Stev. 45. Y Mariboru 4. novembra 1880. Tečaj XIV.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred n v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. kr „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta — „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabon-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v podul'
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, nepla-čan i listi so ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 ,,
Korak za korakom do smotra.
(Izviren dopis iz Konjic.)
Dve nujni želji imamo Slovenci na srci: da se nam presilna davkarska bremena zlajšajo in pa, da narodni jezik popolno pravico v šolah in uradnijah dobi. Kar zadeva prvo gmotno željo, ki se brez bistvenih prememb v upravi izpeljati ne da, ne moremo sami ničesar storiti; to je stvar, ki jo imata drž. zbor in vlada v rokah. Kar pa zadeva narodno pravico, si zamoremo sami pomagati, če le hočemo. Gosposki se naj slovenski dopisuje, in gosposka bo slovenski odpisovala, ker je to njena dolžnost.
Ni davno tega, kar sta prišla od c. k. okr. glavarstva v Celji dva slovenska uradna dopisa do konjiške dekauije, ker je ta v dotični zadevi politični gosposki tudi v slov. jeziku bila pisala. Tako se brez dvoma povsod na slov. vloge župnijskih, dekanijskih, občinskih itd. uradnij slovenski odpisuje. Tako je raba slov. jezika v uradnijah brez vsega hrupa dejansko izpeljana. Na visoko dunajsko vlado se v tem oziru ne smemo preveč zanašati, ker bi pri kakem pritiskovanji od visoke vlade vpor^ uradnikov še stokrat hujši bil, kakor n. pr. na Ceskem, da si vlada tam ničesar druga storila ni, kakor le to, kar pravica glasno zahteva. Bodimo za zdaj zadovoljni s tem, da imamo vlado, ki pravičnih pritožeb zastran žaljenja n&roduili pravic ne odbija, nego pomaga, kolikor je le pri sedanjih zamotanih razmerah mogoče. Se druzega znamnja, da se je začelo pri nas daniti, naj omenim. Deležniki letošnjega pastirskega posveta v Konjicah sklenili so 20. julija enoglasno, da se naj v njih imenu želja, oziroma prošnja, visocemu ministerstvn za bogočastje in uk naznani, da bi se ministerski ukaz od dne 22. febr. 1872, po katerem bi ne bilo uzroka, dosedanje navade po župnijskih in dekanijskih uradih nemški uradovati opuščati, prekliče ter v soglasji z ustavno določbo § 17. od dec. 1867 blagovoli izreči, da omenjeno vis. ministerstvo ni zoper slo- , vensko uradovanje po župnijskih in dekanijskih j
uradih na slovenski zemlji. Tako se je glasila prošnja, Ravno je prišel odgovor na to prošnjo po ukazu c. k. predsestva dež. vlade v Gradci od dne 19. okt. t. 1. štev. 3244 glaseč se v nemškem izvirniku: „dass es den P. T. Petenten freigelassen bleibt, ihr Begehren im Wege des zuständigen bischöfl. Ordinariates zur Kenntniss der hohen Regierung zu bringen" — t. j. „daje deležnikom pastirske konferencije na voljo dano, svoje zah-tevanje po dotičnem škof. ordinariatu visoki vladi na znanje dati." To je za nas silno važno! Iz tega ukaza se namreč vidi: 1. da vlada pravičnega zahtevanja konferencije ni odbila ter je ni vol ja, držati se Stremayr'jevega ukaza od 22. febr. 1872. Ko bi vlada mislila, tega ukaza še dalje se držati, bi bila prošnike naravnoč odpravila s tem, da iz tega nič ne bo.
2. Vlada sama pa tega vprašanja rešiti ne more, marveč mora preč. škofijstvo o tem svojo besedo povedati, kar je po vsem pravilno in naravno. Stvar se bo toraj preč. škofijstvu predložila ter utegnejo isto pot nastopiti vse dekanije, v kte-rih so se taiste želje in zahtevanja letos javljale. Od preč. škofijstva se pa vendar nadjati smemo, da se pravičnim tirjatvam ne bode vpiralo, ker bi po besedah poštenjaka in narodnega župana pri sv. Kunigundi ua Pohorji v zboru kat. polit društva v Konjicah dne 18. avg. t. 1. vendar prečudno bilo, ko bi se prečastiti Ordinariat še tudi zauaprej držati hotel zastarele navade nemškega urado-vanja, ko vendar čč. naši duhovniki (je rekel Gradišnik) z nami tako lepo slovenski govorijo ter nam božjo besedo, ki je vendar več vredna kot uradne pisarije, v čisti slovenščini oznanujejo.
Odkar so sv. Oče, papež Leon XIII., v svoji zgodovinsko znameniti okrožnici zastran sv. slovanskih apostolov Cirila in Metodija do vseh nadškofov in škofov kat. sveta pokazali veliko važnost slovanskega naroda v Evropi, čigar šibka vejica smo tudi mi Slovenci; odkar so svitli cesar lani iz cesarskega prestola besedo izrekli, da so imajo narodi pomiriti s tem, da uživajo svoje narodne pravice, se ni več bati, da bi
se — cerkvena vlada narodnim pravicam in toraj nradovanju v narodnem jeziku vstavljala. Mirne vesti tedaj stopimo pred cerkveno vlado s prošnjo, da se začne pri župnijskih in dekanijskih uradih v narodnem jeziku uradovati, kakor se to godi po Ceskem in Hrvatskem, kder menda niso slabeji katoličanje, kakor smo mi Slovenci. Tisti časi, ko se je mislilo in na vse pretege praktično porabljalo, da je namreč hujskalec ter ima debelo črno piko pri visoki vladi, kdor se za narodne pravice oglaša in svoj narod odkritosrčno in djansko ljubi, tisti časi so — ako Bog da, — po Donavi šli tje doli proti mršavi Turčiji za vselej.
Vojaška taksa.*)
Uže takrat, ko je bila sklenena v državnem zboru vojaška taksa, govorili smo nekoliko o njej. Omenili smo o tem davku, da ga imajo plačevati le tisti, ki so v vojaških letih za vojaštvo nesposobni in da se ta davek ravna po premoženji. Ker se zdaj delajo priprave, da se izvršijo postave o vojaškej taksi, zato je zelo potrebno, da se ljudstvo poduči o njej, da bo vedelo: Kdo je dolžen to takso plačevati? Koliko ima vsak taksi podvrženi plačevati? Kako seje vesti pri ugovorih? Vsa ta vprašanja spodaj na drobno razložimo, da bo vsak, ki je vojaštvu podvržen, lahko vedel, kako se mu je vesti.
