motorizira'Im ruskim odtle'kom na Finskem hude sovjetske tanke, ko si uiirajo pot po zasneženi fin? očiiih eo Finci dos'e| uničili že več ko 100 sovjet
po naši sodbi ne daje sovi.tfom piida poiošlva Zii končni uspon.
= diši p authentic no); O. (c
ršno je zagreSil )19,, ko je v Ver-1 Wi!sona kakor takšno kakov in
mmm
^•Staina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Danes bolj uživamo svojo svobodo kakor takrat, ko smo imeli lastno republiko.
Polkovnik Relz,
južnoafriški carinik, ki st* j«* tri Ut i beri! proti Angležem za bursko neodvisnost.
Leto XI.
Ljubljana, 14. decembra 1939.
Štev. 50. (530)
»DRUŽINSKI TEDNIKc
zhaja ob četrtkih Uredništvo • n uprava * l jubljani, MikloSičeva cesta št. 14/111 Poč! ui predal St 345. Telefon št 33 32 liačun postite hran. v Ljubljani 6t. 15.393.	R o k o pl e r » ne vračamo,
nefrankiranih dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložil za 3 d-;, mamk
NAROČNINA
lU leta 20 din, 1 2 leta 40 din. vse lete 80 din. V Italiji na Uto 40 lir. v Francij* 70 franl * v A mer ki 2*<; dolarja Drugod sorazmerno — Na rornino It plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr sta aii njen prostor (višina 3mm ti. širina 55mm) 7 din; v ogla>nrra d<jlu 4 50 din. • dvobarvnem tisku	no dogovoru
o t i c e : beseda 2 din M 511 i o c 1 a f 4 : beseda 1 din Oglasni davt-k povsod Se ^bej Pri večkratnem naročilu nontiM
Danes:
Skrivnost vohunskih pisem
(Gl. str. 9)
Staljim svak prsti Staljiivi politiki?
Prve posledice sovjetskega napada na Finsko. — Angleži se nočejo Rusom zameriti. — Zveza narodov je brez moči
Vt.jna na Finskem: Finska smučarska čeSa preži na sovražnika. (Prizor s fronte i>d Karelijskem pok toku.)
Kaqonoyič proli Staljinu?
Diplomatski urednik londonskega Imlvarnega lista Evenmg-Standvida, večsrne' izdaje B 'averbrookovega Uaily-E\pieisa, pravi, da |e napad na Finsko zašel*a) globoko razpoko v ko-ininterno in v vodstvo boljševiške politiko
Za sedanjo napadalno politiko, pravi omenjeni člankar so se zavzemali in se zavzemajo Molotov, marša! Vo-rošiloviri Zdauov (predsednik odbora ^a zunanje zadeve v vrhovnem sovjetu), generalni štab sovjetske vojske
- OTON KUUSINEN
predsednik komunistične vlade, ki so jo Sovjeti postavili v finskem obmejnem mestecu Ter i jok i ju
V Ljubljani, 13. decembra.
Spet doživljamo tragedijo majhne-Sa, a junaškega naroda — že peto ali šesto, odkar je svet sebično pristal na daritev nedolžnih, ne da bi bil s tem sebe odkupil, kakor je upal ha tihem.
Še pred 14 dnevi nismo mogli, ni nihče, mogel verjeti, da bi se sovjetska Rusija upala v vojno proti Finski. Ne zato, ker bi bila takšna vojna tvegana zanjo (a posebno lahka res ni videti, sodeč po prvih bojih), temveč zato, ker bi bila preveč podobna boju med Goliatom in Davidom in bi zato Goliatu ne bila v čast.
A svet se spreminja, in mi vsi le preradi zmerom iznova to pozabljamo. Danes nečastnosti načelno ne bre-mene več Goliatov; danes je na Davidu sramota še tedaj, če na nasvet velikih »prijateljev« zoper svojo voljo pred »velikimi« sovražniki kapitulira.
Finska ni kapitulirala pred Rusijo. Morda to ni bilo modro; nelepo gotovo ni bilo. Finska je proti Rusiji kakor dinar proti dolarju: pritlikavec Proti velikanu. Kdor ni sam strahopetec in neznačajnež, ne more brez priznanja iti mimo tolikanj visoke stopnje tiste duševne vrline, ki je v današnjih časih redkejša celo od zlata. V. boj s tolikšno premočjo se snu-sti samo primitiven človek ali pa človek z najvišjo stopnjo kulture.
Prav toliko kakor je finski nastop veiik in občudovanja vreden, prav toliko je sovjetski napad majhen in nizkoten. Zato tudi razen ene države ves svet obsoja sovjetsko Rusijo in se zgraža nad njenim početjem. S človeškega in s svetovno-političnega stališča. Bivšemu ameriškemu prezi-dentu nesrečnega spomina Herbertu Hoovru se je celo zdelo primerno izjaviti, da svet že od Atile in Džin-giskana ni videl tako grozotnih stvari.
Prav bomo storili, če bomo ločili človeško plat od politične. Zgodovina nam je že dostikrat pokazala, da sta si politika in človečanstvo žal le prevečkrat navzkriž. Toda vselej se iz zatajitve človečanske strani zadeve ni rodilo slabo — tedaj ne, kadar je bila ta zatajitev samo sredstvo za dosego etično višjega cilja (n. pr. v francoski revoluciji: doba strahovlade je bila ena izmed stopnic do visokega troimenega ideala: Libvite, Ega-lite, Fraternite).
V sovjetskem napadu takšnega visokega cilja pri najboljši volji ne vidimo. Vse kaže da je cilj Moskve stoodstotno materialističen:	imperia-
lizem. pohlep po nadvladi nad Evropo, želja po strmoglavljenju »kapitalističnih« imperijev.
Takšnim ciljem se da težko očitati etičnost. Zato je tudi s stališča
predsednik švedske vlade, sejav ja novo vlado narodne s'oge, Viedna kriza te lila nastala zaratlt sovjetskega naprda na Finr!:o in zaradi nemške-' ga pritiska na ska.d navsUe drJave^
prestolnice, in sicer tako. da je naša največja vojna luka Kronštat odvisna, od milosti in nemilosti Fincev in nji-l hovih prijateljev. naših verjetnih na-| sprotnikov. Vprašajmo — pravijo da-| lje v Moskvi — vprašajmo VeUko' Britanijo: Ali bi vi na vekov vekej mirno gledali, če bi katera od vaših i sosed čepela 25 km pred Londonom.] da ga v danem trenutku sama ali pa j njena prijateljica obsuje z granata-j mi? Odgovor, pravijo v Moskvi, je' znan, a zgodovinska tragika ene iz-| med največjih držav sveta je v tem,! da tega odgovora ni slutila 1. 1914.:! zato, ker je Nemčija z vpadom v Bel-|
Za zgodovinarja je važno vedeti, kako argumentirata stranki, med ka-terma se je vnela vojna; morda si potem laže sam ustvari pravo sodbo. Morda, pravimo, zakaj v današnjih nenormalnih časih je vrednost takšnih argumentacij navadno zelo dvomljiva.
Tudi če sovjetske trditve v celoti drže, napad Goliata na Davida bo zmerom neodpustljiv — neodpustljiv z moralnega vidika, neodpustljiv na nič manj s psihološkega stališča. Ce ne bi bilo 1. 1914. razmsrje moči med Avstro-Ogrsko m Srbijo prib'ižno takšno. k*'*or danes m d Rusijo in Firsko. na'b ie ne bi bil takrat ves svet na strani naprd^ega Davida — in bogve, kakšno bi bilo danes lice sveta...
Na koncu koncev je le morala tisto. kar odloči. Na to diktatorji vse premalo pazijo in to jih tudi ne najmanj pomaga nokopati.
V najnove.’š?m razvoju sovjetske zunanje polit ke ;e š: ena oko'iščina, ki po naši sodbi ne daje 'sovistom kaj
!>c'» de'a
Slika ka*"e sovjetske tanke, ko si finskih poročilih eo Finci dos'ej
Morda se motimo, a sovjetski naskok se je začel nekam preveč slu-čajnostno. Za tolikanj visok cilj se jo treba pripravljati leta in leta. Sovjetska Rusija je bila še lani orientirana ravno v nasprotno smer kakor danes. Še lani v septembru je bila pripravljena boriti se za Češkoslovaško proti Nemčiji: nien preobrat znaša torej natanko 180 stopinj.
Zato mislimo, da Rusija za svoje najnovejše pos'anstvo še ni dovolj pripravljena; izrabila je samo lepo priložnost, ki se ji je ponudila, to se pravi, okoliščino, da imajo vsi njeni partnerji in tekmeci tako lepo /.vezane roke. Toda takšna politika utegne biti kakor trgovina: marsikateri veriž-n>k. ki je izrabil vojno konjunkturo, si je naredil milijone a ko so se vrnili normalni časi, si teli milijonov ni znal ohraniti in je moral iti za.uo-močhika k trgovcu, ki si je bil , časi a s pametjo in po načrtu svoje podietie.
Staljin velja za enega r/ired bolj prebv'sanih državnikov-sveta. A to ne pomeni, da ne bi mogel storiti usodue napake. Nekateri vidijo v njegovem napadu ra Finsko takšno pako
Prav takšno, kakršno je L.lovd George leta 1 Ul £ saillesu bolj pos’u'al Clemenceau:a. Prav je zagrešil Clemenceau (skupaj z. Wil-sunom in Lloyd-Georgem) ko |e tako trdovratno odklanjal udeležbo Rusije na mirovni konferenci. Prav takšno, kakršno je zagrešil Chamberlain, ko je lani v septembru pristal na njona-kovsko konferenco brez Rusije.
Ol server.
pref!’avlce. finski cesti. Po 100 sovjetskih tankov
in najmlajši voditelji komunistične stranke.
Glavna nasprotnika takšne politike sta predsednik Kaiimn in Jjtaljinov svak Kaganovič. Tudi Staljin sam je bil baje za to, da se stvar uredi brez prelivanja krvi, zgolj z diplomatskim pritiskom, vendar so ga prepričali, da se bo napadalna politika bolje obnesla.
Zmaga rdečih imperialistov, pravi Evening-Stanclard, je ustvarila veliko nesoglasje ne samo v vladnih krogih, ampak tudi v kominterni. Baje v
Nadaljevanje na 3. strani
U zh.ameniu lasa
Lista Daily News in Evenmg News, izhajajoča v Los-Angelesu lUSAl, opremita sleherno novico, poročilo itd. o vojni in iz. vojne s posebno kvalifikacijsko značko. P. (propaganda); S. L. P. (soundr like propaganda propagandi), S. A. (seems = utegne biti verodostoj-ticial uradno).
politične morale razumljivo, da ves svet razen ene države Rusijo obsoja.
Tem bolj, ker niti še tako zagrizen komunist ne more očitati ne Franciji. re Angliji, ne Združenim državam, da bi bile kdaj koli v dobi prosvet-ljfcnost' tako cinično napadle katero državo, kakor je pravkar storila sovjetska Rusija z d/žavico, ki ji ni drugega storila, kakor da ji zopei svojo volji, zapira okno v svet.
Kako .Sovjetska Rusija upravičuje svoj napad?
Finska meja, pravijo v Moskvi, poteka komaj 25 km od bivše ruske
gijo hotela priti v Calais — zato, in samo zato je Velika Britanija stopila v vojno; a Ca'ais je celih 50 km oddaljen od britanske obali in celo 150 kilometrov od angleške prestolnice.
Želeli smo, zatrjujejo dalje sovjeti, miroljubno urediti vsa viseča vprašanja. Pri Fincih te volje nismo videli. Finci so bili prezrli nujni nauk, ki ga jim je narekovala njihova zemljepisna 1 lega skupaj z zgodovinskimi stvar- j liostmi. Ta nauk, pravijo v Moskvi, ■ je bil: Ko smo žo v takšnem položaju, da zapiramo okno v svet tolikšni ! velesili, in ko je druga velesila, dotlej naša zaščitnica, sklenila z našo sosedo prijateljstvo — hitimo in skušajmo v poslednjih urah popraviti, kar se še popraviti da; že tako smo storili velikansko napako, ko vseh 201 povojnih let nismo mislili na to, da! igra v politiki prvo vlogo razum in drugo šele srce.
Zahod, pravijo dalje v Moskvi, nam pri vsaki priložnosti očita, da smo azijska država, z azijsko miselnostjo in z azijskimi metodami. Ne tajimo, j da je m"Ogo resnice v tem, a neresnica bi bilo, če bi kdo rekel, da je| Rusiia edina evropska država z azijskimi metodami. Evropa nas ne mara, | pravijo dalje v Moskvi, in nas ne bo nikdar marala, a ne zaradi našega azijstva; drugače bi tudi koga druge-ne marala. Pri tem je vseeno, kdo pri nas vlada, car, komunisl ali nacionalist. Dardanel — trde v Moskvi — niso privoščili carju in jih ne privošči io Stalinu: za prost izhod- iz Baltika so se borili carji, se bore boUševiki in se bodo borili naši nasledniki.
Skrivnost, ki /e ni bilo
Ketko	je	vsa	vas
zaradi	»nadnaravnega
Zanimiv primer sugestije množic
(/ ‘ztiCMnettiu lasa
Na cesti. — bilo je v Prešernovi, ulici, v naši beli Ljubljani — je avto tako poškodoval nekega goloba, da je ves okrvavljen obležal na tlaku. V smrtnem boju je obupno krilil s perutmi, pod njim se je pa nabirala vse večja in večja rdeča luža.
Mimo po pločniku sta prišla gospod in gospa. Gospa je imela, kožuhovi-rmst plašč, gospod pa trd klobuk, Oba sta zelo vznemirjeno boljščala v umirajočega goloba. Šla sem ravno mimo njiju, ko je gospod dejal svoji žen i :
i>Skoči ponj, saj je še skoraj cel...«
Gospa se je v zadregi branila: »Ah, beži no...«
Najbrše se je bala, da bi si ne umazala plašča. Gospod pa ni odnehal; spet je dejal:
»Poglej, za obaro bi bil še Čisto dober.«
Mali golob, prhutajoč na mrzlem tlaku, hrepeneč po življenju, pač ni slutil, da se je našel nekdo, ki ga je celo v njegovem smrtnem boju že videl kuhanega v obari v loncu... Tedaj sem živo začutila, kako resnična utegnejo biti poročila o vojnih grozotah, kajti človeško srce je današnji čas pogosto zmožno kar nesramne krutosti!
Kronistka.
