komisija za šport in rekreacijo malce kasnila z razpisom in tudi s samo organizacijo tekmovanj. Precejšnje težave so imeli organizatorji tudi s potrebnimi sodelavci, saj na območju Ajdovščine še nimajo enega samega poklicnega organizatorja aktivnega oddiha pa tudi amaterskih delavcev zelo primanjkuje. Delavskih športnih iger se je lani udeležilo nekaj več kot 600 posameznikov, kar ustreza pri- rekreacije danes za polnih sto odstotkov boljši, kot so bili včeraj. Čeprav se na delo zelo veliko l judi vozi, tja od Brd pa do zgornje Vipavske doline in je med našimi ljudmi še vedno precej ljudi, ki se redno ubadajo z zemljo, šteje naše društvo že blizu 400 članov! Računamo pa, da bo letošnje leto štelo na 500, če ne še več članov,« razlaga Rajmund Kolenc. »TUDI REKREACIJA NEKAJ STANE!« Pred časom v novogoriški tovarni Meblo bržčas niti slutili niso, koliko dela jih še čaka pri organizaciji aktivnega oddiha. Ko so, denimo, letos razpisali smučarski tečaj v Kranjski gori, je bil odziv presenetljivo velik. »V enem samem dnevu se je za tečaj prijavilo več kot sedemdeset ljudi...«-pripoveduje Rajmund Kolenc. »Zal so bile naše možnosti omejene, zato smo še istega dne umaknili plakat, ki je vabil naše ljudi na sneg. Žal... druge možnosti ni bilo, saj nismo bližno desetini vseh zaposlenih. Moški so tekmovali v odbojki, košarki, malem nogometu, vlečenju vrvi, rokometu, plavanju, krosu, balinanju, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, smučanju in v šahu, ženske pa v plavanju, krosu, streljanju, kegljanju, veleslalomu in šahu. Rezultati — moški ekipno: 1. SGP Primorje 492 točk, 2. Mlinotest 389, 3. Tekstina 349, 4. Fructal 212, 5. Splošno kovinsko podjetje 178, 6. Komunala 174, 7. Lipa 166,8. Tovarna poljedelskega orodja Batuje 127, 9. KK Vipava 86, 10. Petrol 75, 11. Prosveta 37 in 12. Zidar 2 točki. Ženske ekipno: L Mlinotest 101 točka, 2. Tekstina 67, 3: bili pripravljeni . na tolikšno zanimanje za rekreacijo na snegu. Trdno pa računam, da bodo sčasoma vsi prišli na vrsto. Če ne letos pa prihodnje leto! Važno je, da vemo, pri čem smo...« V Meblu imajo precej več smučarjev, kot bi pričakovali. Nekaj sto, kar za kolektiv na »sončnem Goriškem« vsekakor ni malo. Zato v tovarni menijo, da bi še letos kazalo organizirati smučarske tečaje. In nedvomno imajo prav. Zakaj bi zamujali priložnost in ljudem ne omogočili tega, kar si posebej želijo? »Možnosti za smučanje so pri nas veliko boljše, kot so bile pred leti...,« nadaljuje Rajmund Kolenc. »Če ni dovolj snega na Lokvah, torej v neposredni bližini Nove Gorice, gremo na Livek, Kanin in od lani dalje tudi na smučišča Koble. Le dobro uro potujemo do Koble, zato naši , l judje vse raje zahajajo v bohinjski kot...« Poleg smučarske sekcije deluje v Športnem društvu še enajst sekcij, ki privabljajo s svojo'pe- SGP Primorje43,4. Prosveta 34, 5. Lipa 24, 6. Ljubljanska banka in 7. Fructal. V skupni uvrstitvi so slavili zmago na lanskih športnih igrah športniki in športnice Splošnega gradbenega podjetja Primorje, ki so osvojili kar 535 točk. Na drugo mesto so se uvrstili predstavniki Mlinotesta (490), na tretje pa športniki Tekstine (416). Slede: 4. Lipa 190, 5.Splošno kovinsko podjetje 178,6. Komunala 174,7. Fructal 174, 8. TPO Batuje 127, 9. KK Vipava 86, 10. Petrol 75, 11. Prosveta 71, 12.