Najprvo vprašanje je! Kdo je po novej postavi dolžen plačevativojaškotakso? Odgovor: Vsi tisti, ki so bili uže pri stavi ali naboru, pa niso bili potrjeni, ker so nesposobni za vojaško službo, potem tisti, ki so bili kakor edini sinovi starega očeta, matere vdove itd. vojaške službe oproščeni, ali ker so nezmožni postali, in tisti domačini, ki se iz Avstrijsko-ogerske države izselijo. Vojaška taksa teče od 1. januarja 1880 in prva taksa za leto 1880 se ima plačati meseca aprila 1881.
Kako daleč sega dolžnost vojaške takse? Ta taksa zadeva le one, ki so še le 1. januarja 1875 stopili v leta vojaške dolžnosti, iu se raztega: 1. pri tistih, ki so bili zarad nezmožnosti iz nabornega zapisnika izbrisani in pri tistih, ki so bili v tretjej letnej vrsti ali pozneje za nezmožne izrečeni, na vsako leto vojaške službene dolžnosti, v katerem bi moral zadevajoči še služiti, ako bi bil potrjen takrat, ko je bil izbrisan iz nabornega zapisnika, oziroma ko je bil izrečen v tretjej letnej vrsti za nesposobnega; 2. pri tistih, ki so bili zarad nezmožnosti pred dovršeno službeno dolžnostjo iz vojaške zaveze izpuščeni, na toliko let, kolikor bi jih morali še služiti, da niso bili zarad nezmožnosti izpuščeni; 3. to velja tudi
*) Naj bi to in prihodnjo številko vsakdo shranil, ker skoraj hiše ne bo, katerej vojaška taksa ne bo prizadevala troškov, ali ne donašala dobrot. Reč jo tedaj zolo važna. — (Uredn.)
pri tistih, ki so bili izpuščeni iz vojaške zaveze zato, ker so bili mej tem kot edini sin, vnuk ali brat oproščeni; 4. pri oproščenih na tisti čas, kateri bi morali še služiti, da niso bili oproščeni; 5. pri izseljencih na vsako leto vojaške službene dolžnosti, kolikor bi jih imel zadevajoči še dejansko slušiti ali ako bi bil za zmožnega spoznan.
Kolika je letna taksa? Letna taksa se plačuje pristojnim davkarijam; razdeljena je v 14 razredov ali vrst in znaša na leto: 1, 2, 3, 5, 10, 20, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 gld. To takso določa vsako leto za vsakega posebej po zaslišanji župana pristojne občine posebna komisija, katerej je na čelu dotični c. k. okrajni glavar, razpoloži se vsako leto pri županu skoz 14 dni v občni pregled, in sme zadevajoči zoper visokost te takse v tridesetih dneh, potem ko se mu je taksa naznanila, pritožiti se pri c. k. deželnem namest-ništvu i na zadujej ^stopinji pri ministerstvu za deželno braubovstvo. Ce je pa deželno namest-ništvo potrdilo komisijsko določitev, potem pritožba ni več dopuščena.
Po katerih načelih sejeravnati pri določanji te takse? Visokost te takse se ravna po premoženji in zaslužku pri obrtniji, kakor tudi po čistem dohodku tistega, ki je taksi podvržen, po predpisanih neposrednjih davkih od obrtstva, dohodkov od hiš, obresti in zemljiškega davka. 1 gold. vojaške takse na leto ima plačevati tisti taksi podvrženi, katerega zaslužek ali dohodek dosega navadno dnino in kateri ne plačuje nika-kega neposrednjega davka. Sicer pa se ima vojaška taksa praviloma tako določati, da znaša 1/10 letnih neposrednjih davkov z državnimi dokladami vred; ne vštevajo pa se nikake druge doklade, in se ima za podlago jemati tisti razred, kateremu se davek najbolj bliža. Uvrstiti pa se sme vojaškej taksi podvrženi po vseh drugih ozira vrednih razmerah (premoženje, zaslužek, čisti dohodek) tudi v višji ali nižji razred.
Ali se sme taksa znižati ali popolnoma odpustiti? Taksi podvrženi se sme uvrstiti v nižji razred, ako so ga zadele vremenske nesreče, slaba letina ali druge nesreče. Prav iz teli vzrokov se smejo takse popolnoma oprostiti v posebno ozira vrednih primoiljajih tisti, ki bi se imeli uvrstiti v kateri štirih najnižjih razredov.
Kdo je dolžen razen vojaštvu podvrženih tudi takso plačevati? Če taksi podvrženi z» življenje nema dovolj premoženja ali dohodkov, tedaj prehaja ta dolžnost na tiste osebe, ki imajo po državljanskem pravu skrbeti za njegovo preživljenje. Ti so: pred vsemi drugimi oče, in če jo brez premoženja, mati, potem ded in babica od očetove in za tema od materine strani, nazadnje posinovuici. Taksna dolžnost teh osob pa neha, da le vojaštvu podvrženi more sam plačati. Dokler traje taksna dolžnost roditeljev itd. ne sme se od vojaštvu podvrženega ni kaka taksa zahtevati.
Kako je določiti takso pri roditeljih, dedih i. t. d.? Za te osobe veljajo tista pravila, kakor za one, ki so vojaštvu podvrženi, izjema je pa ta, da se ima deseti del taksi podvržene letne dolžnosti neposrednjik davkov z državnimi dokladami nevštevši drugih doklad deliti še s številom otrok, oziroma vnukov in posinovcev, za katere ima taksi podvrženi izključljivo ali vsaj večinoma skrbeti. Ako bi tedaj kateri oče imel pet nepreskrbljenih otrok i bi moral plačati za sina Janeza vojaško takso, plačal bi tedaj le peti del tega, kar bi moral plačati Janez sam, ako bi bil sam svoj gospodar ter bi imel enake dohodke, kakoršne ima njegov oče.