Požirfični teden
Ministrski svet se je sestal k razpravi o novih političnih zakonih, pred vsem pa o volilnem zako.ru. O seji niso izdali uradnega poročila. Razprava se bo nadaljevala. — Splošno amnestijo za prestopke pri občinskih volitvah je v imenu Nj. Vel. kralja izdalo kraljevo namestništvo. Amnestija velja za vsa kazniva dejanja, izvršena pri občinskih volitvah. — Trgovinski sporazum z Romunijo je sklenila naša trgovinska delegacija, ki je bila zadnje tedne v Bukarešti na pogajanjih. Pogajanja so bila namreč prekinjena zaradi odstopa romunske vlade. Razen tega so nastale težkoče glede plačevanja v kliringu, tako da je morala naša delegacija naposled pristati na plačilo z devizami, sicer bi morali plačevati blago precej dražje. To velja zlasti za nafto in njene derivate. — Razstavo nemške knjige -je pretekli teden otvoril Nj. Vis. knez namestnik Pavle v Beogradu. V Muzeju kneza namestnika Pavla so uredili razstavo nemških''knjig in rokopisov, ki so, kakor sta naglasila nemška poslanika ca našem dvoru von Hee-ren in prof. Geseman, most med dvema narodoma. Knez namestnik si je razstavo natanko ogledal. 'Razstavo so si ogledali tudi nekateri ministri in člani Akademije znanosti in umetnosti.
$
Sovjetska ofenziva na 800 kilometrov dolgi finski fronti se je začela pretekli teden. Kljub ogromni premoči Rusi niso dosegli večjih uspehov. Finski prezident Kalilo je izjavil, da se Finci ne bore samo za svojo svobodo, temveč tudi za vso evropsko civilizacijo. Borba med obema nasprotnicama je pa vsekako svojevrstna, saj se boji po večini vrše v popolni polarni temi. Finci so trdno odločeni braniti se do konca. Predsednik finske vlade je izjavil, da tudi bombardiranje žena in otrok ne bo zlomilo finskega odpora, temveč ga bo kvečjemu še povečalo. — Sovjetski list »Kominterna« je pretekli teden zagrozil Turčiji in Romuniji, da naj skleneta z Rusijo pogodbo o medsebojni pomoči. Turčiji očita >zvezo s Francijo in Anglijo in pravi, da. bi ji edino zveza z Rusijo jamčila za miren razvoj turške države. Romuniji pa grozi, da bi zaradi slabega ravnanja Romunije z besarabsko manjšino utegnila poseči v vprašanje zatiranih bratov. Takoj nato je pa sov-rjetski komisarijat za zunanje zadeve članek v »Kominterni« preklical, češ da je v nasprotju z nameni sovjetske republike in s čustvi, ki vežejo Rusijo in Romunijo. Tudi sovjetski odpravnik poslov v Bukarešti se je glede članka opravičil pri zunanjem ministru Ga-fencu. — Italijanski veliki fašistični svet se je sestal k večurni seji. Poročilo, ki so ga izdali, naglaša nespremenjeno razmerje med Nemčijo in Italijo. Predvsem je pa veliki fašistični svet naglasil, da ima Italija v Podonavju in na Balkanu življenjske interese, zato bo sleherni sovjetski po-
OKVIR JI
ut
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
Novi Sad, decembra.
Vas čib blizu Palanke je doživela pred kratkim strašansko razburjenje. Vaščani se pa niso razburili zaradi kakšnega zločina, tudi zaradi vojne ne, pač pa zaradi nekega mladega, nedolžnega fantička. Vaško razburjenje je tipičen in zelo zanimiv primer sugestije mase, kajti tej sugestiji so podlegli vsi, od kravjega pastirja, do popa in do zdravnika.
Lepega dne se je po vasi raznesla govorica — še zdaj nihče ne ve, kdo jo je bil prav za prav sprožil — da so pri desetletnemu fantičku Martinu Trauti, sinčku Josipa Traute v službi na posestvu dr. Dunčerskega opazili r.eke .nadnaravne' pojave. Sprva nihče ni vedel, kakšni so ti nadnaravni pojavi. Naposled je postala skrivnost nekoliko prozomejša.
Martinovi domači, pa tudi znanci so trdili, da se pretaka po fantičku neka posebna .nadnaravna' sila, ki deluje nekako tako kakor elektrika. Kakor hitro Martin leže v posteljo, je čutiti, kako oddaja postelja nekakšne udarce, če se je človek dotakne.
skus v tej smeri izzval italijanski odpor. — Ruska in finska poročila glede uspehov na bojišču si zelo nasprotujejo; Rusi trdijo, da so prodrli že 70 do 80 kilometrov zahodno od finske meje in da so prebili Mannerheimove utrdbe, Finci pa vse te vesti zanikaio. — Anglija je dovolila finski vladi, da si na Angleškem nabavi vojna letala in municijo. Angleška javnost to podporo navdušeno odobrava. — švedska manifestira za Finsko. V Stockholmu so proslavili finski narodni praznik in manifestirali za Finsko. — švedska namerava v kratkem preurediti svojo vlado. Nemci so zahtevali, naj bi pri tej priložnosti odstopil zunanji minister Sandler, ki ima pa močno oporo v javnosti. — Zunanji ministri severnih držav, Švedske, Norveške in Danske so se sestali na konferenci v Oslu, da bi zavzeli skupno stališče glede ruskega vpada ca Finsko. Sklenili so, da bodo severne države dovolile vsakršno pomoč Finski tudi prostovoDce, vendar bodo ostale nevtralne. — Sovjetska Rusija je proglasila popolno pomorsko blokado vseh finskih pristanišč. Rusi pa na kopnem zelo težko prodirajo in so utrpeli že veliko izgub. Skoraj na vsakem koraku jih čakajo mine: na poljih, cestah, mostovih, skoraj na pragu vsake hiše. — švedska se čuti zelo ogroženo, kar se kaže v tem, da je za vrhovnega vojaškega poveljnika generala Thoernella. Vrhovnega poveljnika sme po švedskih zakonih vlada imenovati le v skrajni nevarnosti. — Žrtve nemških min in podmornic so postale pretekli teden spet nekatere ladje, in sicer neki angleški potniški parnik holandski potniški parnik, namenjen v Indijo, grški in norveški parnik. Pri vseh štirih nesrečah je večina posadk utonila. Angležem se je pa posrečilo, da so en sam dan potopili tri nemške podmornice. — Plenarno zasedanje Zveze narodov se je začelo te dni v Ženevi. Za zaseda-
Listek ..Družinskega tednika"
Katanga
iudovito. t^CtSlkiUCktic
Napisal Rolf G. Haebler
Sredi tropske Afrike je Katanga; pred nekaj desetletji še zgolj zemljepisni pojem — visoka planota, tisoč do dva tisoč metrov nad morjem, redko naseljena po črncih plemena Bantu. Sami preprosti kmetje so to, ki komajda poznajo živinorejo, muho tse-tse pa prav dobro.
Na tisoče kilometrov je Katanga na vse vetrove oddaljena od morske obale, ki obkroža Južno Afriko.
Današnji dan živi tam že več deset tisoč Evropcev, . inženirjev, tehnikov, zdravnikov, železniških uradnikov, upravnih uradnikov velikih evropskih trustov in častnikov. Delavcev-doma-činov iz vseh koncev Južne in Vzhodne Afrike je pa bojda že čez petdeset tisoč. Iz Katange drže avtomobilske ceste, železniške proge, zračne zveze proti jugu in severu, proti vzhodu in zapadu.
In ta čudež je storil samo baker.
Bilo je sredi devetnajstega stoletja. Takrat se je zavzel neki raziskovalec, videvši, da imajo črnska plemena s katanškega ozemlja za čudo mnogo okrasja in orodja iz bakra in bror.a. Tudi trgovali so s temi predmeti, vendar spričo gorate in težko prehodne pokrajine brez gospodarskega uspeha.
Geologi so ugotovili, da je ozemlje katangškega praga brez dvoma na
Koj drugo noč se je okrog koče Martinovega očeta zbralo polno vaščanov. Vsi so hoteli na lastne oči videti čudovitega otroka.. Kakor hitro je mali Martin legel, so pričeli ljudje prihajati v njegovo sobo in se dotikati njegove postelje. In sleherni od njih je sveto trdil, da je čutil, kako ga je ob dotiku postelje nekaj ,udarilo', kakor nekakšna skrivna moč...
Naposled so tudi oblasti izvedele za te govorice. Porlale so posebnega stražnika, ki naj bi stražil, da ne bi vaščani še bolj bajali o .nadnaravnih' močeh malega Martina in se zbirali okrog njegove hiše. Stražnik je pa, sam zelo radoveden, tudi potipal posteljo in pod vplivom splošne sugestije izjavil, da ga je .udarilo' in — zbežal.
Deset dni je trajalo to razburjenje. Ljudje so v trumah prihajali k Josipu gledat njegovega čudotvornega sina. Predstava se je začela šele zvečer. Vsem se je zdelo to čisto naravno, celo tako daleč je prišlo, da sta podlegla tej sugestiji mase tudi zdravnik in pop. Samo nekdo ni bil zadovoljen s to- ureditvijo, namreč mali Martin
nje vlada povsod veliko zanim&nje, ker je Finska vložila pritožbo proti Rusiji. Nekatere države so zahtevale, da- Žveza narodov izključi Sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada mora v 24 urah odgovoriti na poziv Zveze narodov, ali bo prenehala z vojaškim pohodom proti Finski. — Angleški kralj. Jurij je obiskal prednje črte Magino-tove linije. — Nemčija je za velike gospodarske koncesije pripravljena posredovati med Rusijo in Romunijo. Tudi ruski preklic članka v »Kominterni« pripisujejo nemškemu vplivu. — Simpatije za Finsko z dneva v da r rastejo po vsem svetu. V Združenih državah zahtevajo dejansko pomoč Finski z letali in municijo. Italijanski časopisi pa. menijo, da finski apel Zvezi narodov ne sme ostati brez odmeva. To velja v prvi vrsti za njeni sosedi švedsko in Norveško. — Sovjetske čete zadnje dni z vso silo priti-
Banka Barutit
11. Rue Auber, PAR1S (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantne.je. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune; Belgija:	št. 3U64-64 Bruselles:
Holandija: št. 1458-66 Ded Dienst.: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg- št. 5967. Luxemburn Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
moč bogato na bakrenih rudah, in najdeš jih tam tako rekoč na zemlji, še mnogo čudovitejša odkritja so sledila.
Našli so ostanke predzgodovinskih naselij. Torišča tehniško prav gotovo naprednih ljudi, čudovito se je zdelo, kako čisto so umeli praprebivalci izluščiti rudišča. Prava skrivnost je, kako so mogli vse to opraviti s svojim preprostim kamnitnim orodjem. Umeli so celo razstreljevati rudevito kamenje: skale so razbelili z ognjem, potlej so jih pa naglo polili z mrzlo vodo, da jih je razneslo. V najdiščih kositra so uporabljali rudo za izdelavo brona. Izračunih so, da so že v predzgodovinski dobi predelali tam s tri tisoč točami kositra do trideset tisoč ton brona. In to v tropski Afriki! Našli so celo jeklena dleta. Bila so iz na moč trdih v snopič spojenih jeklenih ploščic, ki so jih na poseben način kalili. Umetnosti obdelovanja jekla so se me.: da naučili od starih Indijcev, kdaj in kako, bo ostala menda večna uganka.
Nekaj je moralo, tako se zdi, zavreti razvoj tehnike južnoafriških pra-prebivalcev. Potlej je šla v pozabljenje in minila so stoletja in tisočletja. V devetnajstem stoletju so potlej ta rudišča v srcu tropske Afrike Evropci na novo odkrili — iia si razdelili!
In prišli so iz Konga Belgijci, z vzhoda Portugalci, iz Južne Afrike je stegnila Anglija svoje tipalke — in prav tam, kjer so se sešle vse te evropske sile, kjer so zadeli skupaj evropski raziskovalci in evropski kapital, prav tam v tem tropskem afriškem gorskem kotu se razprostirajo bogata rudišča.
Prvi, ki so imeli dovolj poguma, da so se vrgli na dviganje zemeljskih zakladov, so bili belgijski industrijci.
sam. Deset dni ni zatisnil očesa, zato je čudmo, če je sploh še mogel prenašati sitnosti svojih sovaščanov. Naposled se je nekdo spomnil, da bi bilo dobro fantička odpeljati v Novi Sad, k psihijatru dr. Anauju.
Zdravnik je malega ,čudotvorca' preiskal in ugotovil, da je čisto normalen, samo zelo, zelo utrujen, kar je bilo pa spričo dolgega bdenja tudi naravno. Mali Martin je v Novem Sadu takoj prvo noč sladko zaspal, kajti tedaj nihče ni trkal na njegovo posteljo in čakal, da ga bo .elektriziralo'. Naposled se je Martin živ in zdrav vrnil v domačo vas. Ta čas so se sovaščani že streznili.
Ta, primer splošne sugestije je res zelo poučen. Nič čudnega, če se včasih zgodi, da kakšne ciganke naplahtajo vso vas, kajti če ljudje tako radi verjamejo drug drugemu, še rajši verjamejo tistim, ki znajo takšno stvar izrabiti v določene namene. Psihologi, ki se ba-vi.jo s sugestijo mase gredo tako daleč, da trdijo, da je celo vojna nekakšna splošna sugestija mase, kajpak sugestija s pogosto tragičnimi posledicami.
skajo na Finsko. Neprestano dovažajo svežega vojaštva in najhuje prodirajo na treh točaah. Po vsaki ceni hočejo iztrgati Fincem najsevernejše izhodišče železnice. Velika ovira zlasti za sovjetske čete je pa mraz, saj se bore pri 20 stopinjah pod ničlo. — Molotov je odgovoril na mirovni poziv Zveze narodov, sklicujoč se na odsotnost ruskih zastopnikov pri sedanjem zasedanju. Molotov pravi, da poziva ne more upoštevati zato, ker v Ženevi obravnavajo finski apel, ker sodeluje tudi poljska vlada in pa zato, ker bi bilo za Rusijo reča tno, če bi poziv upoštevala.
 -■* • •----------------
Umetnostno razstavo je priredi! klub .Lada: v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razsvetljena je zbirka slik in kipov različnih umetnostnih struj, ki je vzbudila veliko zanimanje tudi v Zagrebu in Beogradu. Razstava bo odprta do 23. decembra, vsak dan pa od 9 do 18. ure.
»Gledališče mladih« so ustanovili v Ljubljani. Gledališče je delo skupine mladih igralcev, ki sc bodo še ta mesec predstavili občinstvu s tragedijo Vojšček*. Gledališče vodi absolvent praškega konservatorija, režiser Sintič.