—13. Zidar in Ljubljanska banka 2, 14. SO Ajdovščina —10 in 15. PM Ajdovščina —15 točk. stro dejavnostjo Vse več delavcev. Težava je le v tem, pravijo v Meblu, da nimajo na voljo dovolj športnih objektov. Delavci so si sicer zgradili nekaj igrišč, denimo za mali nogomet, košarko, rokomet, odbojko in tenis... to pa je hkrati tudi vse. Imajo tudi pokrit prostor, kjer lahko igrajo namizni tenis, vendar, kot pravijo, predstavlja pomanjkanje objektov hudo oviro za uspešnejše delo na področju rekreacije- »Pomagamo si, kakor vemo in znamo, toda najemnine so tako zelo visoke, da naša skromna sredstva prehitro skopnijo. Z3: ' kegljišče odštejemo tisočaka na mesec,prav tako za telovadnico, pa tudi bazen ni poceni. Za svojo rekreacijo plačujejo ljudje nekaj tudi sami. In to se mi zdi zelo prav. Naj spoznajo tisti, ki tega še ne vedo, da telovadijo predvsem zase in manj za druge. In naj ljudje tudi vedo. da nič ni več r povsem zastonj, da je potrebno za vsako stvar nekaj odšteti, tudi za rekreacijo...« NEDVOMNO ŠE VELIKO DELA Ko v Meblu ocenjujejo prvo leto dela svojega športnega društva, ne skrivajo zadovoljstva nad opravljenim delom. Skupina ljudi, ki vodi športne sekcije, je s svojim neutrudnim strokovnim vodjem Rajmundom Kolencem v kratkem času opravila zavidanja vredno delo. To dokazujejo številne uspešno opravljene akcije, naglo naraščanje števila članov kluba pa seveda še marsikaj. Ob vsem tem pa se delavci A Meblu zelo dobro zavedajo, da jih na področju organizacije aktivnega razvedrila čaka še veliko dela. Dejstvo namreč je, da ima organizacija združenega dela kar osemnajst temeljnih organizaciji med drugim tudi v Čepovanm Kneži, na Trnovem in še marsikje, kjer delavci nimajo kdove koliko možnosti za zdravo razvedrilo po opravljenem delo-Res je sicer, da so tega deloma krivi tudi sami, kljub temu pa bo potrebno zagotoviti stike tudi z oddaljenejšimi temeljnimi organizacijami in podrobno preuči!1 . možnosti za aktivno razvedrilo zaposlenih. To ne bo lahka naloga, zato so si člani Športnega društva Meblo naložili veliko odgovornost, ko so sestavljal* svoj letošnji delovni načrt. A. ULAGA V AJDOVŠČINI JE BIL ZAKLJUČEK DŽI ZA LETO 1976_ SGP Primorje, Mlinotest, Tekstina... Udeležba je bila nekoliko slabša kot leto poprej JESENICE_________________ Spominski pohod na Stol V soboto, 19. februarja, in v nede-jo., 20. februarja, bo tradicionalni, etos že dvanajsti, zimski pohod na stol. Pripravljalni odbor, sestavljen z borčevskih, planinskih in drugih organizacij, je tudi letos zelo zgodaj začel s pripravami. Organizacija rohoda bo zasnovana tako, da tudi labo vreme ne bo preprečilo velike pominske prireditve. Po prvi varianti bodo odšli udeleženci na vrh Stola z Žirovniške planite, sestopili pa bodo na Zabreško tlanino. Druga varianta, ki bo prišla 7 poštev v primeru slabega vremena, ta predvideva pohod od Valvazorja >rek Žirovniške, Zabreške in Smo-:uške planine do lovske koče in od am spet nazaj do Valvazorja. Vsakoletni spominski pohod na itol organizira občinski odbor ZZB 'JOV v spomin na znano bitko štiri-lesetih partizanov Cankarjeve čete z dva tisoč Nemci. Letos poteka natanko petintrideset let od omenjene bitke. Spominska svečanost na Stolu bo pri obeležju padlega prvoborca Joža Kodra ob Prešernovi koči. J.RABIČ VUZENICA Redna rekreacijska vadba V Mokronogu doslej niso imeli društva Partizan, saj niso razpolagali z najnujnejšimi športnimi objekti. Ko pa so tu zgradili novo osnovno šolo, je ta na stežaj odprla vrata nove telovadnice. Zato so ustanovili minuli mesec v. Mokronogu društvo Partizan, ki je omogočilo rekreacijsko vadbo tudi odraslim. Ob torkih imajo rekreacijo moški (od 18. do 21. ure), ob sredah ženske (Ib.