Kdo se sme vojaške takse oprostiti? 1. Tisti, ki zarad telesnih ali dušnih hib ne morejo sebe in tistih živiti, za katerih hranjenje so po postavi dolžni in ki nemajo za to potrebnega premoženja ali dohodkov; 2. tisti, ki se preskrbujejo kakor ubogi; 3. tisti, ki so bili uže pred letom 1875 vojaštvu podvrženi; 4. vojaštvu podvrženi, ki sicer niso bili poklicani v vojno službo, ampak v drugo službo za vojne namene, in tisti, ki spadajo v črno vojsko za tisto leto, v katerem so bili v službo poklicani.
Kdaj neha taksna dolžnost? Taksna dolžnost neha: 1. če je taksi podvrženi umrl: 2. če je taksi podvrženega zadela kaka hiba, da ni za delo, dokler ta hiba traje; 3. ako se taksi podvrženi iz av.strijsko-ogerske države preseli v drugo državno polovico v tistej državnej polovici, iz katere se je izselil. Če se je vojaštvu podvrženi oprostil vojaške takse, ali če je taksna d l/.nost glede njega nehala, tedaj tudi roditelji, dedje itd. niso dolžni plačevati takse.
Če neha taksna dolžnost vojaštvu podvrženih, ali se to raztega tudi na njihoveroditeljei. t. d. ? Če se vojaštvu podvrženi oprosti takse zarad telesnih hib, kakor je bilo zgoraj rečeno, ali ker se preskrbuje kakor ubog tedaj so takse oproščeni tudi njegovi roditelji, di-dje i. t. d. Kdaj se ima ta taksa plačevati in k de? Ta taksa se ima vsako leto koncem meseca aprila za rninolo leto plačevati, le izseljenci jo morajo za vsa prihodnja leta plačati, preduo se jim da list za izseljeuje, in sicer pri tistih uradih, katerim se plačujejo državni davki. Zastale takse iztirjujejo kakor državne davke.	(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Mladi konji in prerano delo.
M. II. Mnogo konj dobi bolezni notrajne narave, ki niso podedovavne, ampak jih le pre-silno in prerano delo živinčetom provzročuje. Kakor se tovarniškim delavccm nekteri telesni udje posebno radi pokvarijo in se na njih le takim delavcem lastne bolezni izcimijo, ravno tako je
pri konjih, ki morajo prerano delati začeti in kte-rim boleznim je samopašnost, neumnost in surovost človekova le predosti krat kriva. Zelo imenitno je toraj za konjerejca oni čas pri žrebetu dobro spoznati in določiti, ko je živinče popolnoma vzrastlo in se do cela razvilo, da lastnik ve, zdaj se sme konj brez vse škode za daljno življenje za delo porabiti. Najvarnejša pot do kolikor najbolj popolno razvitega in močnega konja priti je toraj ta, da se žrebe ne prej za težkejša dela ne porabi, predno je popolnoma dorastlo, t. j. v petem letu starosti. S takim ravnanjem pa ni le ta dobiček zvezan, da se z njim kolikor mogoče krepki konji priredijo, ampak tudi ta, da taki konji tudi do najviše starosti zdravi in krepki ostanejo, če jih morda kaka nezgoda ali nesreča ne zadene. Pri konjih pa, ki so bili prerano vpreženi, so te lastnosti bele vrane.
Ta dozdaj naznačena pot konjske reje ima veliko dobičkov na sebi ali draga je taka konjska reja. Potroški petletne konjske reje so celo takrat precej visoki, če je cena krme prav mala. Žrebe mora toraj že precej velike vrednosti v denarjih biti, če se izplača ga pet let brez dela rediti. To pot se more toraj le tedaj hoditi, če je krma prav dober kup ali pa če imajo konji prav visoko vrednost v denarjih, in kdar njihove žlahtne izvrstne lastnosti tudi primernega kupca najdejo, kar se le bolj pri takih konjih more goditi, ki se zarad veselja in zarad lepšega redijo.
Drugače pa stoji račun pri konjih slabejšega plemena, ki takih stroškov nikdar ne povračajo. Tu je proti požlahtnovanju konjske reje dovoljeno žrebeta pred petim letom k delu rabiti, če se noče, da ima konjerejec pri konjereji škodo. Poljsko delo je za take mlade konje najbolj priležno in njihovi rasti in zdravju najmanj škodljivo. Žrebeta, ki so dobro in obilno rejena, se smejo že tudi v strtem letu za delo porabiti. Vendar morajo pa opravki do dopolnjenega petega leta lahki biti tako, da se le pol toliko ali k večemu tri četer-tinke toliko, kolikor odraščen konj opraviti more, štiriletnemu žrebetu nalaga. Ako se pri takem delu z živinčetom previdno in prizanesljivo ravna, je tako delo za mladega le blagodejna vaja telesna, ki je rasti in razvitku telesnemu mladega konja koristno. Iz ravno tega vzroka je pa tudi za konje, ki se bolj za veselje in za lepše vzrejajo, dobro, da lahki jezdeci na njih jašejo. Vendar se te vaje ne smejo do popolne vtrujenosti živinčeta tirati.
M. Dober poiuoček zoper razpokane roke.
Vzame se nekoliko strdi in novo zmeden ne po-soljen puter. Sme se puter tudi z glicerinom zmešati. S to smesjo se razpokane roke pomažejo in koža je v kratkem zdrava.
M. Kako rože, šipke, pokrivati. S pokrivanjem rož je treba tako dolgo ko mogoče čakati, da je zemlja nekoliko centimetrov zmrznjena. Iztrebljenje krone, to se pravi odpravljenje vseh
suhih in slabih vejic, ki ne rodijo cveta, pač pa rastlini odtegujejo sokove, se mora poprej zgoditi. Mladike se spomladi porezujejo.
Drevesc na prodaj ima g. Janez Stegar učitelj pri sv. Petru pod Mariborom: namreč prav lepih stajerskih mošanceljnov, zlatih parmen, čre-šenj, kosmačev. Menjša drevesa veljajo 8 — 10 kr. večja 20—30 kr. Vseh je okolo 4000.
Dopisi.