V etik uspeh je doživela ljubljanska Glasbena matica na svojem gostovanju v Beogradu. Koncert ni bil dogodek. samo za našo slovensko beograjsko kolonijo, temveč tudi za ves kulturni Beograd. Zbor je izvajal simfonično kantato Zedinjenje;;, skladbo našega komponista I. M. Škrjanca po pesnitvi pesnika Gradnika. Orkestru je dirigiral ravnatelj Polič. Vsi beograjski časopisi so se izredno pohvalno izrazili o nastopu Glasbene matice. Še posebno pa umetnostni kritik beograjske »Politike«.
Za prehrano Ljubljančanov v sili skrbi posebni prehranjevalni odsek
Drzni so bili. »Union Miniere du Haut Katanga« je današnji dan največje podjetje za pridobivanje bakra. Toda ovire, ki so bile V začetku na dnevnem redu, so bile ogromne.
Sicer je bila ruda tako rekoč na zemlji. Bila je hudo sprstenela; rudo-sledba je bila lahka. Z lopato in s tre-bilnicami so jo pridobivali. Skorajda nezaslišano je bilo, kar so kemiki dognali: ruda je vsebovala do 25% kovine! Medtem ko vsebuje ruda recimo v Utahu v USA komaj 1 do 2“/«. To je bilo skoraj preveč, da bi bilo res, a je bilo vendar res.
Samo — da so bili ameriški, španski in rudniki v ostalem svetu v industrijsko zrelih deželah. Katanga pa nekje v tropski Afriki, visoko med hribi in sredi pragozdov. Nobena cesta, nobena železnica ni držala tja. Ostala je samo ena možnost: rudo bo treba v kraju predelovati. Samo izdelke bo mogoče izvažati. In spet je nastalo novo vprašanje: Kako in po kakšni ceni. Tisoči problemov, tehniški in gospodarski so vstali z vseh strani.
V srcu Afrike, sredi tropskega pra -gozda je bilo treba, zgraditi moderno plavžarstvo. Plavži bi morali zažareti v afriško noč. Tam, kjer je bilo nekoč slišati levje rjovenje in cviljenje opic, tam naj zadonijo stroji, naj zaropotajo vlaki in zabme motoi-ji. Bilo je treba najti evropske inženirje in tehnike, ki bodo voljni iti v ta trojki kotiček. Na vso srečo je bilo podnebje za belce ugodno. Katanga se razprostira povprečno 1.300 metrov visoko. Noči so mrazovite. Celo poleti so noči na moč hladne. Treba je bilo priseliti delavce, domačine, naučiti jih vsega potrebnega, preskrbovati jih s hrano in skrbeti za njihovo zdravje. Na tisoče jih je bilo treba spraviti tja gor in
pri ljubljanski mestni upravi. Ugotovil je množino posameznih živil, potrebnih vsak mesec za 85.000 Ljubljančanov. Največ bi potrebovali seveda žita. Nekaj živil je mestna uprava že nakupila in shranila v skladi-dišča, nekaj jih pa še namerava kupiti.
Vojaško kostnico so blagoslovili v nedeljo dopoldne pri Sv. Križu v Ljubljani. Ljubljana je vojnim žrtvam zgradila dostojen skupen grob in postavila primeren spomenik. Spoštovanje je pa borcem za svobodo pokazalo tudi ljubljansko meščanstvo, ki se je blagoslovitve udeležilo v velikem številu. Udeležili so se je tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti in zastopniki številnih društev in organizacij. Na-vzočni so bili g. ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in škof dr. Rožman ter drugi dostojanstveniki. Predsednik odbora za ureditev grobov, upokojeni polkovnik Viktor Andrejka je otvoril svečanost z govorom. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi in društva so pa položila vence. Slovesnost se je zaključila z državno himno.
S kropom se je poparila Frančiška čepičeva, hčerka upokojenega cestarja iz Cerknice, ki jo je vrgla božjast. Padla je na štedilnik in zlila po sebi lonec kropa. Dobila je hude opekline po vsem telesu in zdaj se zdravi v bolnišnici.
Obleka se je vnela 291etni delavki Martini Bregarjevi, zaposleni v Maul-aerjevi tovarni v Litiji. Ko je doma kurila v štedilniku, se ji je vnel rokav pri obleki, nato pa še obleka sama. Kmalu je bila vsa v plamenu in se je hudo popekla po hrbtu. Reševalci so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
BOletni jubilej svoje strokovne organizacije so proslavili v nedeljo nacionalni železničarji, člani Zveze jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. Jubilejnega zborovanja so se udeležili tudi predstavniki oblasti, med njimi ravnatelj železniške uprave inž. Kavčič kot zastopnik prometnega ministra. Zborovanje je otvoril predsednik inženir Stanislav Roglič, ki je pozdravil vse delegate. Sledil je slavnostni govor, v katerem je govornik očrtai ustanovitev in razvoj organizacije.
Ljubezenska žaloigra se je te dni odigrala na Jesenicah. Skupaj sta šla v smrt 421etni elektrotehnični mojster in delovodja K1D Janko Žnidar, in 361etna gostilničarjeva žena Tinca Zupanova z Javornika. Žnidar je bil oženjen in oče dveh otrok. Večkrat je zahajal v gostilno k Zupanovim in tako sta se vzljubila. Ker sta spoznala, da tako ne more iti dalje, sta sklenila, da si skupaj končata življenje. Odšla sla v elektrarno, kjer sta se ubila z električnim tokom visoke napetosti. Ko so ju našli, sta bila v zadnjih zdihljajih.
Konjske tatove je junaško pregnal posestnikov sin Janez Korošec z Grobelj pri Št. Jerneju. Dva neznanca sta se pozno zvečer priplazila v hlev in začela prigovarjati konjema. Ko sla hotela konja odvezati in odpeljati, je domači sin Janez, ki je slučajno spal v hlevu, planil na tujca in začel udri-dati po njiju s kolom. Prvi se je onesvestil, drugi pa so pobegnili. Ker je bil prvi hudo ranjen, so ga odpeljali k zdravniku in orožniki so ugotovili, da je zlikovec doma iz [molskega pri Ercegnovem, njegov pobegli tovariš pa iz Samobora. Najbrže si bosta drugič temeljito premislila krasti konje po Dolenjskem.
SKLICUJTE SE PRI NAKUPU NA OGLASE V DRUŽINSKEM TEDNIKU
jih naseliti okrog plavžov in kopov. Stroje je biio treba zvleči gor, vse — od najmanjšega žeblja do najfinejše aparature za kemijske analize, od čistilnic do plavžev. Apna in železa je bilo dovolj. Prav. Toda premoga v Katangi ni bilo. Najbližji premogovniki so bili v pokrajini Wanki. tisoč dve sto kilometrov daleč. Razen tega je bil baker v Katangi na moč bogat na oksidičnih rudah. Vse to je seveda pomenilo težaven in zamuden predelovalni proces. Težave, ki jih je bilo treba premostiti, so bile vprav fantastične, in prav tako je bil tudi potreben fantastičen kapital. In bilo je treba celih mož. In vse to je šlo vendar kakor namazano.
Zgodilo se je nekaj, nekaj čudnega, kar se še doslej nikoli ni zgodilo, odkar odkrivajo tuje dežele in jih s tračnicami približavajo civilizaciji, trgovini in industriji. Zmerom so, povsod, v Ameriki, v Aziji, v Avstraliji in Afriki polagali železniške proge od obale v notranjost. Kilometer za kilometrom so se pomikali čedalje bliže središču. Tu se je pa zgodilo, da so železnice polagali od znotraj navzven, na vse vetrove proti obali. Belgijske železnice, portugalske in angleške. Kakor od kakšnega magneta so izžarevali iz te bakrene dežele v središču Afrike mogočni prometni prameni na vse strani.
Prva je bila »nacionalna železnica«, ki jo je začela graditi Belgija leta 1923. iz Katange. Vezala bi naj rudnike naravnost z ustjem Konga. Dva tisoč osem sto kilometrov! In leta 1928. so prilezli res do reke Kasai. in odondod so speljali promet po vodi do ustja Konga. Prej je bila najugodnejša pot čez »Grands-Lacs-Route«, severno do jezera Tanganjika, potlej
VSAK TEDEN DRUGA
.i :■*
.
riMSPH!
Plevel je posejal med pšenico iz golega maščevanja neki kmet posestniku Antonu Bizjaku z Zgornjega Brda pri Poljanah. Bizjak je pred nekaj tedni posejal na treh njivah ozimne pšenice, pred kratkim je pa opazil, da ne poganja samo pšenica, temveč tudi plevel graščice in koknlja, in sicer na vseh treh njivah. Posestnik trpi ogromno škodo, ker ima uničen pridelek, razen tega pa ne bo mogel vee-jati druge pšenice, ker je že prepozno. Orožniki eo osumljenca že prijeli, vendar zanika vsako krivdo. Kljub teinu se bo moral zagovarjali pred sodiščem.
Veliko tihotapsko ufero s sladkorjem so odkrili organi mariborske finančne kontrole. Spretno organizirana tihotapska družba je z Madžarskega, kjer je sladkor precei cenejši kakor pri nas. tihotapila sladkor in ga prodajala dalje. V zadevo je zapletenih precej oseb. Tihotapci so spravi iali blago predvsem v Maribor, pa tudi v druge kraje. V teku preiskave so ugotovili glavne činitelie te prepovedane trgovine, najbrže bodo |>a aretirali še več sodelujočih oseb.
Velik požar je uničil gospodarsko poslonje posestnika ToneAa Resnika iz št Vida na Dolenjskem. S sestro je spravljal butare v drvarnico, zraven se je pa igral štirieltni sin Tonček. Na lepem je izginil in ko sta ee oče in teta zavedla, da otroka ni zraven, sta že zagledala plamene, ki so švigali iz poslopja. Na pomoč so prihiteli sosedje in tudi gasilci, toda bilo je že prepozno. Ker jo primanjkovalo vode, je poslopjo jiogorelo do tal. Posestnik trpi ogromno škodo, saj so bili pod isto streho pod, skedenj in drvarnica. Pogorela je vsa krma in ves pridelek, zavarovalnina je pa le neznatna.
vzhodno proti Daresalamu. štirikrat so morali prekladati in naposled plačati velike odškodnine v Sueškem prekopu. Ali so pa tovorili koj proti vzhodu, alasti iz aevemorodeških rudnikov, da #o dosegli morje v portugalski luki Beira. Ali pa na jug do Capetowna. Daljnja pota, draga pota, tisoči kilometrov ***•■------- '	’	—	hili	ogrom-
nik
wo
iet
iz
t-
i-
Velika afera s starko z milijoni jo j Nasilen parkelj »e je pretekli teden nastala v Travniku v Bosni, kjer živi j zakadil v tkalko Julijano Ogriučevo stara milijonarka Zulira Djumišičeva.
Zuhra stanuje pri svoji nečakinji, ki ji je dala dobršen del svojega pre
moženja in ji po svoji smrti obljubila vse svoje premoženje. Zuhrin sorodnik Fellini Djumišič je pa prijavil sodišču, da je starka duševno bolna. Sodišče ji je dalo varuha, še poprej je pa starka svoji nečakinji dala milijon dinarjev, da si je kupila hišo v Beogradu. Sodišče jo naposled določilo, da bosta starko pregledala dva psihiatra, toda starka je na lepem izginila. Zadeva |>ostaja čedalje bolj zapletena.
Sleparije z bencinom se je lotil pekovski pomočnik Franc P. iz Sevnice, a mu je kmalu spodletelo. Avtoprevozniku Francu Sovinku iz Gaberja pri Celju se je predstavil kot neki Štiftar in mu ponudil, da mu priskrbi precejšnjo količino bencina po stari ceni. Sovinek mu je dal 10<) dinarjev na račun in poslal na določeno mesto hlapca po bencin. Kmalu pa je spoznal, da je nasedel sleparju. Na srečo so ga orožniki kmalu prijeli in v njem spoznali starega znanca.
Za 3000 dinarjev zlatnine so izma-mili neznani sle,parji od celjskega draguljarja. V njegovo trgovino je prišlo kakšnih 12 let staro dekletce s pismom od ne.ke gospe, naj <ia (1®*! kletcu dve zlati zapestnici in dva zla-; Ui prstana, ker gre nečakinji za bo-; tro. Priloži naj tudi račun, ki ga l>o; gospa takoj i>oravnala. Dekletce je iz-; bralo nakit, vreden t»-i tisoč dinarjev; iil odšlo. Ker je ni bilo nazaj z de-; narjem. je draguljar spoznal, da je na-; sedel sleparjem.	;
Z vlaka je padel upokojeni železni-; ški delavec Mihajlo Cerkvenik iz Zi-; danega mosta. Na progi je med vožnjo; pade! z vlaka in dobil hude notranje; poškodbe iti se pobil |H> rokah. Pre-; peljali eo ga v ljubljansko bolnišnico ;; V bolnišnico so prepeljali tudi komaj leto dni staro Anastazijo Prokofjevo. potnikovo hčerko, doma v Tivolskem gradu v Ljubljani, ki je padla na štedilnik in se močno opekla.
Osem vagonov premoga je darovala za revne Ljubliančane TPD ljubljanskemu pododboru Rdečega križa, ki zdaj premog deli med najpotrebnejše. Spravili so ga v velesejmsko lopo. kamor hodijo že nekaj dni siromaki iz mesta in okolice z vozički in nalaga jo_ premog, ki ga je zanje določil Rdeči križ. Prošenj za premog je bilo več ko tisoč, izmed njih jih bo pa 730 najpotrebnejših dobilo po 100, 150 in;: 200 kg premoga.
Poldrugi milijon dinarjev eo zbrali zagrebški meščani za zimsko pomoč brezposelnim delavcem. Akcijski odbor za zbiranje prispevkov je pa ugotovil, da so se akciji odzvali po večini revnejši sloji, dočini se je premožnih Zagrebčanov odzvalo le majhno število.
Kaoanovič proti Staljinovi politiki?
Nadaljevanje s I strani
na Tržaški cesti v Mariboru. Peljala se je s kolesom, pa se je na lepem zagnal vanjo in jo podrl. Padla je tako nesrečno, d* se je pobila po glavi in rokah. Parkelj jo je odkuril in zdaj ga išče policija.
Zapeljive cigaitkine oči so pripravile mladega kmeta Milana iz Ko-vačevcev v travniškem okraju ob 28 jurjev. V vas je namreč prišla skupina ciganov in z njimi mlada, krasna ciganka Jovanka Markičeva, ki so se v njene čudovite oči takoj -zagledali vsi moški vaščani. Posebno pa mladi kmet Milan, ki se je do ušes zaljubil vanjo. Začel ji je na vse pre-lege dvoriti. Prebrisana ciganka je pa takoj spregledala, s kom ima opravka in je zahtevala od njega 28 500 dinarjev, češ da jih nujno potrebuje, Zaijubljeni kmet je prodal svoj gozd za 50.000 dinarjev in ciganki takoj izplačal zahtevani denar. Takoj nato jo je pa ciganska družba odkurila. Orožniki so .lovanko prijeli in našli pri njej še 20 jurjev.