—19.), ob četrtkih pripadniki JLA (17.—20.) in ob petkih člani odbojkarskega kluba (18.—21.). J. PLATIŠE MOKRONOG Odbojka rski turnir TVD Partizan Vuzenica je pripravil odbojkarski turnir v počastitev 32. obletnice ustanovitve XI. SNOUB Miloša Zidanška. Turnirja so se udeležile ekipe Partizana Ruše. osnovne organizacije ZSMS Reka, Ravne na Koroškem, Partizana Dravograd in Partizana Vuzenica. Ob otvoritvi tekmovanja je udeležencem turnirja spregovoril aktivist in borec XI. SNOUB Ivo Skralovnik iz Maribora. Po slovesnosti, ki so ji prisostvovali še komandant štaba TO Maribor Robert Bobanec, član CK ZKS Ludvik Jerčič z Mute, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radlje ob Dravi Alojz Rožej in drugi, se je pričel turnir v odbojki, ki bi naj postal tradicionalna oblika obujanja partizanskega izročila v teh krajih. Prvo mesto in prehodni pokal Vuzenice so osvojili odbojkarji iz Ruš, domačini so bili drugi, mladinci z Reke nad Ravnami tretji in odbojkarji Dravograda četrti. Rezultati Vuzenica : Dravograd 2:0, Ruše : Reka 2:0, Reka : Dravograd 2:0. Finale: Ruše : Vuzenica 3:1. H. JERČIČ ŠMARJE Zaključek DŠI Minuli teden so v Šmarju slovesno zaključili delavske športne igre. Zaključku so prisostvovali vsi referenti za rekreacijo v podjetjih. Ugotovili so, da so bile DŠI 76 ene najbolj uspešnih v zadnjem obdobju. Organizacija je bila dobra, tudi množičnost je bila zadovoljiva. Najbolj pohvalno je, da v igrah sodeluje vedno več žepskih ekip. Tekmovanja so potekala v devetih športnih panogah. Že po tradiejijis bila najbolj množična srečanja ' kegljanju. Skupno je sodelovalo f*“' igrah 124 ekip, oziroma več kot A • udeležencev. Poglejmo še zmagovalce v pos*.-; meznih kategorijah in panogah: Streljanje moški: Steklarna, ženske: Prosveta, šah moški: Steklar113' ženske: Prosveta; nogomet: Zdravk" lišče. Steklarna; rokomet moški;: SGP Rogaška, ženske: ProsveU' košarka moški: SGP Rogaška, Ž^JL ske: Prosveta; odbojka moški: SU\ Rogaška, ženske: Prosveta; moški: Prosveta, ženske: Prosveti: kegljanje moški: Steklarna, ženskv-Zdravilišče. A V skupnem vrstnem redu je tretjič zapored zmagala ekipa pro-' svete, ki je le za točko prehitela ekip0 Steklarne. Sledijo Zdravilišče Rog3 ška Slatina, Dom Biro Šmarje, KPp. Rogaška Slatina, SGP Rogaška S*3 tina, Matka Kozje. Steklarska Uprava SOb Šmarje, Brusilu10 Kozje, TP Jelša, OKP Rogaška S'3', tina. Pekarna, Mizarstvo. Veterin«11 ska postaja in Petrol. ^ ^ f r 1 ,*''l''n'inTlTnTTTTTTT1TrrfTni!TTTTffnTTnTTTTTTnTTTTTT^^ i m n n 11 m niiii miimiiii im n i n i n n i m n iiiiiii i m 11 im 11 DELAVSKO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO v LJUBLJANI 1871 - 1874 (I. kunčevo načrtno DELOVANJE V DRUŠTVU NI BILO BREZ USPEHA Po sprejetju zakona o društvih v novembru 1867. leta se začno ustanavljati v večjih mestnih središčih Avstrije delavska izobraževalna društva. Ustanovitveno gibanje se je širilo z Dunaju« kjer je bilo tako