Iz Murskega polja. (Graška razstava.) V. Včasi nekoliko stopinj od vhoda je ležal velik kos železa, ki je bil 10 metrov dolg, 1 meter širok, 30 milimetr. debel in je tehtal 2305 kilo; bilo je še tudi več mejnših kosov. Ta prostor je bil razdeljen v tri dele, v katerih so bili razpostavljeni železni izdelki, kose, motike, lopate, krampi, srpi, lanci, lonci, železo za razkov za vsa-kotere potrebe. Dalje noži in druge namizue pa kuhinjske železne reči; tudi premog, vsakojačko kamenje, razne plehovine, droti i. t. n., kar more pač biti železnega. Od tod sta bila dva oboka (velba) zidana, eden od kamenja drug od premoga. Skozi se je hodilo v prostor, kteri je bil tudi na 3 prostore razdeljen. V srednjem je bila razpostavljena različna melja (moka), kruh, masti, hmelj, žgavne tvarine,' žganjice, rum, špiritus i. dr.; dalje pivo, cuker, pečene cukrarije, pa drugo kaj lepega. Na levi t. j. na južni strani je se videl med v panjih, iztiskan med, setovje, vosek in drugo, vse v lepem redu in snagi. Dalje sviloprejne reči; jesih itd. tu je imela tudi mariborska sadje in vinorejska šola svojo razpostavo. Na pravi, t. j. na severni strani so pa bili leseni izdelki, razna orodja, prerezi lesa, drva, seno, deske, bo-leni les, sprbneti les, i. dr. Od tod je bil proti severni strani vhod. Tuje bil na prvi pogled umetno narejen ribnik, v kterem je čista voda pretekovala in v njem razne ribe pa raki. Navkoli je bilo več lovne sprave, mrež i. d. V tem prostoru so imeli vr-varji raspostavljene svoje izdelke in prav lepo ko-nopljino. Od tod naprej so pa bile razne rože lepo sestavljene in naposled poljski pridelki. Z eno besedo bodi rečeno vse, kar kmet, vinogradar in vrtnar pridelati zaraorc, bilo je razno zrnje, kaj in kakorš-no se da pridelati, bilo je tudi še snopje poljskih pridelkov, razni krompirji, tikve, murke, (kumare) zelje, šalata, fižol, koruza, razne žita, pšenice, tra-vino seme i. t. n. Dalje trsi, drevesca, gozdno slivje, požlahtnjeno grozdje, jabelka, gruške, slive, vse v najlepšem redu. V tem prostoru si našel vse, kar črna zemlja nepremakljivega, to je ne živega, za razni živež rodi. Ta prostor zapustima, izstopi-ma in grema zunaj po vrtu kraj vseh prostorov od zgornje k dolnji strani. Tu so bili pod prostim nebom nekteri tudi pod strehami razni stroji ali mašine. V začetku so bili že videti mlinski kamni, zraven so še pa delali delalci graškega Koroza, velikega fabrikanta, neko mašino skupaj, ktere se
pa nisem dočakal, kaj in kaka je bila, ker sem kmalu zapustil Gradec. Le to je še bilo videti, da je gonil velik hlapon, v katerem je se zmirom kurilo, stroj, ki je izdelaval gombečnice (Spenadl) in drugi stroj, ki je sekal cveke. Dalje vstopima, kder je se razprostrlo gledalcu veliko število raznih reči in strojev. Bili so razni plugi z 1, 2, 3mi deščicami, osipalniki, ruvaluiki, kroniki i. dr., razne brane, razna kola, vozovi, mlatilnice, ročne in soparne, za vprego in za ročno guanje, preše, veliki sod in še mnogo mnogo kaj drugega. Najraje bi pa še videla delo sodarja Ameja Morda iz Babinec pri Ljutomeru, ki je naredil mali sod brez obročev, politiran in v njem za 6 sort vina prostor, ktero vino se da točiti iz soda na 3 pipe, na vsako pipo teče dvoje vino, na dnu nad pipami je pa izpeljana podoba leporezana sv. Urbana. Drugi sod je pa naredil brat Arnejev; toti ima za 4 sorte vina prostor in 2 pipi. Ta soda še nista bila razpostavljena, ker je še dosti reči ležalo v zabojih ne izloženih; delalci so šc pripravljali eno in drugo zmirom naprej. Dosti dneva je že minolo in od pregledavanja vsega so nama oči zatemnele, tedaj sva za ta den storila konec pa sva se podala k živini, do konjev.
Nastopil je 4. september. Vdeležitua se kraj lančnega mosta v frančiškanski cerkvi službe božje. Po sv. opravilu pregledama nekoliko med tržci in tržkami, ki so na večih trgih imele raznoterosti na prodaj, kakor: sadja, mesa, masla, masti, zelenjave, perjadi itd., pa vse močno drago. Cujte! 1 breskva 4 kr., gruška debela 5 kr., drobnejša 3 kr., ja-belko 3, 4, 5 kr. grozd 15, 20 kr. par pišenec, kakoršnih pri nas perutninski tržeč („kopunar") za 40, 50, 60 kr. dobi, 1 fl. 20 kr. ne krajcarja menje. Blago, ako pri nas velja 1 meter 50 kr., tam 60, 70 kr., robec tu 30 kr. tam 40 kr. Bl itvo sma cenila pa kaj pri nas se dobi za 40, 60 do 70 kr., tam pa ena 5 fl., ena 4 fl. 50 kr., ena 4 fl. več pa jih ni imel. Več reči sem cenil pa vse je dosti dosti dražje, ko pri nas. Tedaj naj kdo reče, da je v mestu kaj ccneje, vsejc drago, tudi pijače, posebno pa jedi so močno napete. Na lanč-nem mostu, na Murskem velikem trgu in drugod ni bilo več videti kinča in lepoti je, zastave, slavoloki in drugo je vse minolo in se vse veselje preselilo v razstavin prostor. To vse nekoliko pregledama, sebe oskrbima potem se podama nazaj v razstavo, kjer živine ne zanemariva, potem pa pre-gledavat konj, ki so bili v 3 prostorih.
(Konec prih.)