Moskvo kar dežujejo obupne brzojavke zastopnikov kominterne z vseh koncev sveta, posebno iz Združenih držav. To bi bilo razumljivo, zakaj ravno pacifizem je veljal med delav-
čt vtt{CuntU ati hc
V vam Bošnjaci blizu Bosan-skega Broda se je pripetil pred kratkim hud zločin. V hiši Mare Leničeve bi morala biti poroku. Ženil ne je njen sin Franjo. Namesto poroke so pa šli svatje na pogreb. Mara je na dvorišču pekla kolače za poroko. Ko se je nagibala nad njimi, se je za njo priplazil do nje Nikola Lukič in jo zabodel z nožem v vrat, da je takoj izdihnila. Ženin in sin je od žalosti omedlel. Lukič je bil zaljubljen v Franjevo nevesto in se je tako hotel tekmecu osvetiti.
***
V čačka je te dni umrla Darinka Simičeva, rezervni narednik. V prejšnjih vojnah si je kol bolničarka, pa tudi kot vojak pridobila takšne zasluge, da je dobila tu vojaški čin. Pokojno Darinko so njeni moški tovariši zelo spoštovali zaradi izrednega poguma in požrtvovalnosti.
***
7j golo roko je malone zadavil volka kmet Lazar Stankovič iz vasi Dobroševe pri Vranju. Volk je napadel prašiča, ki se je past i okrog Lazarjeve hiše. Lazar je ravno cepil drva. Hotel je kresniti volkti po glavi, toda žival ga je tako spretno naskočila, da mn je sekira padla iz rok. Volk ga je zagrabil za obraz, da še kričati na pomoč ni mogel. Videe, da gre za življenje in smrt, je kmet z obema rokama prijel volka za vrat in ga pričel daviti. Ti) je pomagalo. Med tem je pa že pritekla Lazarjeva zena, skit-šajoč braniti moža. Volk se je tedaj osvobodil in se opotekel proti hiši, kjer je bil Lazarjev otrok. Med tem je žena pirmolila možu dvocevko. Lazar jo je sprožil in volka ubil.
ljenka 38 letna Angela Perperjeva «1 Hradeckega ceste. Pred kratkim ji jel umrl mož in oslala je sama s tremi J otroki. V žalosti se je vrgla v vodo. j
Akademija znanosti in umetnosti v*
Zagrebu je dobila naslov Hrvatske akademije znanosti in umetnosti. Na zadnji seji jut še niso dosegli spremembe pravil, ki so zdaj potrebna-Preimenovanje morata potrdili še ban in hrvatski sabor.
Anketo zaradi prilagoditve mezd delavstva in nameščencev je razpisala? panska uprava v Ljubljani. Pozvala je* zastopnike delodajalskih in delojemal-? Ali S€ V(im zdi to Ural'
skih organizacij na sestanek na ban-J .............
ski upravi, kjer IkhIo razpravljali o
na&A dni
Za vsa K prispeven v te,) rubriki plačamo 20 din
ureditvi tega vprašanja. Cene vsem
živilom in življenjskim potrebščinam j je vioralmajhen, droben fantek se dan za dnem zvišujejo zato je pač med največ jim nalivom oditi iz šole
jejo zato je par potrebno, da so zvišajo tudi mezde. Nekatere občine so že pozvale deloda-
jalce v svojih občinah, naj draginji pri-;; temu zasmehovati otroka, ko niti plače svojim nameščen- •	poznamo njegovih razmer v do-
merno zvišajo plač cera. To bi bilo jiolrebno predvsem v industrijskih krajih in rudarskih revirjih.
Zadiizhino Mihailovičev , je ustano- J novil Miho Mihailovič iz Dolov v Dalmaciji s svojim zetom dr. Belastikom. Mihailovič je bogat brodolastnik in je pred leti podaril milijon dinarjev, da bi osnovali zadužbino v njegovem rojstnem kraju. Pozneje sta s svakom dodala še večje vsote, da jo premoženje narastlo na pet milijonov dinarjev.
V Dolskem so iz tega zgradili veliko stavbo, kjer najde zatočišče in |>omoč vsakdo, ki je je potreben, kajti Milia-uovič je dejal, da v njegovem rojst
Zgodilo se je pred kratkim v prvem razredu neke deške osnovne Sole,
ob občem zasmehovanju svojih sošolcev, ker baje ni bil umit.
muči hiši? čemu ga predati zasmehu drugih otrok in mu s tem za zmerom vtisniti večat manjvrednosti?
T. L.
Zanimivo
Resni časi so danes, človek se mora s premislekom lotiti vsake stvari, če hoče, da bo prav in lepo uspela. To se tiče tudi nakupovanja življenjskih potrebščin. Danes zmanjkuje ene stvari, jutri bo druge, pojutrišnjem spet kakšne tretje itd. Za zdaj to še ni tako hudo. Kaj zato, če greš v trgovino po pol kilograma kave, pa dobiš samo četrt. Saj greš jutri lahko
stvom vseh držav za eno izmed naj
osnovnejših in najsimpatičnejših potez sovjetske in sploh komunistične politike.
Intrige proti intrigam
V nedeljo je v svetovnih prestolnicah in v Ženevi počila vest, baje iz kar se da verodostojnih virov, da se že nekaj časa vrše tajna pogajanja med Anglo-Francijo in Nemčijo in da je Hitler že sporočil, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen mir skleniti. Ti pogoji naj bi bili:
1. Obnovitev češkoslovaške države brez Sudetov;
2. Obnovitev Poljske brez nemškega in sovjetskega predela. Poljska bi dobila izhod na morje, Gdansk in »koridor« bi pa ostala nemška;
3. Ustanovita naj se ukrajinska in beloruska država;
4. Anglija, Francija in Nemčija naj bi se nato skupaj z Italijo združile v vojno proti boljševikom.
V Berlinu so te vesti takoj zavrnili, češ da jim je namen, zasejati razdor med Nemčijo in Rusijo.
Kakor se vest sama ni zdela neverjetna — pri Chamberlainu in pri Bogu je vse mogoče — tako tudi njen demanti ni da bi šel človek preko njega kar na dnevni red. Po naši sodbi utegne biti verjetnejše, da so to intrigo za spremembo skuhali na zahodu.
Za to tezo govori že okoliščina, da se Angležem nič kaj ne mudi, RKise izgnati iz Ženeve, narobe, da celo od krito izjavljajo — beri Evening-Stan dard z dne 10. decembra — da bi bila takšna politika voda na Hitlerjev mlin. Times pa pravi, da bi bile sankcije proti Rusiji samo nemški zunanji trgovini v prid.
Iz tega bi se dalo sklepati (neobvezno; to je namreč treba pri Times u in pri Beaverbrookovih listih zmerom dodati), da se Angležem odpirajo oči, češ da jim ne grozi iz Berlina nič manjša nevarnost kakor iz Moskve.
Proti špekulantom iu skrivaleem trgovskega blaga je v Zagrebu nastopilo šest komisij, ki pregledujejo vsa trgovska skladišča. Že v začetku so prijavili več trgovcev, pri katerih so našli skrite zaloge blaga. Listi zahtevajo zanje stroge kazni.
Zverinsko mučenje zaradi maščevanja je pretrpel 24 letni mizarski mojster Štefan Laurič iz Le-kenika pri Sisku. Napadli eo ga pekovski i mojster Heršak, njegov sin in njegov 1 sorodnik, ki jih je Laurič naznanil, ker so kradli kolesa in jih prodajal^ Tatovi so se mu hoteli maščevati. Zvečer okrog devete ure so ga počakali in ga začeli biti s koli. Ko se je onesvestil, so ga prenesli v Heršako-vo pekarno, kjer so ga privezali z debelo vrvjo in ga mučili do štirih zjutraj. Večkrat se je onesvestil. Ko so se ravno posvetovali, kaj naj z njim store, je nekdo predlagal, da bi mu polomili obe nogi in ga zavlekli v gozd. Na srečo je pa prav takrat prišla okrog policija, ki je zagledala v razsvetljeni hiši privezanega Lauriča in zbrane Heršake. Lauriča so oddali v bolnišnico, ker je precej nevarno pobit, podivjane Heršake pa vtaknili v zajior.
Strupen plin je zadušil komaj IG letnega pekovskega vajenca Jožeta Bor-nikarja v Gaberju pri Celju. S 50 letnim pekovskim pomočnikom Mihaelom Mastnakom sta skupaj spala v sobi in sta si z ogljem zakurila pečico. Ogenj pa ni začel goreti, temveč je samo tlel in pri tem razvijal strupene pline. Vajenec in pomočnik, ki sta medtem že zaspala, sta se onesvestila. Mastnak je še vstal 6 postelje, toda takoj mu je zaprlo sapo, da se'je onesvestil. Ko je prišel v sobo raznašalec kruha, ga je našel na tleh. Oba 60 prepeljali v bolnišnico, kjer je Mastnak okreval in je izven nevarnosti, Bornikar je pa že med prevozom izdihnil.
Utopljenko so našli pretekli teden pri jezu na Fužinah pri Ljubljani. Po poizvedovanju eo ugotovili, da je utop-
Uredbo o omejitvi prometa sta iz
dala trgovinski in finančni minister na osnovi uredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv. Po tej uredbi je prepovedana uporaba zasebnih avtomobilov iu motornih koles od soliote od 14. ure; do ponedeljka do 8. lire. Izvzeti so; avtobusi, taksiji, avtomobili zdravili-; kov, veterinarjev iu sanitetnega osel)-; ja, ki vrše službo, motorna vozila pro-; etovoljnili gasilskih čel in avtomobili; tujih diplomatskih predstavnikov. Upo-I raba državnih avtomobilov in avtomobilov samoupravnih enot je omejena! na službene potrebe. Razen tega je! prepovedan promet s tovornimi avto-! mobili na progah, kjer vzporedno te-! če železnica, razen v razdalji 30 kilo-! metrov Zato so dolžni lastniki vseli! motornih vozil svoja vozila prijaviti! pristojnim upravnim oblastem najkas-! ne je v 15 dneh po objavi te uredbe v!
Službenih novinah«.
Novo poimenovanje ulic bodo uvedli! v Zagrebu. Zagreb se je tako razširil! in ima že toliko novih ulic in trgov,! da se je mestni upravi zdelo potreb-! no, uliee nekoliko preimenovati. Ne-! katera imena bodo spremenili, druga! pa šele na novo uvedli. Pri tem bodo izbrisali nekatera stara imena. Za-! grebška občina je pozvala vse mešča-! ne, naj sodelujejo pri poimenovanju ulic. Razpisala je nagrade od 1000 do 2000 dinarjev za tiste, ki bodo našli najlepša in najprimernejša imena za poimenovanje zagrebških ulic.
Vrhovni svet za ptt je po desetih letih zasedal v Beogradu. Zasedanje je vodil minister za pit dr. Torbar. Svet je uredil vprašanje glede decentralizacije proračuna ministrstva in graditve nekaterih novih poštnih poslopij v različnih krajih. Predvsem je pa važno, da je izdal uredbo o organizaciji ptt stroke. Ta uredba je velik napredek v primeri e sedanjim stanjem in nalaga nove delovne pravilnike. Člani sveta so gospodu ministru omenili več novih predlogov, ki jih je obljubil upoštevati.
Mleko se je podražilo v Ljubljani in okolici po sklepu širšega odbora Mlekarske zadruge za Ljubljano in okolico. Zaradi slabe letine in naraščajočih cen krmil so mlekarji podražili mleko od 2’25 do 2'50 din, in sicer s 1. decembrom.
Osebne vesti
Poročili so se: V Celju: g. Tine! Šibila, pehotni kapetan II. stopnje, in gdč. Pavla Schmidtova, hči šolskega upravitelja. V Da niža h: g. Zdravko Vedlin, trgovec, in gdč. Tilči Gašperi-nova, zasebna uradnica. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Karla Bergmanova, bivša učiteljica; inž. Rudolf Fasanč višji zemljemerec v pokoju; 501etni Otmar Pavlinič, višji carinski inšpektor; Anton Lulik, šofer; Barbara Uraničcva, roj. Pletnarjeva, vdova po ključavničarskem mojstru; Angela Webrova, roj. Mahkovčeva. V Celju: 701etni Jože Terček, šolski upravitelj v pokoju; Stletni trgovski potnik Ivan Senica; 341etni posestnikov sin Franjo Štih s Kuma ob Sotli; Slletna Lizika Peerova, uradnica; 281etna Elizabeta Čarmanova, žena železniškega uradnika iz Šmarja pri Jelšah. — V Ptuju: Marija Lešnli-kova. V Trbovljah: Jože Dolanc, rudar v pokoju in posestnik. Na Jesenicah: Alojz Rizzoli, blagajnik in knjigovodja KID. V Mozirju: 691etna Malika Špesova. V Poljčanah: 71 letni Anton Gašparič, železničar v pokoju. V Divači: Rudolf Renčelj. V Litiji: 851etni France Taufer, železničar v pok. V Mlaj-t i n c i h v Prekmurju:	Štefan
Benko, restavrater. — Naše iskreno sožalje!
žiti. Plačati moraš več, kakovost j:o-staja bolj dvomljiva in vprašanje je, če sploh še kaj dobiš. Vsi dobroverno, kako je šla zadeva s krompirjem, potem rižem, moko in še marsičem. Sedaj je menda na vrsti sol. Časopisi so že pisali, da se ne bo podražila. Doslej je šlo vse po tem konifu. Tudi bencin ni bil izjema. H.
Samo s protekcijo
Sem že mlada in sem šele pred nedavnim dobila mesto strojepiske in stenografistke. Mnogokrat sem potrkala zaman na vrata kakšne odvetniške pisarne, na vrata trgovca ;n sem odšla prav tako potrta in obupana kakor sem polna upov in pričakovanja prišla.
-»Jo že imamo, mi je že prijatelj ali tovariš nekoga priporočil,« in t^-ko dalje. Izgovori raznih vrst in načinov. Ne razumem, čemu oglašajo v časopisih, če je pa merodajna pro-tekcija in nc znanje.
Čemu ponižujejo človeka, ki mu pa ne nameravajo dati dela?* Če že v naprej vedo, du ne bodo oddali službe onemu, ki prvi pride ali onemu, ki je najbolj zmožen, temveč onemu, ki bo prinesel s seboj več priporočil vpliv-nih oseb, naj nikar ne begajo ljudi!