društvo ustanovljeno že novembra 1867.1eta. PJve leti kasneje, na jesen l869. leta, so tudi v Ljubljani Začeli s pripravami za ustanovi-tev društva in februarja 1870.1eta J® imelo društvo ustanovitveni z 0r- Če sledimo razvoju Ijub-janskega delavskega izobraževalnega društva do njegove v ljučitve v avstrijsko socialno-emokratsko stranko, ustanov-Jeno leta 1888-89 na zboru v ainfeldu, lahko ugotovimo, da e društvo v teh letih doseglo tri vzpone, ki so najtesneje pove-Zani z delovanjem treh uspešnih sposobnih organizatorjev, ^uga ugotavljamo v letih občnem zboru izvoljen v odbor kot namestnik zapisnikarja. Že v aprilu pa je bil izvoljen za namestnika predsednika društva. Kunčeva vrnitev sovpada s prihodom Johanna Mosta v Ljubljano v začetku aprila. Johann Most je bil takrat šele dober mesec na prostosti. Na »veleizdajniškem procesu« v marcu 1870. leta je bil namreč skupaj s tremi voditelji avstrijskega delavskega gibanja obsojen zaradi veleizdaje na nekajletno težko ječo, vendar so bili kasneje vsi pomiloščeni. Most je želel med svojim tridnevnim bivanjem v Ljubljani predavati v društvu ter še posebej govoriti na delavskem shodu, ker — kot je sam sporočil — delavci v Ljubljani »komaj slutijo veliko delavsko gibanje, s katerim je neprestano zaposlen ves kulturni svet«. Prepričan je bil, da jih bo tako pripeljal, podobno kot mu je to uspelo že na Koroškem in Štajerskem, na pot »pravilnega spoznanja«. ?• t y "■ *trm rmU . 4m *‘‘V,,|iU' |M>Čattiti ■ "..jo prvo oomlno tvoiuoct iaMEntap fcUntop Mn, ktm hralr v bmM)« 22. cfctahni TOH* ' ‘rtm/Hrr gmmtUmirr ..pH “ >«■ .U.h.,W, jr m M namcir* v MrM » Mm«*, iir«iri |M/n« ptrprmm k- Program: .! RMTnr r »loTrankea hi Jnriku » 'Vklam.rii), K,lBrrrt ^ /.i*,, Miti lniritkiM« 111 | », m W MlpvU »k 7. ari. »k p«J ■ uri KveniiioHtni odlmr. l"|*"irf M* i|i.lii»a|.. ztis-rr |»ri kaši |m< (<• kr ‘1 s,. |h. ;|m |,r Kmrr W klgrluVra mrrJrm hi im m kaft- Udm, ■■■■lil šm 22. MMr MK ta V»ra»t « IvvkaliUtm ,i«r B4mnr»rto“ (Jtkotopiatl) ntU Ortadacifat Id UMd iiHkr Hfev-TMn 4r«*m Roinrrtrktaia« lar 11«Mr •Irr ktgmmkm AfMftr* ■fRia mk ImmMmAmm. mr 'aa-lma HkMkr iter Mm- vn MtapaNM« šm AiMtor-MinfkVOTto- ■rakiRet i-J. M Ikn-r i>«Tfrn»art *a krrhrrn PROCRAMM: I. KrMrrsk m 4mm*»rWr aml ilrM»Wi Sprackt. II IVkhawtnr»u'l»r Vnrlhtir. III. Ciitttrrl. IV. Tan/.krtnrrbm. V *" •*" (II I« T.*Wa. < '■•»•»n. (-'.riVHiiunu 7 Clir. IWliiti ala-. lanlb R• Ulir. Mil llli-r llaarlaua-btimr du Fe«lfo«tW. Ki:iirillskarti<'i :i 40 kr. siu.l am Ahrmlp lin Trmtn in iIit ItaluMi Knilirr im Vrrrinsla.kalf (VinaCi lia-lliaii«) iftAMf Karlini a :k> kr. ~~1874, ko je društvo vodil 188?3 ^unc’ drugega v letih Va. ko je v njem delo- ranče Železnikar, tretjega ko ^ P0rn^adi 1887 leta naprej, Ko^ ^ Vrn** v Ljubljano Karel tva^61^ 'n Prevzel vodstvo druš- Tatija Kunc Logatcu Ljm dIVal V Pos' dob° — učil se ^ Preživel v Atašeje, k!,L'JUbljanski t^^- Nate Jln°m se vn a Pomlad p !Pet večamo U Sredi ma Oblasti pa Mostu niso dovolile predavati niti v društvu, še manj pa govoriti na shodu. Vendar je po poročilih nekaterih časnikov kljub strogemu policijskemu nadzoru imel v društvenih prostorih predavanje o Lassallovih načelih. Poročila oblasti označuje skupna ugotovitev, da Most v Ljubljani ni našel primernega terena za svojo agitacijo in da so delavci z