Iz Čadrama. (Naša letina.) Sv. Terezije god je minul in z njim tudi trgatev v naših krajih in letos so nekateri pri nas, kar je nenavadno, že teden pred Terezijenim se v vinograde podali in sicer na tihem brez strela in petja, kakor bi grozdja ne bili sami pridelali, ampak ga kradli. Druga leta, ako so prvi dnevi vinotoka lepi bili, je vse nekako navdušeno bilo, letos pa mrtvo, to pa vso za tega voljo, ker so vinogradi nam za to leto
silno slabo obrodili, kajti veliko jih je uže po zimi škodo trpelo, posebno še jih je pa obrala stanovitna moča, vsled ktere je vsak den menje grozdja prihajalo, tako da se za vsem ni na oralu pridelalo po dva polovnjaka in nekteri tožijo, da še tako slabe trgatve niso imeli, akaravno vže 30 let gospodarijo. In čudo je to, da še vino pri nas vendar večje cene nima, ker se mošt plačuje polov-njak 27—30 fl., starina pa je že poskočila do 40 do 50 fl. Z drugimi pridelki smo pri nas dosta srečneji od mošta in se sme po pravici letina v naših krajih hvala Boga še dobra imenovati. Sena sicer ni bilo toliko, kakor lani, a vendar še dosta in naj bi ljudje ne puščali predolgo travnikov ne-pokošenih, da že vsi rujavi prihajajo. Ko bi bili začetka rožnika kosili, bili bi lehko vsi krasno krmo pod streho spravili. Kteri so pa še le v drugi polovici tega meseca to storili, tisti so po 14 dni seno belili in nekterim ga je še voda poplavila ali tudi odnesla. Ozimina, žita so se vkljub hudej zimi dobro obnesla in so močno plenjala, kakor uže davno ne tako. Tudi turšica je srečno dozorela, tako, da že zdaj na njenem mestu ozimiua zeleni. Krompir nam je sicer začel že po njivah gnjiti, ki smo ga na debeli zemlji imeli, a zato nam je pa fažol obrodil in korenje je precej debelo postalo in če nam ovsa zmanjka, ga nam bodo Po-horci dali! Cesar smo pa lani celo pogrešali in letos v obilnosti pridelali, bilo je sadje. Imeli smo sliv še precej veliko, dosta tudi grušek največ pa še jabelk tako, da smo jih lehko nekaj stolkli za mošt v pijačo ljudem in za kis, nekaj smo jib prihranili za rabo in jed "po zimi, največ pa se jih je prodalo, kakor že davno ne toliko. Voz za vozom se jih je ene dneve videlo v našej vesi in v Oplotuici nalagati in proti Mariboru peljati. Marsi-kteri kmet je dobil lepega denarja za nje, da je davke pobotal in si bo še lehko zimske obleke in obutelji priskrbel, jabelka so našemu kraju veliko stotalcov prinesla. To bo tudi menda mar-sikterega nemarnega gospodarja vzbudilo, da bo za naprej vse še prazne prostore po pašniku in ob potih rad s sadunosnim drevjem zasajeval in bo drugo staro trebil, da ne bo vse v mehu in zapuščeno kakor po 100 let staro hrastovje in bo tudi že zdaj jeseni in po zimi rad sadunosnikom gnojil in to bo ne samo dobička prinašalo, ampak bo tudi naš kraj v lepoti jako povzdignilo in k temu nam Bog pomozi in sreča junaška!
Od sv. Lovrenca v Slov. goricah. (Zborovanje.) Vsi slavjanski časopisi se hvaležno spominjajo enciklike našega papeža Leona XIII. glede naših slavj. apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi tukajšnje nar.-gosp.-politično društvo v zborovanji 2. septembra porabilo je svečanosti, ktere so že drugod letos svetkovali, tako zlasti 501etnice Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa in tisočletnice dovoljenja slavjanskega jezika za službo božjo. O petdesetletnici je govoril g. Š. povzemši iz živ-
ljenja cesarja Franca Jožefa primerne črtice, pred stavljajč nam ga ko dobrotljivega. usmiljenega in skrbnega našega očeta in vladarja ter končal z živijo-klici vladarju na mnogaja leta! O slovenskem jeziku poročal č. g. S. kako je uže pred jezero leti slovenski jezik bil sposoben in vglajen za pisavo, kako sta uže sv. Ciril in Metod pisala in na slov. jezik sv, pismo in druge cerkvene knjige preložila med tem, ko se sedaj slovenskemu pravica krati, in ne da, kar mu zgodovinsko gre, kako je uže takrat bil slov. od papeža Janeza VIII. dovoljen za službo božjo itd. Pokazale so se tudi črke staroslovenske — glagolica — v kteri so pisane bile prve slovenske knjige. O trsni uši, o tej veliki nesreči za vinogradarje in o drugih gospodarskih rečeh so govorili preč. g. M. Slednjič je bila volitev novih odbornikov, a pevci so med tem svoje glase krepko povzdignoli domovini v slavo.