Razočarana.
Še en primer
Absolventka trgovske šole se jo šla — na oglas nekega inženirja — predstavit za službo. Gospodu je bila všeč. Rekel ji je: .Pri nas je malo dela v pisarni, včasih ga pa celo nič ni. Zato pa vzamem le takšno gospodično, ki bi pomagala moji ženi v gospodinjstvu.';
Ko se je dekle pozanimalo, kakšna bi bila ta dela, je odgovoril gospod, da pač vsa gospodinjska dela, tudi ribanje kuhinje; plača znaša pa din 250'— na mesec.
Dekle je pomislilo: »Moja mama daje naši služkinji din 250'—, hrano, stanovanje in ob praznikih in godovih še kakšno darilo. Delo pri nas ni težko, bomo pa rajši služkinjo odpustili, pa vskočim jaz na nieno mesto.«	B.	V.
Kultura in civilizacija
Nekega dne me je poslal mojster z izdelki k neki stranki. Ker sem bil precej obložen, mi je med potjo padel kos blaga na tla. Prav v istem trenutku je prišel mimo kakšnih osemnajst let star fant. Nadejal sem se, da mi bo storil uslugo in pobral izdelek, ker sem imel sam polne roke.
Bil sem pa razočaran, kajti fant mi ni pomagal, ampak je brcnil zavoj še nekaj metrov dalje, žalosten ;sem moral naprositi mimoidočega ! gospoda, da mi je pobral zavoj.
Pozneje sem zvedel, da je tisti fant ;vnet pristaš nogometa. Kljub temu, !da smo vajenci že tako zaničevani, !se ob nas še spotakne kakšen neoli-! kan gimnazijec.	Vajenec.
Dogodek brez primere
Mala družbica otrok neskrbno ubira pot v ljubljanske šole. Na križišču jse pripelje proti njim par kolesarjev. ■Ko srečajo otroke, se glasno režijo in jeden izmed njih debelo pljune majhnemu šolarju naravnost v obraz.
; Fantek se je, umevno, glasno pri-jtoževal, kar pa ni bilo nesramneža jvšeč. Obrnil je kolo in se glasno pre-;teč otroku, zapodil za njim. Fantek ;je pobegnil na stransko stezo, sicer ;bi bil izkupil še kaj več. od podleža,
; ki bi mu, sodeč po obleki, ne pri-; sodil tako grdega dejanja.
Prisotna
jfmMl &♦ >* '
Novice v nekaj vrstica
Buški bombnik, ki so ga Finci sestrelili v okolici Helsinki ja in ki ga pravkar pregleduje vojaška komisija.
Gospodarska pogajanja med sveds in Nemčijo, ki so se ustavila sredi i: venibra, se bodo najbrže spet zači prihodnji teden v Berlinu. — N davek za neboree so uvedli na Fra coskem; plačevati ga bodo mor vsi, ki iz kakršnega koli vzroka služijo v vojski. Davka so oprošči samo otroci in starci. — Greta Gai je že evakuirala svoje sorodnike švedske, ker se boji, da bi se utegn finsko-ruska vojna razširiti še
Samomor pesjanske lepotice
Naša slika kaže, kako francoske inženirske čete ojačujejo prvn obrsmbn* frtn Maginotove linije r debelimi hlodi.
novanje nekega meščana. Nabral si je dosti robe in izginil v noč, ne da bi ga kdo opazil. Možak je imel pa vseeno hudo smolo. Iz žepa mu je namreč padla njegova fotografija in obležala v stanovanju, kamor je vlomil. S pomočjo tega točnega dokaza so ga kmalu prijeli.
Podmornice — za kopalce
Najelegantnejša ženska na svetu
Newyork, decembra.
Neka ameriška agencija je poslalr vsem najslavnejšim, modnim strokovnjakom prav zanimivo okrožnico; v njej jih je vprašala, katera ženska je
švedsko. Zdaj bodo sorodniki Grete Garbo živeli s slavno zvezdnico v Hollywoodu. — švedske žene so se odločile, da bodo za časa vojne Finske z Rusijo sprejele v svoje družine finske otroke. — Veliko francosko literarno nagrado, tako imenovano »Prix Goncourt« je te dni podelila francoska akademija Goncourt Phillippeu Heri-
Newyork. decembra.
Ravnateljstvo nekega velikega kopališča v floridskem letovišču Palm Beachu je dalo pred kratkim zgraditi dve podmornici za kopališke goste. Ti dve podmornici nimata sten iz jekla, ampak iz zelo debelega, toda prozornega stekla.
Zdaj se lahko že marsikateri kopalec *a nekaj dinarjev privošči prav nenavadno potovanje s stekleno podmornico na dno morja. Skozi steklene stene lah. o po mili volji opazuje življenje faune in flore na morskem dnu.
Te podmornice morejo le malo časa ostati pod vodo, toda vseeno so vselej, kadar se pgreznejo, nabito polne, gor Američanom, ki se zabavajo z orožjem, ki je v evropski pomorski vojni med najstrašnejšimi.
Nova francoska filmska zvezda
Pariz, decembra.
Lepe francoske igralke Danielle Dar-rieuxova, Viviar.e Romanceova, Jose' phina Backerjeva, Michele Morganova in druge so dobile mlado, toda nevarno konkurentko v štirinajstletni igralki Lindi Darnellovi. Linda igra glavno vlogo v filmu »Hotel za ženske«, čigar premiera je bila te dni v Parizu.
Teh deset najelegantnejših žensk na svetu izda na leto več ko 45 milijonov dinarjev samo za obleko. Gospa Pate-nova je porabila v Parizu v zadnjih treh mesecih za svoje obleke več ko milijon dinarjev...
I/ 'ztoantniu, lasa
šestdeset, minut po rojstvu svojeg sinčka je gospa E. Farmerjeva i Raindona <Essex. Anglija) že posla! po plinsko masko zanj.
Mladi mož je bil torej natanko •' minut star, ko je že lahko kljubov nevarnosti letalske vojne.
»Paris-Soir«.
f	Budimpešta,	decembra.
Kroniko madžarske prestolnice je te dni obogatil nov, zanimiv dogodek, samomor mlade in lepe igralke Klare Binda.sove. Pred poldrugim letom je v njeno življenje posegel nepričakovano pravi princ, in ta je zdaj povzročil tragedijo mlade igralke.
Pred poldrugim letom je na neki predstavi na prostem, na Margitskem otoku, mladi in lepi knez Mikloš Odeskalki zapazil res lepo mladenko, ki je pri predstavi odkazovala prostore. Takoj je zaupal svojemu prijatelju, nekemu grofu, da mu je mladenka všeč. Povabil ga je, naj si z njim prihodnji dan spet ogleda predstavo.
Tisti večer se je knez seznanil z mladenko. Njegovemu prijatelju so pa predstavili njeno tovarišico, prav tako lepo temnolasko. Dogovorili so se, da bodo po predstavi šli skupaj na večerjo. Ko so bili že vsi v razkošnem knezovem avtomobilu, si je ta izmislil, da bo mladenki odpeljal. Ni dolgo premišljeval, temveč je obe mladenki odpeljal v dvorec na svojem posestvu v Tužerju, v okolici Budimpešte. Obe
dekleti sta tam ostali teden dni. šele ko so starši obeh pogrešanih deklet prijavili zadevo policiji, je knez dovolil mladenkama, da se vrneta domov.
Za kneza je bila to velika sramota. Listi so še dolgo potem pisali o tem romantičnem dogodku. Nastal je še drug neugoden dogodek. Zaročenec Klarine prijateljice je skušal storiti samomor, ko je izvedel, kaj je storila njegova zaročenka, ki se je z njo hotel tiste dni poročiti.
Klara se pa je med tem pošteno zaljubila v lepega kneza in je bila še naprej z njim v zvezi. Na njegovo prigovarjanje je zapustila svoje starše. Pred kratkim se je pa prekrstila za Marijo Balogovo, in sicer spet na kne-ževo željo.
Ta idila pa ni dolgo trajala. Knez se je Klare kmalu naveličal in ji je že po nekaj tednih povedal, naj ga pusti kar lepo na miru.
Občutljivo in zaljubljeno dekle se je odločilo, da bo šla v smrt. Prej se je pa še sešla s svojim princem. Z njim in še z nekim grofom je ponočevala vso noč. V zori, pray ko jo je grof peljal domov, se je v avtomobilu ustrelila naravnost v srce.
Pri zadnjem bombardiranju Helsinkija so Rusi zadeli tudi nekaj hiš v središču mesta. Naša slika kaže ruševine neke hiše takoj po bombardiranju.
Po mnenju francoskih listov so zdaj najbolj znani Finci: maršal Manner-heim, šef generalnega štaba; Kalio, predsednik finske republike; Tanner, bivši finančni minister in voditelj socialnodemokratske stranke; Pasikivi, večletni minister zunanjih zadev in šef delegacije, ki je odpotovala v Moskvo; Svinhufvud, ki je igral važno vlogo, ko so ustvarili Finsko kot svobodno državo in prednik Kalia kot predsednik republike; Sibelius, violi-
Linda Darnellova je izjavila časnikarjem, da je komaj dopolnila štirinajsto leto in da je takorekoč iz šolskih klopi prišla na filmsko platno. Za svoja leta je črnolasa lepotica izredno dobro razvita, pravijo pa, da tudi izvrstno igra.
Premiera tega filma je bila pravi družabni dogodek; ogledala sta si jo tudi vojvoda in vojvodinja Wir.dsor-ska.
Nov sistem plačila za radio na Danskem
Kjobenhaven, decembra.
Na Danskem so do pred kratkim plačevali za radio skupno 10 danskih kron na leto Sedaj so pa v znamenju časa ta način nekoliko omilili.
Vsak radijski naročnik dobi knjižico; vanjo lahko po mili volji lepi posebne znamkice. Dovolj je, da na koncu leta pokaže, da je nalepil v
knjižico dovolj znamkic. Kdor ima torej dovolj denarja, lahko nalepi vse znamke naenkrat, drugi pa lahko lepijo znamke samo vsak teden ali celo samo vsak mesec.
Najslavnejši Finci
Pariz, decembra.
Spričo dogodkov, ki se razvijajo na severu Evrope, so pariški časopisi objavili imena najslavnejših še živečih finskih osebnosti, znasiih zanesljivo 1» vsem svetu.
nist in kompozitor »Finlandije«, finske narodne himne; Hans Kolehmaj-nen, olimpijski prvak iz 1912. leta; Si-larnpe, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost; Letinen, olimpijski prvak; Paavo Nurmi, najslavnejši finski rekorder in večletni prvak v teku, in Maki, današnja zvezda finske lahkoatletske.
Vlomilceva smola
Berlin, decembra.
V mestu Leitmeritz v Sudetih je te dni neki vlomilec vdrl ponoči v sta-
Pokrajlna pri Pečen gl, kjer se pravkar bijejo srdite borbe med Rusi in Finci.
po njihovem mnenju najelegantnejša na svetu.
Odgovor je bil kaj nepričakovan. Večina strokovnjakov je izjavila, da je danes najelegantnejša ženska na svetu gospa Entenora Patenova. soproga bolivijskega »kralja cinka«, gospoda Simona Patena.
Na drugem mestu so imenovali vojvodinjo Windsorsko, za njo baronico Rotschildovo, nato soprogo Age Khana in še nekatere druge.
atu za roman ,L’enfant gat‘ (.Razvajeni ot,rok‘). — Poljsko vseučilišče so ustanovili poljski emigranti v Parizu. Vsa predavanja bodo v poljščini, vseučilišče bo pa upravno vezano s francoskim vseučiliščem. — Na Danskem nameravajo letos posebno propagirati smučanje; če ne bodo sami imeli dovolj snega, pravijo, da ga bodo — uvozili iz Norveške. Najeli so že tudi slavnega norveškega prvaka Birgerja Ruudsi za trenerja.
Pogumen zobotehnik
fcikago, decembra.
V čikaškem živalskem vrtu so pred kratkim doživeli precej nenavadno dogodivščino. Prej tako ponižen nilski konj se je na lepem uprl in je strašansko tulil. Ko so se pozanimali, kaj 3e vzrok tej izpremembi, so ugotovili, da nilskega konja zob boli. V njegovem kočnjaku so namreč našli veliko luknjo. Takoj so dali v časopise oglas, v katerem so iskali zobozdravnika ali zobotehnika, ki bi hotel debelokožcu Pozdraviti zob. Takoj se je odzvalo več zobozdravnikov. Ko so pa velikana zagledali, so se temu delu rajši odrekli.
Končno je le prišel mlad zobotehnik, ki je bil voljan zob pozdraviti. Bil je kakor sveti Jurij, ki je premagal zmaja. Po vseh predpisih previdnosti so žival privezali. Obe čeljusti so mu Privezali tako, da gobca ni mogel zapreti. Nato mu je zobotehnik začel vrtati zob. Med vrtanjem je nilski konj tako strašno tulil, da so celo pazniki kar bledeli. Ko mu je pa zobotehnik zob zamašil s svincem, je bil pacient takoj mirnejši. Po končani operaciji se je kmalu popolnoma pomiril. časopisi so pisali, da se je nilski konj zobotehniku celo »hvaležno nasmehnil«. Ko so ga odvezali, je bil popolnoma miren in so ga lahko odpeljali za njegovo pregrado.
Pogumni zobotehnik je izposloval pri upravi živalskega vrta dovoljenje, da se sme odslej imenovati »zobozdravnik čikaškega živalskega vrta«. Zaradi njegovega junaštva so mu to dovolili. Zanesljivo mu zdaj v Ameriki, kjer je reklama vse, ne bo manjkalo pacientov.
Popotni cirkus v policijskem varstvu
Bukarešta, decembra.
Prebivalci bukareštanskega predmestja so pred kratkim doživeli veliko razburjenje. Vzrok je bila majhna nič hudega ne sluteča opica.
Desetletno dekletce Santina je namreč stala pred vrati popotnega cirkusa ki je bil razprostrl svoje šotore v okolici Bukarešte. Pri vhodnih vratih so imeli privezano majhno opico. Radovedneži, ki so se zbirali okrog nje, posebno pa še otroci, so opico dražili hi ji ponujali vsakovrstne dobrote pod nos. Sicer tako mirna opica se je razdražila in je malo Santino. ki jo je vlekla za rep, ugriznila v desno roko. Okrog jokajoče deklice se je takoj zbrala velika množica ljudi. Nekdo je povedal, da je opičji ugriz prav tako nevaren kakor ugriz steklega psa in da dekletce lahko umre
Takrat se je pa množica razjezila. Ljudje so začeli groziti lastniku cirkusa in njegovim nameščencem. Postajali so čedalje bolj nasilni, tako da so se cirkuški nameščenci resno bali. da jih bodo linčali. Hitro so razdrli šotore in prosili za policijsko varstvo. Razjarjena množica jih je pa kljub temu obmetavala s kamenjem.