redkimi izjemami zavrnili njegove ideje. Razvoj pa je pokazal, da te trditve niso točne, saj so se že v naslednjih mesecih začeli prvi obračuni v društvu med pristaši Lassalla in Schult-ze-Delitscha, ki so v letu 1872 privedli do končnega razčiščenja in zmage lassallovcev v društvu. Prav gotovo bi bilo pretirano trditi, da je tak razvoj povzročilo samo kratkotrajno bivanje Mosta v Ljubljani, res pa je, da ga je pospešilo, seveda ob pogojih, ki so bili za tak razvoj potrebni. Pri tem mislim predvsem na vrnitev Matije Kunca v Ljubljano, v katerem so Lassallov! pristaši v društvu našli sposobnega organizatorja in voditelja. Matija Kunc je v naslednjih mesecih razvil živahno dejavnost. Ni bilo zbora delavskega društva, na katerem ne bi govoril. Opozarjal je na pomen izobrazbe delavskega stanu kot pomembnega elementa v njegovi socialni osvoboditvi. Zavračal je Schultze-Delitschevo načelo samopomoči kot edino sredstvo, s katerim je mogoče trajneje izboljšati položaj delavcev, čeprav je menil, da ga ni treba povsem zavreči. Od ljubljanskega delavskega društva je zahteval, da se ravna po zgledu graškega in dunajskega delavskega društva, ki se povezujeta z liberalno stranko v boju proti reakciji, ker »imajo delavci pomembnejše interese, doseči morajo višji cilj, gre za njihovo izenačenje v socialnem življenju«. Kunčev dopis v Volksu ille v mesecu septembru dokazuje, kako dobro je znal analizirati domače razmere. Po njegovem poročilu je ljubljansko društvo štelo takrat blizu sto članov, v glavnem krojačev, mizarjev, tiskarjev in drugih ročnih delavcev. Pekov in čevljarjev v društvu sploh ni bilo, čeprav je Kunc menil, da bi bilo to zanje nujno potrebno. Ugotavljal je ponižujoče majhne plače in dolg delavnik ključavničarjev, kovačev in mizarjev. Mojstri so pogosto odpuščali delavce, ki so se včlanili v društvo in to je bil vzrok skromnemu številu članov. Kunc je krivil tudi nacionalne spore, da se delavsko gibanje ne more razmahniti. Verjel je, da je možno z dobro agitacijo na javnih shodih »delavcem odpreti oči«. Poudaril je, da stoji ljubljansko delavsko društvo povsem na nestrankarskih tleh in da se na Lassallovih načelih bori za pravico in svobodo. Opozoril pa je socialnodemokratske voditelje na Dunaju, da morajo podpreti in pomagati društvu, ter jih je prosil, da naj jim pošiljajo dobre govornike, da bodo poučili tukajšnji delavski stan. To Kunčevo načrtno delovanje v društvu pa tudi zunaj njega ni ostalo brez uspehov. Sredi oktobra je bil Kunc na izrednem občnem zboru društva soglasno izvoljen za predsednika. Od novih članov odbora sta bila še dva znana kot Kunčeva somišljenika in dobra sodelavca. Prvi je bil krojač Jožef Ddvič, ki se je prav tako na društvenih zborih zavzemal za Lassallova načela ter poudarjal, da je dolžnost države pomagati delavcem. Drugi je bil Robert \Vagner, stavec, ki je bil najprej izvoljen za društvenega računovodjo, nato pa za zapisnikarja. Wagner je prišel v Ljubljano v začetku septembra 1871 leta iz Celovca, kjer je bil predsednik tamkajšnjega delavskega društva. ZDRUŽENO DELO Piše: Jasna Fischer BREZ BESED Karikatura: A. Novak NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 23. februarja 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 6. Nagrade sa 200, 150 in 100 din. DE REKA RS2 fRiTO-. IL-HenSSaSP 7EZERA , Mestec t. ■ Pod PRuSt 1 Soro , SISE2N 1 PLAZ. Avtor. iBtoRJ -RANJZt , OLEAŠAI/A Romanska N'UAm\cA 2o)&nicA( 'Soieukia USODA m! nucola TEStTV STARcSRsin AsTuKiCl PE-l/tC Racejv^, 1 SR! HA, S£ l/A0E*ALU SdMLOVANIf. TtLl£Et( PRVI tusoj Rtmui »t HMEC. 13-btrott- ! i $.0\l S1UA1A teLj IN61K5 teDr-ace, i-ILUrOE') UMRLI MAtuMSkJ VaC-ALtC. (A*.U0L!