Iz Celja. (Kat. podp. društvo — novi župan — zvonik — sv. Jožef.) Kat. podp. društvu v Celji so darovali: 1) C. g. Simon Gaberc, kaplan na Ponkvi (zopet) 5 fl., 2) Neimenovan iz Savinjske doline 5 fl. 3) Neimenovan iz Podsrede 3 fl. 20 kr.* 4) Vč. g. Erjavec, župnik v Zrečah 2 fl. 5) G. Karol Šah, obč. svetovalec v celjski okolici 2 fl. 6) G. Matevž Glinšek, obč. odbornik v celjski okolici 2 fl. 7) G. Lipovšek za starim Gradom 2 fl. 8) Neimenovan iz Zreč 2 fl. 9) Po vč. g. P. Donatu 5 fl. 10) Vč. g. Peter Cizej, župnik v Reki 3 fl. Bog plati! Občiuski zastop celjske okolice je izvolil po večini glasov v župana gosp. Antona Male, ki je opravljal že pretočena 3 leta to častno službo. V prvega občinskega svetovalca je^ izvoljen g. France Lipovšek, v drugega g. Karol Šah, in v tretjega g. Andrej Znider. Imam poročati, da se bode blagoslovljenje novega 66 metrov visokege zvonika pri ondašnji Marijini cerkvi obhajalo v nedeljo 21. novembra. Ob enem se bojo blagoslovljali tistega dne 4. novi zvonovi, kterih največi tehta 47 centov. Zvonove je vlil ljubljanski zvonar g. Samassa v B mol akordu. Cč. oo. misijonarji pri sv. Jožefu poleg Celja obhajajo od 14. do 28. novembra t. I. 2001etni spomin pozidauja svoje cerkve. O tem je „Slov. Gosp." že enkrat poročal. Vsaki dan se imajo vrstiti v teb 14 dnevih po 3 pridige. Kdor ob tem času prejme sv. zakramente ter obišče imenovano cerkev sv. Jožefa, se zamore vdeležiti sv. odpustkov.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so v lastnoročnem pismu čestitali nemško-pruskemu generalu Moltke-ju k njegovej 801etnici. Nemškim liberalcem velja to kot poseben dokaz politične zveze in prijateljskih razmer med Nemčijo in Avstrijo. — Ce-sarjeviča nadvojvode Rudolfa ženitev z belgijsko princesinjo odložena je do 14. febr. 1881. — Mnogo sc pogovarja o dvojnem cesarskem odlikovanji:
poslanik papežev kardinal Jakobini je pred odhodom v Rim prejel veliki križec reda svetega Štefana; isto odliko dobil je tudi ogerski rnini-sterski predsednik Tisza. — Pri vojaštvu vršijo se meseca novembra vsako leto med oficirji znatne premembe. Novih lajtenantov je več kakor 200. Jako zavzeli so se ljudje, ko so poizvedeli, da imamo do stotnika doli več oficirjev penzijoniranih nego v službah nastavljenih; v službi je namreč 11 (15) feldzeugmeistrov, 58(91) feldmaršal-lajte-nantov, 111 (176) general majorov, oberstov 268 (460), oberst-lajtenantov 299 (390), majorov 583 (763), stotnikov 3248 (4010), a v penzijonu plačujemo v obročkih pristavljeno število visokih oficirjev. — Poljska poslanca grof Djedožički in g. Volski sta izpovedala svojim volilcem, da bodo Pol-jaci zanaprej še bolj trdno se oklenili stranke grof IIohenwarthove, ker od nemških liberalcev nimajo ničesar dobrega pričakovati. — Nemški „šulverein" vzdržuje nemške paralelke na gimnaziji v Meza-niču na Moravskem za 3 nemške dijake, drugi so Abrahamovega rodu. — Zoper učiteljice nasajajo se čedalje bolj nemški učitelji sami. Pravijo, da jih je preveč in odveč. — Vladni italijanski list v Trstu „Osservatore Triestino" drzne se imenovati slovensko Primorje: italijanske pokrajine (pro-vincie italiane). — Društvo „Edinost" zborovalo je 2. nov. t. 1. v Sesani. — Kranjski nemčurji rogovilijo pod vodstvom Kalteneggerja in Vesteneka čudno drzno zoper sedanje ministerstvo. Ko bi se pod Auersperg-Lasserjem kateri slovenski uradnik drznil kaj takega početi zoper ministerstvo, takoj bi ga bili vteknoli v kakšno „Lipoglavo". Ljubljanski nemčurji so pred leti vzeli pri mestnem uradništvu slovenskemu poslancu Luki Sveten službo in mu po sili odkazali penzije 300 fl. Moral si je iti kot notar kruha služit. Sedaj ko si ga je priboril, mu pa ponujajo službo tajnika v Ljubljani, če ne, mu vzamejo penzijo. Tako dela nem-čur s Slovencem! — V delegacijah v Budimpešti je vojni minister zahteval 137.000 fl., da bi stotniki dobili ježnih konj; a delegati mu niso pritrdili pač pa so dovolili 1,091.103 fl. za zboljšanje živeža vojakom. V Sarajevu snujejo prvo hranilnico.
Vnanje države. Bismark vedno tišči na to, da bi Avstrija z Nemčijo se zedinila v eno eolno zvezo, a Avstrija bi naj še v isto zvezo posilila Srbijo, Rumunijo in Bolgarsko. To bi bil konec neodvisnemu avstrijskemu cesarstvu pa tudi povod strahovitej vojski; kajti druge vlade bi ne trpele, da bi Nemčija vso kupčijo na jutrovske kraje na-se potegnila. — Temu protivijo se uže znatno Srbi, Bolgari in Rumuni, ker se njihovi knezi marljivo shajajo k dogovorom. — Slavni srbski minister Ristič moral je odstopiti, ker se je branil podpisati nove kupčijske nagodbe z Avstrijo. Naslednik mu je Piročanac. — Ruska vlada je v Kitajsko morje odposlala 13 bark, 118 kauonov in 3000 mož. — Francozi lomijo v samostane in izganjajo nedolžne menihe in nune v tuje dežele. Bog vedi kam bo
po takem prišlo; verni Francozje mislijo čedalje bolj na izgnanega pravega francoskega kralja, ki prebiva večjidel pri nas v Gorici. — Angleški veliki posestniki v Irlandiji mučijo ljudstvo, da je groza; bati je se revolucije. — V Severni Ameriki volijo sedaj predsednika republike na 4 leta. — V južni Afriki so se sosedje ukročenih Zulukafrov vzdignili zoper Angleže. Zovejo se Bazutje in so jednako divji, kakor Zuluvci. — Zoper turškega sultana in perzijskega kralja ob enem so se spun-tali divji Kurdi pod Abdulah-kanom ter hočejo osnovati neodvisno državo. Više 20.000 mož napada perzijsko mesto Urmijsko.
* Za poduk in kratek čas.
Autou Magdič
doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži.