šele drugi dan je popotni cirkus odšel iz mesta. Med tem se je pa izkazalo, da je ugriz popolnoma neškodljiv.
Klinika za žabe
Los Angeles, decembra.
V malem kalifornijskem mestu Van Nuys je prav gotovo edina žabja klinika na svetu. Kliniko vodi živino-zdravnik Claud C. Morgan. Morgan je odprl to nenavadno bolnišnico pred letom dni, ko se je njegova najljubša žaba Fredy z ostro travnato bilko ra-J nila oko. Ze v enem mesecu je PreddyJ ozdravela.	Z
Ko so ljudje iz časopisja to izvedeli, j je dobival Morgan mnogo zavojev s pohabljenimi žabami, ki naj bi jih pozdravil. ,Bolnike' je razdelil v tri skupine. V žabe s polomljenimi udi, ki se po naravi iz že samega živalskega obnavljanja zelo hitro pozdravijo; v žabe z gobavostjo, ki navadno
žalostno poginejo in v žabe, ki trpe zaradi neredilne hrane, ki bi jo lahko vzporedili s pomanjkanjem vitaminov. V tej poslednji skupini dela dieta s posušenimi raki prave čudeže.
Največ je pa Morgan zaslužil pri žabi, ki je izgubila svoj lepi glas. Morgan ji je odstranil iz vratu neko zajedalko. Gospodar žabe je plačal samo za zdravljenje 600 dolarjev, okrog 27.000 dinarjev, temveč podaril živinozdravniku Morganu še lep avtomobil.
15.000 let stara palma
Queensland, decembra.
»Dedek Peter« se imenuje drevesni veteran, ki o njem prirodoslovci menijo, da je najstarejša živa stvar na svetu. »Dedek Peter« ima že 15.000 let in se še zmerom veseli svojega življenja. Gre za ogromno palmo, ki raste ob vznožju Tamborinskega gorovja v Queenslandu v Avstraliji. Njene sosede so še razmeroma mlade, kajti njihovo starost cenijo največ od 3.000 do 8.000 let.
Ni pa dolgo od tega, ko so neki fantalini, iz samega veselja do uničevanja, poškodovali tega veterana, tako da so ga morali kljub njegovi biblijski starosti presaditi. To odgovorno delo je izvršil voditelj botaničnega seminarja queenslandskega vseučilišča skupno s svojimi dijaki. Presaditev je uspela in upajo, da bo »Dedek Peter« še dalje uspeval.
Ubod z iglo — vohunska šifra
Ziirich, decembra.
Dopisnik ziiriškega lista »Die Tat« poroča iz neke skandinavske države, da so tam odkrili prav nenavadno vohunstvo. Odkrili so trik, kakršnega doslej še nihče ni uporabljal. Vse podrobnosti tega drznega vohunstva so še tajne. V splošno je bil pa trik nekako takšen: vse od začetka vojne so iz neke skandinavske države pošiljali v neko vojujočo se državo pošiljke raznih ročnih del, zvečina pokrivala, mize
ali blazine in podobne predmete; vsi so bili nenavadno lepo vezeni. Do odkritja teh lepih vezenin je pa prišlo takole: ženi nekega carinskega uradnika se je zdelo vezenje zelo zanimivo. Opozorila je na to svojega moža; njemu se je pa stvar takoj zdela sumljiva. Vzel je enega izmed klobukov in ga nesel v pregled strokovnjakom. Tam so odkrili, da je to vezenje šifra neke tajne pisave. Vsak ubod z iglo je pomenil neko črko.
S pomočjo tega nenavadnega dopisovanja so tuji vohuni pošiljali važne informacije v vojujoče se države. Obveščali so jih o važnih dogodkih na kopnem in na morju.
V tej državi so prijeli nekega moškega, osumljenega vohunstva. Sprva mu niso mogli ničesar dokazati in že so ga hoteli izpustiti na svobodo. Nekega dne ga je pa gol slučaj razkrinkal. Iz žepa mu je namreč padlo več ključev; uradnik, ki je stal poleg njega, jih je vljudno dvignil s tal. Tedaj je pa zapazil, da iz enega izmed ključkov štrli kos papirja. Ko je papir potegnil iz tega čudnega skrivališča, je opazil »a njem šifrirano pisavo in neke načrte, ki so se nanašali na zelo važen vojaški osnutek.
Kanadske peterke in zračni napadi
Quebcc, decembra.
Demokratsko društvo v Kaliforniji, je zaprosilo prezidenta Roosevelta, naj posreduje, da bi se znane kanadske peterke lahko preselile v Kalifornijo. Tako jih hočejo obvarovati morebitne nesreče, če bi mesto, v katerem prebivajo, napadel sovražnik.
Kanada je namreč del britanskega cesarstva in to cesarstvo je zdaj v vojni z Nemčijo. Ni še znano, kaj be odgovoril predsednik Združenih držav r>a to prošnjo. Dr. Alan Dafoe, zdravnik, ki skrbi za kanadske peterke, je izjavil, da so deklice podanice britanskega kralja in cia bodo ostale v Kanadi.
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo z zaščitno plombo
S rERILIZIRANO
ZA DRUŽNA TOVARNA
ŽIME
mmMiU <y
M? Cm
STRAZISCE
PRI RRANjU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji m aparati.
Odklanjajte zimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej sfe zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	cene	so	najsolidnejše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
Oporoka na gramofonski plošči
Budimpešta, decembra.
V atelje neke peštanske tovarne gramofonov sta lepega dne stopila dva svečano oblečena gospoda. Po kratkem zaupnem razgovoru z ravnateljem podjetja, se je eden od obeh postavil pred mikrofon in pričel govoriti; »Danes se je zglasil pri meni, meni osebno dobro poznani gospod...« Potem se je na njegovo mesto pred mikrofon postavil znani pestanski industrialec; z energičnim glasm je prečital svojo oporoko. Ko je industrialec končal, je stopil k mikrofonu lastnik podjetja In potrdil, da je posnetek na plošči izvršil z njegovim dovoljenjem, pred njegovimi očmi in ušesi.
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Ko so te opravke naposled končali, in sta bili plošče gotovi, ju je prevzel notar. Obe plošči je vložil v velik papirnat ovoj, ju pred pričami zapečatil in odnesel s seboj. To je, kolikor jo znano, doslej prva oporoka, pismeno sestavljena in poleg tega še posneta na gramofonsko ploščo.
Vse to so naredili samo zato, da nihče izmed naslednikov ne bo mogel oporekati pokojnikovi odločitvi. Tako je nezaupljivi industrialec preprečil, da bo kdo oporoko izmaličil.
Židovskim medicincem so prepovedali študij anatomije na truplih kristjanov
Pred. kratkim so iznašli brisaljko \za naočnike. Iznajditelj jo je dal celo ; patentirati. Nekje jo je pa takole ; opisal:	vOkrog brade si navežemo
;jermenček, zvezan z dvema majhnima, na naočnike pritrjenima brisalj-; /rama, ki se lahko zavrtita okrog osi. ; Če premaknete čeljusti, je že dovolj, Ida brisaljko spravite v pogon. Treba | vam je torej samo žvečiti in zmerom \ boste imeli čiste naočnike! Žvečen je Ivas ne stane dosti trudu, zato sc le \ pridno urite...« Tako iznajditelj, kaj I bo pa praksa pokazala, bomo šele pozneje videli.
Mlade južnoameriške mravlje imajo kaj čudne navade. Sploh je opaziti, da imajo mravlje posameznih celin svoje muhe. Tako tudi južnoameriške. Kadar so utrujene in si hočejo nekoliko okrepiti, se odpeljejo na sprehod. Za svoje »konjiče« uporabljajo mravlje-delavke. Te morajo prinesti v mravljišče košček kakšnega lista, mravlje udobno sedejo nanj in delavke jih morajo »peljati« na sprehod.
*
Ljudje imamo navado reči, »da smo zdravi ko riba v vodi«. Ribe pa prav za prav niso tako zdrave kakor si mislimo. Celo malo je takšnih živali, ki bi bile bolj izpostavljene boleznim kakor so ribe. Tako na primer neki, z mahom porasli krap nikakor ni tako star, da bi ga že mah obrasel, pač je*pa to zelo bolna žival, nekakšen gobavec med ribami. Mah, ki raste na njem, je v resnici neka
zajedavka, goba, ki se naseli na krapu in se vanj zažre. Ker neprestano raste in raste ter žre krapovo meso, je kajpak posledica krapova skorajšnja smrt. Zato rajši ne recite, da ste zdravi kakor riba, ker bi si kdo utegnil misliti kaj drugega kakor hočete vi povedati.
Marsikdo je najbrže že premišljeval, zakaj se imenuje slavna sonata virtuoza Tartinija (1692—1770) »Vražja sonata«. Nekateri so mislili, da ima takšno ime pač zaradi vražje težkih violinskih mest. Pojasnilo zato nam je pa na srečo pustil sam skladatelj Tartini. Nekoč se mu je namreč sanjalo o vragu, ki mu je na čudovitih goslih odlično zaigral celo sonato. Ko se je prebudil, je imel godbo še tako živo v spominu, da jo je takoj prelil v note. Odtod je dobila sonata tudi svoje ime.
že do nedavna so mislili, da Fi-dija, stvaritelj slavnega friza, podstrešnega robnika na grškem Parte-nonu, ni uporabljal modelov za prikazane dirkajoče konje, temveč da jih je napravil po spominu in da zato ne morejo biti njihovi gibi naravni. Natančne primerjave s trenutnimi posnetki, s kakršnimi si dandanašnji pomagajo kiparji, so pa pokazale, da je kipar do poslednje | podrobnosti pravilno izklesal dirka-1 joče konje. Njegovi kamnitni konji I bi lahko sleherni trenutek zdirjali. I
ki jih po dva tisoč letih noben člo-', vek ne more opaziti brez pomoči! kamere.
V
Pred skoraj dve sto leti je izšla! knjiga o izrednih zanimivostih celega! sveta. V podnaslovu je bilo še orne-! njeno, da je izdajatelj skrbno zbra)! popotne spise slavnih mož in jih priobčil. Strmeči bralec pa ni v tej knjigi našel samo nenavadno porq-| čilo, da se japonski psi po večkrat- j nem kopanju spremene v ribe, tem-' več tudi to, da so tigrovi brki zelo! strupeni. Tiger to dobro ve, zato je! pri pitju v tekoči vodi celo tako pre-; viden, da pije s tokom, torej da mu; tok vodo sproti odnaša sicer bi sam; sebe zastrupil.
:i:
Tega najbrže ne veste, da obstaja na svetu časopis, ki izide samo vsakih sto let! Ta list se imenuje »The Constellation« in je doživel svojo prvo izdajo leta 1859. v Neunjorku. Obsegal je osem strani. Razgrnjen je bil visok 2,59 m in širok 1,88 m. Vsaka stran je štela trinajst stolpcev, visokih po 1,22 m. Časopis so natisnili v 24.000 izvodih. Leta 1959. bo list drugič izšel.
*
Neko indijansko pleme ima kaj čuden jedilni pribor. Med namreč je z neko ščetko, podobno čopiču, kakršnega uporabljajo moški pri britju. Ščetko namakajo v med in ga ližejo. Tako ponavljajo do konca. To bi
... -----------------------------   .	,	morebiti prav prišlo tudi nekaterim
Fidijino oko je torej opazilo stvari, | belim sladkosnedcem.
Bukarešta, decembra.
Dekanat medicinske fakultete vseučilišča v Jašiju v Romuniji, je obvestil židovske slušatelje prvega semestra, da je njihov vpis neveljaven. Romunski kristjani namreč iz verskega vzroka ne dovolijo, da bi trupla kristjanov prišla v židovske roke. Prav zato bodo vpisi židovskih slušateljev šele tedaj veljavni, če bodo Židje za svo'o anatomsko sekcijo nabavili trupla svojih sovernikov. Kajpak pa židovski dijaki tega niso mogli izpolniti, ker jim verski zakoni zabranju-jejo študij anatomije na truplih sovernikov.
Posledica tega je bila, da je vse-'čiliški senat izbrisal 32 slušateljev prvega semestra židovske narodnosti. Ostalim židovskim slušateljem višjih semestrov so pa pustili dva tedna časa, da si priskrbe za seciranje židovska trupla, če tega ne bodo storili, bodo tudi oni izbrisani s fakultete.
Pretep zaradi lepih ženskih nožič
Newyork, decembra.
Pred neko trgovino z nogavicami na Times Squareu v Ncwyorku, se je nabralo pred nekaj dnevi toliko ljudi, da je morala naposled posredovati poli-♦ eija.
Lastnik podjetja je prišel na dobro zamisel in je razpisal natečaj za »najlepšo nožico«. V izložbi trgovine je bilo mnogo mladih deklet, ki so v kar naj-lepših nogavicah kazala ljudem svoje noge. Razumljivo je, da se je pred trgovino nabralo mnogo ljudi, ki so se razdelili v dve skupini. Enim je bilo to všeč, drugi so pa obsojali lastnika radi takšne »nenravne reklame«. Nastala je gneča in vnel se je pretep. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, tako da je morala naposled policija poseči
Novela »Družinskega tednika"
Dekle na sliki
NAPISAL J. BAUR
Peter je v nekem umetnostnem časopisu staknil sliko vitke deklice v kratki obleki. Njeni pšenično rumeni lasje so plapolali v vetru. Na njenem obrazu pa sta se čudovito zrcalili in spajali trpkost m ljubeznivost. Za ozadje te slike je slikar naslikal pokrajino s temnimi gozdovi, v bližnji kotanji so se pa pasle srnice. V to sliko se je Peter zaljubil na prvi pogled.
Slika se je Imenovala »Diana«, slikar, ki jo je naslikal, se je pa pisal Robert Birkner. Pod sliko je še pisalo: »Slika igralke Milene Romer-jeve«. Peter je občutil nenavadno nagnjenje do te ženske, čudno, saj je poznal samo njeno sliko in to mu je bilo že dovolj. Odslej je Imel edino željo, da bi prišel v stik s tem dekletom. Bil je prepričan, da bi mu gotovost, da je ta ženska nedosegljiva, spet vrnila duševni mir. Peter je bil še mlad in je zato izbral precej nenevarno, toda ravno pot za dosego svo-
jega cilja. Pisal je: »Spoštovana gospa! Moram Vas spoznati! Kdaj Vas smem obiskati?« Te vrstice je poslal na naslov Milene Romerjeve, igralke. Ali bo pismo doseglo svoj cilj, to je prepustil usodi.