>) an&l.tilm. itRALiLA iteMisici VASLOV ICM&OSAVč, r&fi.Mifj žgjODoU/L/ K RA 7 A/A sumsia MLW>INS0A ARMITiRT MIHEVC DE <3oRov?E v &UR.MI NIBTALEM ilOUEU UPORA!* KRvi v IDR .NA!« ABELOV BRAET R£t> ico MOŠ, IME. STAR' CČEfLiuM) Kum , iCCSMAC. ajlNAR £tt!L SRŠkA 3riLMSllA ' zvezja KATRAM StozA ARAbSIU CIMOSOU avjtO CVEK. EIVŠAK)«- TUŽALSVA KDlotJI/A VAFR.IICI DAME*, ■UALEsI MOŠTVO X)l(AV0ST/ OA&RA igOROISlU teSALEc ICORLsC KRA) POD ŠHtfUoGKO ?BSNITv/E OČKft U-7A ERENSuRS NOVO MG.STO MASICOKi naaaa ČRNILMIg I4oR. JAMHAA URALSIto Hutsn/o, PRipuSL?. ITAL.Jtt) E5VAZ!) KARJED ZHoTt ftJNMPANJE IVlE M.Ing (B6R.N0T) i • 'TrLAl K/A vele&itu atissila Mscjpuna SESTAVIL: M.«.. bVsrajsuA PoRoSeuM. A6EMC.I7A KRAVICA te-uneco oCiDDVNllK, TAbDfšNIK iVIŠAfVA Mota .a' MAPLAČiLO, NAt>AV lip • 0St5M! zaim&v. £waka vokala Sl.Hesro tofUKCE CS3E SNEziiO AMER!Ši(A UPRAUAM fcSOOSi/r slava KLAVORA pauca za CIŠČEMir PUl&is, i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 4 Mimi Malenšek, onomatopoija, strugar, trep. Kean, Kitajka, VR, Ita, Arat, Anita, privoz, Amelia, aare, acetat, PT, JT, vinar, DE. Pia, soj, Ilir, tnala, striga, Rakov Škocjan, AL, kip, Niala, Lim, car. tet. Izabela, Rene, jeleni, čilim, ami, AR, bajta. Izžrebani reševalci 4. nagradne križanke: L nagrada, 200 din: Boris Ketiš, Rajšpova 1, 62250 Ptuj 2. nagrada, 150 din: Vera Grintal, A. Skoka 4. 61230 Domžale 3. nagrada, 100 din: Jožica Janžekovič, Ulica Pohorskega bataljona 41, 62000 Maribor Nagrade bomo poslali po pošti. V Posočju kljub koledarski zimi ni miru. Delavci slovenskih gradbenih podjetij nadaljujejo z delom. Občasno lepo vreme jim omogoča dokončno urejanje komunalnih naprav v prizadetih naseljih. Dokončujejo električno napeljavo in vodovoda, kanalizacije in ceste v naseljih in do naselij. Trenutno je na Tolminskem 63 delovišč, kjer ta čas delajo gradbeni delavci iz Slovenije. Velika večina stanovanjskih stavb v naseljih na Tolminskem 'že stoji. Tako montažnih hiš kot klasičnih. Do danes oziroma do 1. januarja je bilo vseljenih 360 družin v montažne hiše Jelovice in Marlesa. Dela na novih hišah pa se bodo začela v prihodnjem mesecu. Skupno potrebuje Posočje do 500 novih montažnih in klasičnih hiš. Kljub temu, da vse hiše še niso zgrajene, pa v Posočju nihče več ne prebiva v prikolici. Tako so nam povedali v štabu za odpravo posledic potresa v Tolminu. Tisti namreč, ki so še brez lastne strehe, so se zatekli v »sosesko pomoč« ali pa so se preselili k sorodnikom v druge kraje. Ta čas v Tolminu pripravljajo načrte za gradnjo in sanacijo poškodovanih hiš. Kot predvidevajo, bodo letos potrebovali vsaj tisoč gradbenih delavcev, da bodo lahko v glavnem odpravili posledice majskega in septembrskega' potresa in normalizirali življenje v »prizadetih« krajih. Že v drugi polovici minulega leta so začeli razmišljati tudi o nastanitvi živine v ogroženih krajih. Za večino prebivalcev pomeni živina največji kos kruha. Tako so v Breginju, Sedlu, Stanovišču, Robedišču