IV. Našega slovenskega kmeta, če ga kaka bolezen potere, prestrašijo obilni rovaši zdravnikov, in tako ide rajši h kakemu mazaču si pomoči iskat in si premuogokrat za dosta denarjev smrtnega strupa domov prinese. Naš blagi dr. Magdič je bil pri svojih računih zelo zmeren in ti so bili tudi manj premožnim znosljivi. Da le nekterib primerov omenim. Bilo je prva leta njegovega blagonosnega delovanja, zboli na hudem legarji moja sestra A. Več tednov ni bila pri pravi zavesti. Bilo je konec zime, poti slabi in dve dobri uri hoda od Ormoža. Kako visok je bil račun za tako daljno pot? Dve srebrni dvajšici za eno obiskovanje — stara ženka še zdaj živi. Nekega dné ga obiščem, ravno je bil v svoji lekarni in pripravljal zdravilo ; ko je bilo gotovo, vzame knjige, ki so bile zraven, prebira v njih in potem zapiše račun, potem pa veli : moral sem pogledati, kako ceno da imajo ta zdravila, ki sem jih ravno porabil, da ne bi kje preveč računil. Zadnje leto pred dr. Magdičevoj smrtjo zlomila si je moja svakinja nogo; zadnji čas že sam bolehast, nije več rad peš hodil, kako navadno v prvejšib letih, ker mu je bilo pretežavno. Z vozom ga je tedaj brat pripeljal, in še potem mislim dva- ali trikrat bolenico obišče in nogo preveže ; ni dolgo potem se sam blagi zdravnik vleže na smrtno posteljo, iz katere več zdrav ne vstane. Ko potem pride brat, da račun poravna, gospa najde zapisano: 10 gld. reci samo deset; mora se omeniti, da bolenik ni bil v Ormoži, temoč 2 uri daleč v fari sv. Tomaža.
A. Magdič je vrednost ljudi cenil, kako je kteri vestno in pošteno izvrševal svoj poklic. Njemu je bil pošten težak, hlapec, vincar, kmet, gospod in plemenitaš jednako ljub: kot zdravnik ni delal razločka. Primerila se je enkrat, da pride v grad Velikonedcljski pol ure od Ormoža — graj-ščiua je last nemškemu redu — najvišji dostojanstvenik (Iloch- und Deutschmeister se imenuje.) — njegova visokost nadvojvoda Maksimilijan d'Esté
na visitacijo, in tam zboli; grajščinskega oskrbnika povpraša: imate tukaj pametnega zdravnika? Tu ne, pa v Ormoži. Pošljite po njega, zapove nadvojvoda. Dr. Magdič v svoji navadni obleki s prašnatimi škornji, kakor se je menda ravno vrnil od drugega bolenika, maliom sede na voz. K Veliki-nedelji prišedši se oskrbniku M. predstavi. Ta ga gleda, premišljuje in potem predlaga : g. doktor, ne bi se li poljubilo svoje prašnate obleke z mojo črno svetečnjo zameniti pred ko greste obiskat bolenika ? Tega ne storim. Če jaz v svoji obleki visokemu gospodu nisem všeč, lahko pojdem domov. — Po tem kratkem razgovoru gre oskrbnik in naznani nadvojvodi: Dr. Magdič je ravno prišel, pa v svoji navadni obleki Vašej visokosti ga skoraj ne upam predstaviti. To nič ne de, zavrne nadvojvoda, naj se le prikaže. — Magdič si pridobi popolno zaupanje visokega bolenika, kteri za nekoliko dni tudi ozdravi, in potem veli g. oskrbniku blizu tako : Imate jako razumnega zdravnika, vidite, na obleč ne gre gledati. V tej zadevi je bil dr. Magdič pravi modrijan. Draga imenitna obleka, kakor zahtevajo nove šege, bila je njegova zadnja skrb; uže kot dijak je o šolskih počitnicah vrnivši se v prijazno Žrjavinsko dolino gosposko snknjo in hlače hranil v omaro in hodil najrajši v domači narodni obleki; poprijel se je tudi vsakega domačega dela; srp, kosa, motika, sekira se je v njegovi roki enako dobro sukala; in to mu je ostalo vse njegove žive dni. Akoravno so bili njegovi rečuni zmrni, vendar je po letih prišel če ne do bogatstva, vendar do premoženja. Kupil je poslopja v Ormoži, ki stojijo na mestu nekdanjega kapucinskega samostana, zraven na Dravskem bregu obširen vrt s krasnim razgledom v Haloze in na Hrvatske pokrajine; imel je njive in vinograde. Tu se je lotil ob prostih urah različnega dela. Bral sem nekdaj nasvet učenjakom in vsem, ki pii svojih opravilih bolje rabijo dušne, ko telesne m« či, na se včasi poprimejo dela na vrtu, na polji, tako posebno dobro okrepčajo svoje zdravje. To je menda bilo tudi načelo Magdičevo kot umnega zdravnika. Storil pa je gotovo tudi iz spoštovanja in ljubezni do kmečkega stanu, ga namreč učiti umnega kmetovanja in pokazati, da delati ni sramota. Njegov sin Janko, sedaj tudi doktor in zdravnik v Legradu, je pravil enemu svojih sošolcev, da sta z očetom o šolskih počitnicah hleve stesala in postavila. Dr. Magdič bil je izvrsten vinorejec. Bilo je, mislim 1. 1875, ko obišem v Ormoži svojega bolenega sošolca B. kratko pred njegovo smrtjo. Ta mi ponudi kupico vina. Ko ga pokusim, se začudim tako izvrstni kapljici zelo prijetnega okusa. Pitam, odkod imaš tako dobro vino? Od dr. Magdiča, mi pravi, iz samega rizlinga je napravljeno. Res je, si mislim, ako hočemo imeti izvrstno blago, moramo žlahtne sorte saditi in tiste posebič prešati.	(Dalje prih.)
Sniešničar 45. Krnet sedi za mizo v nekej mestnej krčmi ter prosi natakarja za račun: Kaj
imate oče, vpraša natakar? Kmet: pečenko in kos kruha. Natakar: znaša 60 krajcarjev, kaj imate še? Kmet: prazen želodec!
Razne stvari.
(.Mariborska hranilnica) je meseca oktobra prejela 137.632 fl., a izplačala 174.852 fl.
(Zavoljo novega popisovanja) ali številjenja mora vsak tujec v Mariboru priskrbeti domovinski list, sicer bo iztiran.
(Pogorela) je streha kavalerijske kosarne v Mariboru in g. Gšeiderjeva viniČarija v Brestenici; mariborski gasilci so povsod nemudoma prihiteli gasit.
(Ustrelila) sta se na vrtu Franc-Jožefove kosarne v Mariboru dva korporala od regimenta Belgier, obadva na enkrat.