Odgovor, ki ga je kmalu nato prejel, je imel samo nekaj besed. Živčno pokončna pisava pa nikakor ni bila sorodna čudoviti »Diani«. Odgovor se je glasil: »Spoštovani gospod! Pričakujem Vas v nedeljo popoldne doma, pri meni, Cesta X, št. 17, Milena Romer-Birknerjeva.«
,Romer-Birknerjeva‘ je čital Peter osuplo. Torej je bila s slikarjem poročena. Zavedal se je, da bodo ostale njegove najskrivnejše želje neizpolnjene. Ta gotovost bi mu zdaj lahko že zadoščala. Vendar nikakor ni hotel plaho bežati pred resnico. Takoj se je odločil, da bo šel vseeno h gospe v vas.
Nebo je bilo pokrito z oblaki in deževalo je. Peter je stopal nekoliko
ozlovoljen po zapuščeni ulici. Na vrtnih vratih preproste vile, številke devetnajst je bral samo ime: Milena Romer-Birknerjeva. Ob misli, da stanuje sama, se je nekoliko pomiril, nato je pa pozvonil. Služkinja mu je odprla, ga peljala v sobo in ga prosila,' naj počaka. Po slikah, ki so visele’ na stenah, je Konrad takoj spoznal, da so delo istega slikarja kakor je bila njegova Diana. Kmalu je spoznal tudi starost teh slik in postalo mu je jasno, da Robert Birkner ni več med živimi. Peter se je zdaj celo čudil, da je v svoji gorečnosti Dianino sliko nesmiselno prestavil v sedanjost. Zato ni bil prav nič razočaran, ko je stopila v sobo stara osivela dama Milena Romer-Birknerjeva, ki je bila pred mnogimi leti deklica Diana. Ni-kakega razočaranja ni občutil, ko je zagledal to ženo. Vsa njena zrela milina se mu je zdela podobna oktobrskemu dnevu. Imel je občutek, da se mu njene svetle oči prizanesljivo smehljajo, čutil je, da bi bilo pred njo grdo prikriti pravi vzrok svojega obiska.
Dama je ljubeznivo dejala, da si ga je prav takšnega predstavljala. Nato ga je povabila na skodelico čaja. češ da bosta tako bolj prijetno kramljala. Posadila ga je za okroglo mizo sebi nasproti. Petru se je zdela soba s starim pohištvom zelo prijetna. Spočetka je z nekim čudnim strahom pripove-
doval o svoji navezanosti na sliko Diane. Dejal je, da je takoj spoznal, da to ni navadno navdušenje za umetnost. V svoji gorečnosti je hotel imeti ljubljeno sliko tudi živo pred očmi. Zdaj je hvaležen, da ga je to srečanje pomirilo. S strahopetnimi vprašanji je hotel prisiliti staro damo, da bi mu povedala kaj o svojem življenju. Smehljaje se mu je dejala, da mu bo to pripovedovala rajši kdaj drugič. Ker je Peter čutil, da damo že predolgo zadržuje, ni več silil z vprašanji. Milena Birknerjeva ga je povabila, naj jo kmalu spet obišče. Ko je bil Peter že pripravljen za odhod, je slišal, da je nekdo stopil v hišo. Tudi njegova gostiteljica je prisluhnila korakom. Peter je zaslutil da bo to nenavadno srečanje med njim in med to osebo neprijetno. Toda koraki so prihajali vedno bližje in nenadno so se vrata odprla. V sobo je stopila mlada dama. Presenečeno se je oprostila, da je kar vstopila, pač nx pričakovala, da je v sobi nekdo, ki ga ne pozna.
Peter je slišal, da je gospa dejala: »To je moja hčerka Marija!« V hipu se mu je zdelo, da sanja. V naslednjem trenutku mu je Marija krepke podala roko in Peter ji je z utripajočim srcem gledal v obraz. To je bil oni obraz, ki ga je Peter tako dobro poznal. Neka skupnost ljubeznivosti in trpkosti se je zrcalila na njem. Ti
pšenično rumeni s čela gladko počesani lasje, te sinje oči, to je bila njegova »Diana«! l~% to je bila pač njena živa dvojnica V hipu se je streznil in je hotel nekaj reči. Toda Marijina mati ga je prehitela. Povedala je hčeri, da je to neki študent, ki se zanima za očetovo delo. O tem sta tudi ves čas kramljala. Peter Je bil tako presenečen, da se je hotel takoj posloviti. Toda Marija ga je prisrčno prosila, naj še ostane in ko Je tudi njena mati ljubeznivo pritrdila, je res ostal.
Gospa Milena je takoj obrnila pogovor na njegovo zadevo. Prinesla je sliko Diane in mu jo pokazala, kakor da bi mu bila še neznana. Dejala je, da bi gotovo vsak mislil, da je to Marijina slika. Vendar je to sliko Robert Birkner slikal še pred njenim rojstvom, tako da je bila vzor te slike Marijina mati. »Večkrat se mi je že zde-
lo.	da je ta slika nekako skrivnostna,« je dejala gospa Milena.
Znočilo se je že, ko je Peter odšel iz vile. Deževalo ni več. Svetilke so bile zavite v meglo, ko je zamišljeno stopal proti postaji. Le predobro je razumel gospo Marijo. Zablodo svojega srca mora pozabiti. Zdaj pa, ko se je naposled osvobodil spomina na to vražjo sliko, se je do ušes zagledal v Marijino živo podobo. To ga je pomirilo in mu vrnilo veselje do življenja.
vodorav-2. Obri
druž' bila oble'
Topel zimski model iz srebrnosive
LESTVICA
UGANKE'?!^6 im zalitevai° volilno pravico
|i	Poročilo	z	nedeljskega	zborovanja	v	Ljubljani
#	rwt%	nranolrn	trnli	Inn	nnmriAA
KRIŽANKA
1 23456789
za žensko volilno pravico
Pomen besed:
Vodoravno:	1.	kemijski	znak	za;
brom; vozila — 2. jadranski otok; vrsta pripovedke — 3. brezbarvna, močno dišeča in hlapljiva tekočina; poljski plevel — 4. nekdanji francoski vojni minister — 5. kemijski znak za erbij; vladar; veznik
V nedeljo so se v dvorani delavske
► zbornice v Ljubljani zbrale slovenske 'žene in slovenska dekleta k velikemu I zborovanju za žensko volilno pravico. ' Dvorana je bila nlabito polna. Prišle ! so žene vseh slojev. Nekaj jih je bilo, ! ki so se prvič pozanimale za ta pereči j problem našega ženstva, večina je bila
► pa že temeljito pripravljenih na pre-• davanja in takšnih, ki jim gibanje za ; ženske pravice nič več ni tuje. Poleg ; mestnih gospa so sedele preproste ; kmetske matere, zraven njih delavke, ; uradnice, gospodinje ali študentke. Po-; sebno dosti je bilo visokošolk, pa tudi ;uekaj visokošolcev. Zbrale so se zastopnice vseh slovenskih žen&k, da ma-; nifestirajo za svoje pravice.
Zborovanje je otvorila predsednica I Slovenske sekcije Jugoslovanske ženske ! zveze gospa Mira Engelmanov a. t Razložila je poslušalkam na splošno
► zgodovino borbe žensk za politično ena-’ kopravnost in končala s pravično za-I htevo »Za enake dolžnosti, enake pra-! vice.«
Potem je spregovorila gospa A n g e -■ la Vodetova. Osvetlila je borbo
6. francoski general — 7. veznik; na-{ženske za politične pravice z vseh vidi-rašča brez potrebe življenjskim po-t^ov- Razložila je, da borba današnje potrebščinam — 8. žensko ime; vrsta; ženske za volilno pravico ni gola ka-posode — 9. radijska cev; kemijski{priča, pač pa pravična borba, ki je znak za radij	J	vzrasla iz gospodarske in etične nuj-
' Navpično: 1. nemški prekomomik;I nostl-Ce ^ ženske imele svojo zastop-vol (srbohrvatsko) - 2. poljedelec \ fmco v Parlamentu, h, w lahkn no kazalni zaimek — 3. naslov turških -
upraviteljev; flandrijsko mesto -—j 4. angleški nacionalni ekonom (1772 < do 1823) — 5. predlog; sklon oseb-_ nega zaimka; kratica za »leto Go-j spodovo« — 6. črnec — 7. bodeča < rastlina; zdravilo — 8. razdobje;; znan denar — 9. veznik; britanski; dominion.
ŠTEVILNIK
1_2 — 3 — 4 — 5 — 4 6 — 7—4 — 3 — 8 — 9 10 — 2 — 7— 4 — 5 — 4 1 — 7 — 6 —11 — 4 —10 6 —12 — 9 — 4 — 5 — 4
a)
b)
c) č)
d)
e)	10
4 — 3 —11 — 4
a) evropski veletok, b) rudnina, c) pritok Donave v Jugoslaviji, č)
nico v parlamentu, bi pač lahko po njej zahtevale tiste pravice, ki gredo njihovim otrokom in njim samim. Zenska prav zanesljivo ne bi nikoli uravnovešala državnega proračuna z redukcijo doklad za družino. Zavedala bi se, da s tem škoduje zdravju svojih otrok, procvitu svoje družine.
Govornica je poudarila, da žensko pač najbolj zanima socialna politika, ker je njeni naravi najbližja, zato bi bilo edino pravično, da bi smela ženska v socialni politiki sodelovati in soodločati.
Gospa Vodetova je nato naštela naj-pogostejše ugovore proti ženski volilni pravici. Dokazala je, da ti ugovori ne drže.
Ne kateri na primer trdijo, da ženska ni sposobna za politično delo. Ali je mar politika moških modrejša? Spravila je svet na rob propada in ustvarila kaos, ki mu ne vidimo iz-
krajevni prislov, d) konstitucija,} hoda! ustroj,	e)	kemična	prvina.	J Pravijo, da ženske ne bi	samostojno
Prve	številke	navpično pod A po-« volile. Ali mar moški vselej	samostojno
menijo vojni izstrelek, ki je po ha-t volijo? Toliko samostojno, kakor volijo škem dogovoru prepovedan	in	pod	B • moški, bi tudi ženske lahko volile,
kozaškega načelnika.	♦ Nekateri spet trdijo, da je ženska
♦ preveč čustvena za politiko, če si pa
♦ danes ogledamo politiko pobliže, bi
♦ pač tudi sleherni moški priznal, da je
♦ že skrajni čas, da bi bilo	v njej r.e-
♦ koliko več čustva in sicer	tistega ču-jstva, ki mu pravimo človekoljubje in
♦ ljubezen do bližnjega.
♦ Tudi znani ugovor, da ženska ni vo-
♦ jak, ne drži več. Časi so takšni, da
♦ ni več fronte in zaledja. Zenske in otro-t ci so zdaj tako žrtve vojnega klanja
Vodoravno: A »slovenski	Brehm< jkakor moški, če bi ženska soodločala,
— B	slovenski	pisatelj.	$ pač ne bi dopustila, da bi celo milijo-
Navpično:	1.	špansko ime za reko,♦ ni starih ljudi in nedolžnih otrok bili
2. sklon osebnega zaimka, 3. paradiž,♦ žrtve voine vihre,
4. visočje v francoski Afriki, 5.J	—-------------------
skrajšano moško ime.
Pomen besed:
Zenske pa ne zahtevajo volilno pravico samo zato, ker jim damašnji čas nalaga večje dolžnosti kakor nekdanji, ampak tudi v imenu demokracije 1 Prvi pogoj za enakopravnost vseh ljudi v demokraciji je, da dobe tudi ženske pravico, soodločati v vseh samoupravnih in zakonodajnih predstavništvih.
V imenu moških, ki soglašajo z ženami v borbi za žensko pravico, je spregovoril nekaj tehtnih besed vse-učiliški profesor g. dr. B o r i s Furlan. Poudaril je, da je težnja ženske po politični enakopravnosti moškemu borba za pravico, borba za pravo demokracijo in enakost. Samo dve poti sta za urejevanje človeških razmerij: priredje in podredje, sodelovanje in izkoriščanje. Samo prva pot je prava pot. In samo, če damo ženi iste pravice kakor jih imajo moški, hodimo po pravi poti.
Ga. dr. Grosmanova je v imenu intelektualk razložila upravičenost ženske borbe za vollno pravico na pravni podlagi. V zaključku je izjavila, da je zahteva po enakosti volilne pravice vsebovana že v zahtevi po splošni pravni enakosti.
Posebno odobravanje je zbudil prisrčni govor gospe Ivanke Dov-
I Steznik
ki Vas bo zadovoljil v vsakem pogledu Vam napravi točno po meri
SALON STEZNIKOV Irena Salaf
LJUBLJANA, G A JEVA 8
pritličje (Dukičev blok)
ČAROBNI LIK
Krasna rečema obleka, ki je je člo Narejena je iz težkega zlatega brokat v duhu najnovejše mode z
vek vesel že zaradi čudovitega kroja, a. Prav za prav je preprosta in hkrati veliko pentljo in vlečko.
aktivno in pasivno volilno pravico s tajnim glasovanjem.
Zadovoljne in lahkih srci so odhajale naše ženske s te manifestacije za ženske pravice, vedoč da se bore za dobro in pravično stvar. K. N.
Pomen besed navpično in no: 1. ptica severnih morji, 2.
3. kemijska prvina, 4. neravna, žensko ime.
REBUS
AJ AJ
IP+S!
Rešitve ugank iz preišn e
Rešitev križanke
Vodoravno po vrst«: 1. vi; pokora — 2. eva: kovor — 3 n*na, lev — 4. interes; r — 6. «a; ris; le. — 6. a; domačin — 7. *el; repa — 8 satir; pat — 9. smel ar', na. ReSitev rebusa; In vino veritas.
Rešitev posetnice: mlekarica.
ReSitev čarobnih likov:
I. 1. kadar, 2. dan, 3. Kanal.
II. 1. Peter, 2 ter, 8. Jereb.
III. 1. kinik, 2. 8ip, 3. I iplk.
IV. 1. Potop, 2. tok. o kokol.
V. 1. tunini, 2 nun, 3. hurnu*.
če ve, ki je govorila kot zastopnica kmetskih žensk o »Kmetski ženski in volilni pravici«. Gospa Dovčeva je povedala, da je morda v tej borbi kmetski ženski laže kakor mestni, kajti na kmetih gospodar svoji ženi dejansko pogosto že priznava pravico sodoloča-nja pri delu, pa tudi pri gospodarstvu. Nato je izčrpno razložila upravičene potrebe in zahteve kmetskega ljudstva. Gospa Ivanka Dovčeva je zaključila svoj govor s pozivom našim ženskam, naj se ramo ob rami združijo v borbo za mir, kruh in boljšo bodoč- : nost.