in v Podbeli začeli graditi skupne hleve. Po načrtih in izvedbi Agroobnove Ljubljane so te moderno opremljene hleve že začeli graditi . V Podbeli pa pričakujejo, da bodo hlev napolnili že ob koncu meseca. V prikolicah na Tolminskem torej ne prebiva nihče več. Večino prikolic so uskladiščili v Tolminu. Štab za odpravo posledic pa prosi vse organizacije združenega dela, ki so prikolice posodile, da jih čim prej odpelje- j°- A. A. V Kobaridu so v zadnjih mesecih minulega leta zgradili za tiste prebivalce, ki jim je potres porušil ali močno poškodoval domove, 37 Marlesovih montažnih hiš. Foto: A. Agntf Mirko Marcola vodi trgovino Alpcomerca v Podbeli. Sicer pa je tudi predsednik krajevne skupnosti Podbela in Borjane. »Trenutno je v Podbeli zgrajenih in vseljenih 34 montažnih hiš, 2 gradimo, 4 pa bomo začeli graditi v naslednjih mesecih. Elektriko imamo povsod, tudi vodo, čeprav imamo zadnje dni nekaj težav, tudi kanalizacijo dokončno urejamo. Kar je trenutno najbolj pomembno: gradnja skupnega hleva za 60 krav gre h koncu.« Živino imajo v Podbeli sedaj v zasilnem skupnem hlevu. »Saj za silo je, le kadar začne pihati mrzel veter, je v hlevu hladno. Večina krav kiha in kašlja, čeprav se to morda čudno sliši,«Je povedala Marija Marcola, ko je svojim »ljubljenkam« nesla otep sena. Res pa je tudi, da so njive v okolici še polne neobrane koruznice, ki bi, seveda z dobro voljo, lahko postala dobra izolacija sten v hlevu. Agroobnova iz Ljubljane tudi v Podbeli gradi nov hlev za 60 glav. To bo moderen hlev z avtomatskim napajanjem in s strojem za molžo. Hlev bodo že ob koncu meseca predali svojemu namenu. Že sedaj pa se zastavlja vprašanje, kako bodo vaščani s hlevom gospodarili, saj bo v njem najmanj 15 gospodarjev. Kako ločiti krmo, kako odmerjati gnoj, kako upravljati s pripravami za molžo in kako razdeliti stroške vode, elektrike in drugega? Nekako se bodo že sporazumeli! Večina poljskih pridelkov vaščanov Podbele je prezimila v zasilnih barakah, čeprav so jih poskušali obvarovati mraza, jim je vseeno krompir v glavnem zmrznil. »Le še za prašiče ga bomo imeli,« je potožil Franc Sušin, ko se je odpravljal v svinjak. »Kar nekam pregosposke hiše so to za nas,« je povedala Marta CebO' kli. »Kar nas je starejših, bi bili še vedno bolj zadovoljni v starih bajtah čeprav so nekatere že same razpadale. Težko se je privaditi na vse, ka( je novega. Mladi, da, mladi pa so zelo zadovoljni. Sin in žena kar na’ prej nekaj načrtujeta in kupujeta za novo hišo.« Franc Hrast — mlajši je kmet. V novo hišo se je preselil skupaj z oce' tom. »Nisva se še privadila na novo, veliko, svetlo, udobno. Tudj opreme še nimava primerne. Tisto,' kar sva prinesla iz stare, nap01 podrte hiše, kar nekam ne sodi v novo. Sicer pa so hiše Jelovice zd0 dobre. Nismo pričakovali, da bo v njih kljub zelo tankim stenam tak0 prijetno toplo. Zakuriš v kuhinji, pa je vsa hiša topla.