(V Pečkah slov. bistriškega okraja) so ob Dravinji mrtvega našli tata Ant. Bušaverja iz Stat tenberga. Pravijo, da so ga tatje tovarši ubili. •
(Naznanilo). Naznanja se p. n. č- udom slovanske čitalnice v Mariboru, da se je društvo dne 1. novembra t. 1. preselilo v prostore pri gospodu Greinerji najete v poštni ulici štev. 7. Dalje se naznanjajo veselice, ktere priredi društvo v teku tega leta, in sicer: 14. novembra: nagovor predsednikov, petje i ples. 8. decembra: tombola 31. decembra: šaljiva loterija i ples. Občni zbor bode na Štefanovo dne 26. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer. Zabavui večeri vsako nedeljo i praznik.
V Mariboru dne 2. novembra 1880.
Odbor.
(Pri Novicerkvi) je začela bolezen difteritis ali davica tako hudo razsajati, da je prvi teden v 4 hišah 7 fantičev in 1 deklico podavila. G. c. k. okraj, zdravnik iz Celja najšel /je še mnogo otrok, pa tudi par odraščenih, ktere je že ta bolezen napadla. Bog pomagaj!
(Sto let star) postal je letos Miha Felser, vi-ničar pri sv. llji v Slov. goricah. Služil je kot grenadir 16 let cesarja. Vojskoval se je zoper Napoleona 1. V ognji bil je enkrat pri Mantovi, drugikrat pri Milanu, kder je bil tudi ranjen. Prehodil je veliko sveta. Bil je v Turinu, na gori Vezuv pri Neapolji, v Belemgradu na Turškem in v Parizi na Francoskem.
(Slovenske domoljube preganjati začeli) so nem-škutarji tako, da jih hodijo gosposkam na razni način ovajat. Tako je eden dobil hipoma 3dnevno preiskovanje njegovega mnogoletnega notarstva pa očita se mu le sledeče kot največja krivnja: „Sie stiiren den socialen Frieden, agitiren bei den Wahlen, insbesondere bei der Bezirksvertretungs-uud letzten Reichsrathswahl, Sie haben einen politi-seben Verein gegrttndet", t. j. Vi kalite mir, se vde-ležujete volitve, posebno one za okrajni zastop in državni zbor in ste politično društvo osnovali. Jed-
nako nadlegovanih je še več narodnih mož na Štajerskem ter bode kmalu o tem več govora. Slovenci hočemo do dobra poizvedeti, ali veljajo v Avstriji pod ministerstvom grof Taafifejevim državljanske pravice samo za Rudelne, Duchatsche, Ilammer-Amboss-kandidate ?
(Pri sv. Ani) v Slov. gor. so tolovaji ubili cotarja Steinfelserja in mu vropali 100 fl.
(Okrajni sodnik v Gornjem, gradu) imenovan je g. Karol Sok, c. k. adjunkt v Celji.
(F pokoj stopil) je č. g. Gašpar Dornik, mnogoletni in mnogozaslužni župnik pri Novi Štifti.
Dražbe. 6. nov. Marija SukaČ 4300 fl. v Ljutomeru, 8. nov. Jož. Koepek 245 fl. v Negovi; 9. nov. Mar. Škrabelj v Črmožišči 2325 fl. 10. nov. Fr. Oset v Trnem 1426 fl. And. Simerl v Vrbetah 2193 fl. 11. nov. Porta v Selnici 5973 11. itd. itd. 12. nov. Andraš Ploj 4055 fl. Dom. Čolnik 1571 fl. Jernej Murko 2820 fl. in Silvester Autonič 415 fl. vsi pri sv. Lenartu v Slov. gor. 13. nov. Fr. Lu-kovnjak 4012 fl. v Ljutomeru, Jan. Klužar v Mariboru 54 fl.
Loterijne številke:
V	Trstu 30. oktobra 1880: 8, 45, 19, 32, 1.
V	Linci	„ „ 88, 7, 48, 50, 90.
Prihodnje srečkanje: 13. novombra 1880.
Slavno uredništvo! Podpisani prosi slavno uredništvo sledeče vrste v svoj cenjeni list sprejeti:
Podpisani s tem izreka svojo resnično obžalovanje, da je rabil zoper obče spoštovanega tukajšnjega gospoda župnika dr. Lipolda razžaljive besede vsled slabih jezikov in jih kot neresnične preklicuje.
Velenje dne 22. oktobra 1880.
Jernej Troha.
Veliki ali prvi hlapec
se išče za veliko grajsko posestvo. Sprejmejo se tudi pridni in pošteni fantje, ko ji za vrtnarje, lovce, posteljone, kon jarje in druge kmetske opravke sposobnosti imajo. Več pove: oskrbnik v Trebnjem na Dolenskem.
Oznanilo
zavoljo prošenj za štipendijo razpisano od deželnega odbora štajerskega pri sadje- in vinorejski šoli v Mariboru za bližnje šolsko leto, ki se začne s 1. marcem 1881, veli, da se imajo do 1. decembra 1880 vložiti osobuo od prošnika pri ravnatelji ovega zavoda v Mariboru. Več pove štev. 43. „Slov. Gospodarja."
Gradec 4. okt. 1880. 2—2	Deželni odbor štajerski.
Prodaja cerkvenega vina.
V torek, t. j. 9. novembra ob 10. uri pred-poldnem se bode v cerkveni kleti v Strihovcu 14 polovnjakov kesno nabranega vina po dražbi prodajalo.
Cerkveno predstojnico uri sv. Ilji ? slov. pričali, Zahvala in priporocba.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti.
Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
krojač v Mariboru, Pfarrhofgasso štv. 15.
3—3



.Pozor!
Kdor si želi kaj špecerijskega blaga
nakupiti, naj gre
v Celje v F. Kapus-ovo štacuno,
kder se zares v vsakem obziru pošteno postreže, da je vsak prav zadovoljen. Tam dobi najboljše vrste
kave, olja, riža, južnega sadja, čaja, mina, apolo-sveč; potem dobra kaljiva, vrtna in poljska semena, ptičji lep itd. vino v Imteljali, premoga in apna
na debelo in drobno.
¿S^gT" Kdor več vkup vzame dobi nagrado.
Xatoraj lB«xor!
p
2—10
Kot izvrstne priznane, prave
voščene sveče g
© izdelane iz pravega Imčelskega voska 0
Q	priporoča	Q
J P. & R. šeemann v Ljubljani, g e0#0*090l#>0$090*0#