« HUMORESKA Prešeren v menjavi dela g Predsednik osnovne organizacije sindikata v TOZD (dajte, no, imena pa res niso pomembna!) tovariš Sindik ni bil slab' človek niti zbirokratiziran niti akcijsko omrtvičen niti skorumpiran (v smislu podložniškega odnosa do vodstvene vrhuške v TOZD), vendar je le treba priznati, da ni bil docela brez senčnih potez na svojem portretu. Njegovi sindikalni »podložniki« so predvsem vedeli povedati, da se njihov Sindik prehitro ogreje za vsako akcijo, ki količkaj diši po blagoslovu na republiški ravni. Takrat je potem slišati, da »ga je spet nekaj zagrabilo«. Seveda je pred nekaj dnevi tovariša Sindika zagrabila kulturna problema- tika, ker je slišal zelo pomembne govorice o proslavljanju Prešernovega dne, ki sploh ni samo obletnica smrti nekega človeka, temveč kar slovenski kulturni praznik. Z velikimi začetnicami. .. »Fantje, 8. februarja v našem TOZD nikakor ne smemo stati ob strani,« je vedel povedati tovariš Sindik. »Napnite možgane, kako se mislite vključiti v akcijo.« Tovariš Sindik se je tisto torkovo jutro še posebej skrbno opravil, kajti kultura se mora izražati navzven, če je komu kaj do tega, da bi jo najožji člani sindikata sploh opazili. Potem je sklenil, da bo zelo pozorno opazoval, kako globoko je uspela seči kultura tega kulturno usodnega dne med njegove znance, prijatelje in sodelavce. Ko je skočil na vinjak V bližnjo restavracijo, je s presenečenjem ugotovil, da praznovanje kulturnega dne nikakor ni seglo samo v kulturne ustanove ali morda v dvorane za proslave, temveč je »zagrabilo« tudi znane obraze za gostilniškim šankom. Tako sta se dva »večna sopotnika« izognila običajnim pogovorom o avtomobilih, nogometu in nevzdržnih razmerah v TOZD, pač pa sta si s slovesnima obrazoma kar naprej zagotavljala, da je alkohol res hud sovražnik delovnega ljudstva, razen če ga ne uživaš kulturno, ko ti utegne biti celo v koristno oporo. Malo kasneje je tovariš Sindik vzra-doščeno obstal v trgovini, ko je uzrl na steni napis: »Pri nas boste kulturno postreženi!« Potem se je spomnil, da ga tudi sopotnik v mestnem avtobusu ni sunil pod rebra, ko mu je stopil na nogo, temveč je samo polglasno zamrmral: » Vedite se kulturno, tovariš!« Kdo bi si mislil, si je dajal tovariš Sindik, da je proslavljanje kulturnega dne lahko pri nas tako množično. Prav zanima me, če so tudi v mojem TOZD spoznali, da je stvar resna in se niso morda zaradi moje premajhne pozornosti odločili za sabotažo. Kaj kmalu je ugotovil — na najvišjem mestu — da so bile njegove skrbi odveč. Ko je namreč naletel na svojega »ta glavnega«, ga le-ta ni preprosto »poslal nekam«, temveč se mu je pri-, jazno nasmehnil in dejal: »Dragi Sindik, lepo vas prosim, da greste nekam...« Tovariš Sindik si je v beležko pod »nujno« zapisal, da v svojem prvem poročilu na občinsko vodstvo sindikata nikakor ne sme pozabiti na to, kako še je v njegovem TOZD že začela v praksi uveljavljati menjava dela med kulturo in gospodarstvom. jjq .........................................................................................................................................................................................MIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIII.................. MK INIIIIIIIIIIII Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ. VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MAR-BSarrra JAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo/tel.: 316-672, 323-554. 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, deviZn' račun pri Ljubljanski banki. št. 501-620-7-121100. Posamezna s vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ne v ^ čarno. Poštnina piacana v goiov..n. i .si\ »Ljudska jjravica«, Ljubija11