Gospa Angela Dovčeva je govo-j rila v imenu delavk. Razložila je, da delavci sami niso proti politični enako-j pravnosti žensk, pač so pa proti njej samo tisti, ki hočejo to neenakost izkoriščati in si iz nje kovati dobiček. Doslej imamo sicer že dovolj socialnih zakonov o zaščiti matere in otroka, toda žal so ostali samo na papirju. Pogosto se zgodi, da tovarnar mlado mater požene na cesto, češ da ne more tako dobro delati kakor dekle, če bi žena smela sodoločati, bi pač nikoli ne prišlo do takšnih socialnih krivic.
Slovenske visokošolke so poslale svojo zastopnico, gospodično Niko Tauferjevo. Razložila je upravičene zshteve sloveč: ske visokošolke po brezplačnem študiju vseh onih, ki imajo za to dovolj sposobnosti in veselja. To bo pa mogla doseči visokošolka samo tedaj, če si bo priborila volilno pravico in s tem pravico soodločanja v samoupravnih In zakonodajnih zastopstvih, v občini in parlamentu.
Zborovanje je zaključila predsednica gospa ' Engelmanova. Prebrala je resolucijo, ki so jo slovenske ženske poslale predsedstvu vlade. Resolucija se je glasila: Zahtevamo splošno
Naša kuhinia
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Ričet e prekajenimi rebrci. Zvečer: Zeljnata solata s krompirjem, čaj.
Petek:	Krompirjeva juha; sirovi
štruklji. Zvečer: Mlečen zdrob.
Soliota: Ledvičke v omaki, krompirjevi cmoki. Zvečer:	Kašnato
zelje.
Nedelja: Goveja juha z jajčno kašo, dušeno zelje, krompirjev pire, svinjska pečenka. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava.
Ponedeljek: Zeljnata juha, polpeti, krompirjeva solata. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine, čaj.
Torek: Goveja juha. govedina, čebulna omaka, krompirjev pire. Zvečer: Praženec, kompot.
Sreda: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Zvečer: Fižol v solati.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Goveji zrezki v omaki, tirolski cmoki, solata. Zvečer: Makaronova potica.
Petek: Fižolova juha s prepečenimi kruhovimi kockami, piškotni zavitek, kompot. Zvečer: Mlečen riž.
Sobota, Svinjska juha1, krompirjevi zrezki, solata. Zvečer : Ocvrte kruhove rezine.
Nedelja: Kruhova juha. svinjska pečenka, krompirjevi kifeljčki, mešana solata, preprosti kolački2. Zvečer: Žolica, pecivo, čaj.
Ponedeljek: Zelje s krvavicami, palačinke, kompot. Zvečer: Vojvodska jajčna jed3.
Torek: Teleči golaž, polenta, kompot. Zvečer : Jetra v omaki, krompirjeva solata.
LASE KAKOR SVilA
boste imeli, če jih boste umivali in negovali s Savexom. Zahtevajte brezplačno brošuro ali za din 7'— v znamkah originalno stekleničico za 3kratno umivanje. I/Oreal 28, Zagreb I, poštni predal 3.
Pastelno sinja volnena iu-ui una uuic-ka, z dolgimi rokavi in visoko zaprta. Moda jo je z veselfem sprejela, pa ne morebiti kot potrebno šaro, temveč kot praktičen in lep nadomestek za dragocene svilene, čipkaste in brokatne družabne obleke.
Nogavice
perilo
dežniki
v n (-'boljši k \ ali teti. po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Škofijo 19 PreSernova ni. 10 Gosposvetska 2 Tyr*eva 5, Palača Slavila"
indijske ovce in sivega sukna. Model je sicer zelo dragocen, vendar upamo, da bo slika navdahnila to ali ono bralko, da si bo popravila svojo staro krzneno jopico.
Sreda: Leča v prežganju1, polpeti, kuhana zeljnata solata. Zvečer:
Pečenjak s šodojem.
Pojasnila:
1 Svinjska juha: Nekaj svinjskega mesa zreži na majhne kose in ga polij s hladno vodo. Postavi na štedilnik in ko prevre, dodaj nekaj zrn popra, nekaj čebule in česna. Dodaj tudi nekaj sesekljanega peteršilja in drugih dišav. Nekaj časa naj se vse !o kuha, potem pa osoli. Juho zalij s prežganjem, iz juhe pa poberi vso zelenjavo in dišave. Potem pusti, da še nekaj ča6a vre. a ne na močnem ognju. Ko je juha gotova, jo nekoliko okisajte, preden jo da6te na mizo. jo pa zakuhajte z rumenjakom.
* Preprosti kolački: Po naslednjem receptu lahko vsaka gospodinja napravi hitro lepe in dobre slaščice. Dobro umešaj tri rumenjake in 10 dkg sladkorja Dodaj 10 gramov olupljenih in zmletih madljev 10 dkg čokolade in 35 gramov drobtin. Drobtine moraš poprej prepojiti s češnjevim ali višnjevim sokom. Naposled dodaj sneg treh jajc. Testo zajemaj z žličko in polagaj na povoščen papir, potem pa speci
* Leča v prežganju: Izberi in open lečo in jo skuhat v slani vodi. Malo jo odcedi in daj v bledorjavo prežganje. Preden daš moko na mast. nareži vanjo milo čebule. Če hočeš, okisaj lečo s kisom in ji pridaj kot začimbo lovorjev listič in timijan.
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
UUBLIANA, Frančiškanska ulica
Vezenje perila predtisk ženskih ročnih del
Ce se pohištvena prevleka strga, jo
Znati se negovati je posebr.o poglavje v kozmetiki. Nekatere ženske so Prepričane, da je lepotičenje isto, kakor če bi kakšen predmet zavili v lep svilen papir. Pri koži je pa to v resnici nekaj čisto drugega. Koža je prav tako organ, kakor je na pri-®*er organ srce, žolč, itd. Koža živi svoje lastno življenje in ima, prav tako kakor drugi oygani, nalogo, da odstrani iz sebe vse tiste škodljive snovi, ki ^ naberejo v njej. Koža ima torej Selo odgovorno delo, zato se moramo tudi mi potruditi, da ji bomo pri tem Pomagali.
Prva in glavna dolžnost, ki jo imamo do kože, je čistoča. Sleherni večer si moramo izmiti s kože vso maščobo, Puder in šminko. Najboljše sredstvo je pač dobro, mehko milo, ki si z njim Namilimo roke, potlej pa obraz. Pri ' tem ni ravno potrebno, da uporab- ! Ijate razne mehke krpe, gobe itd., kaj- j ti najbolj mehko in nežno utegnejo to delo opraviti vaše mehke roke.
Najmehkejša voda je deževnica. V i mestih, kjer je voda apr.enčasta, ka- i Hite vanjo nekaj kapljic glicerina, da ' se voda zmehča.
Kožo najbolje hranimo z mastno kremo, in sicer s takšno, ki vsebuje lanolin. To so pa skoraj vse kreme, kajti vsaka izdelovalnica krem se trudi, da da v kremo lanolin. S kremo i se pa namažite šele takrat, ko si obraz j očistite z vodo in milom. Krema sme ostati na licu kvečjemu 20 do 30 minut, potlej jo pa zbrišite s čisto vato ali čisto krpo, ali pa kar z vpijajočim čistim papirjem.
Nega kože torej v glavnem obstaja iz čiščenja in hranjenja kože. Glavni Pogoj je pa, da kožo negujete popolnoma sistematsko. Kože prav tako ne smemo pustiti brez njene hrane — kreme, kakor ne smemo pustiti brez hrane želodca. Pri tem je pa treba kajpak uporabljati samo prvovrstno kremo, kajti vsaka druga utegne koži bolj škodovati kakor koristiti.
Jk-aktuHi nasveti
Mat v 3 potezah (B 79)
Problem št. ISO
Sestavil S. Lovd (1859)
Za praznične oblekce majhnih deklctc ni lepšega okrasja kakor tako imenovana vezenje »smok«, ročno delo, ki je zabavno in prav nič težko. Od vas pa terja največjo natančnost, zato priprave zanj niso nič manj važne ko delo samo. Za vezenje prodajajo posebne vzorce, ki so natisnjeni na svilenem papirju. Ce vzorec položite na oblekco in ga polikate z vročim likalnikom, bo pustil na blagu mrežo črt. Po njih se boste ravnali pri vezenju. Papir morate pa pritisniti na spodnjo stran blaga. Po črtah uvezete provizorične niti in jih na koncu pustite
nezavozljane. Ko ste vse prepredli s; temi nitmi, jih potegnite skupaj. Pri J tem morate računati, da boste blago J potegnili skupaj vsaji za polovico. Gubice lepo uredite in začnite vezti naj lice po takšnem vzorčku, kakršnega! ste si pač izbrali. Diagram A na naši! sliki kaže postopek enega izmed teh! vzorčkov, diagram B pa del že goto-! vega vezenja. Zaradi večje razvidnosti! je na diagramu A vzorec, ki ga je od-! tisnil svilen papir, natisnjen na pravi! strani. Za božične oblekce s »smok«! vezenjem se posebno obnese svila, ker < lepo pade.
Vašega zvestega hišnega čuvaja morate obvarovati mraza s slamnato streho, preprogo, ki mu jo pritrdite na pasjo kolibo. Ce je mogoče, jo položite na streho v dvojni debelosti, in eicer tako, da se bo voda odtekala po' Blami navzdol in ne počez. Slama ne prepušča mraza, poleti pa ne vročine.
Vsako Hanino 'aSi!io ianpregnirate
Lastnosti posameznih tka n m
Vsaka gospodinja lahko sama to ali ono tkanino impregnira, to se pravi, da jo napravi nepremočljivo. Razume se, da tkanin ne morete kar gumirati, ker to lahko napravijo samo v specialnih delavnicah. Za vsako tkanino je pa treba poznati drug način im-pregniranja.
Predan boste tkanino impregnirali, morate poznati njene lastnosti. So pa različni načini, po katerih spoznate, ali je tkanina pristna ali ne.
Volnene tkanine boste spoznali po tem, če boste nit, ki ste jo potegnili iz blaga, zažgali. Goreča volnena nit se zvije in počasi gori. Ce zvijete nekaj niti v klopko, se skušajo odviti.
Bombažaste tkanine spoznate po tem, če nit gori z velikim plamenom in hitro, pusti pa le droben pepel. Ce nekaj bombažastih niti zvijete in jih zažgete, se med gorenjem š® bolj zvijajo.
Ce zažgete nit čiste svile, gori samo nekaj milimetrov, potlej pa zogljeni in ugasne, zvita v klopko.
Nit ponarejene svile gori počasi in brez ogljenenja.
Tkanine ne smemo nikoli zavijati, temveč razprostreti in pustiti na zraku. Ne smemo jih sušiti na soncu ali blizu ognja.
Ce so na tkaninah blatni madeži, jih je treba zdrgniti s krpo, ki ste jo pomočili v razredčen kis. Ščetkati pa ni priporočljivo.
Pred vsem mora biti pa vsaka tkanina, ki Jo hočete impregnirati, popolnoma čista.
Dobro je, če veste, kako je treba ravnati z bombažastimi tkaninami. Preden jih rabite, jih izperite v mlačni milnici. Na vsak liter vode pride 10 gramov mila. Tkanino iztisnite, a je ne sušite. Tudi dalje mora tkanina ostati vlažna.
Ko ste jo zmočili v milnici, jo namočite. v bakrov sulfat. Na liter vode pride 20 gramov bakrovega sulfata. Tkanino iztisnite in jo sušite na hladnem. Te tri postopke ponovite trikrat drug za drugim. Ko je tkuv ina suha, je ne smete likati z vročim likalnikom.
Svilene in volnene tkanine napnite na lesen okvir, in sicer tako, da bo lice tkamine na spodnji strani. Tka-
nino pomažite s flanelasto krpo, namočeno v lanenem olju. Pustite razprostrto in sušite najmanj tri tedne Volnene in svilene tkanine lahko impregnirate tudi tako, da jih pomažete z lanenim oljem, pomešanim s sušilom (sikativom). Pustite sušiti na hladnem nekaj dni. Potlej pomažite tkanino tudi na lice in pustite, da se nekaj dni suši. Potlej 4$ tretjič namažite tkanino na lioe in pustite sušiti. Tako impregnirana tkanina vode re prepušča.
težko zakrpate, ker je preveč napeta •n je ne morete stisniti skupaj. Lahko *l pa pomagate s tem, da zataknete na obe strani razporka bucike in nanje napeljete moči n sukanec. Razporek boste z lahkoto zakrpali.
Japonke se moderniziralo
V tistih časih, ko so Japonke nosile še svoja tradicionalna kimona, jim ni bilo treba skrbeti za obliko svojih nog. Kimono je noge pokrival do peta. Zato je bilo pač vseeno, če so bile noge pod njimi debele, suhe ali nerodne. Ko so pa Japonci sprejeli zahodnjaško modo, je to pomenilo temeljito spremembo te strani ženskega življenja. Kratka krila so odkrila Japonkine noge, tako da se je morala začeti zanje zanimati in s tem računati.
Največjo zaslugo za to spremembo pri Japonkah imata ameriški film in pa narava sama. Ameriški filmi so kazal; na tisoče deklet s krasnimi, negovanimi, vitkimi nogami. Razen tega je pa sprememba načina življenja prav
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din. Po povzetju pošilla:
PARFUMERIE BflLOG — STARI BECEI,
Dunavgka banovina.
tako prispevala k vitki liniji japonskih žensk. V novejšem času se namreč Japonke več gibljejo, izpremenile so hrano, sede na stolih in ne na tleh, tako da je najnovejša ženska generacija na pogled popolnoma drugačna. Japonke so danes vitkejše, njihove noge so pa ravne in lepo oblikovane.
Tudi Japonska ima danes že svoje revijske girlse. Tako obstaja velika ustanova Takararuka s stotinami bodočih zvezd, revijskih plesalk. Poleg tega majhna podeželska gledališča po celi državi iščejo dekleta z lepimi nogami. Zelo pogosto najdeš v japonskih listih oglase, v katerih iščejo girice.* Oglasi pripominjajo, da morajo biti kandidatke stare od 17 do 21 let, visoke pet čevljev, čez boke tri čevlje, glež-^ nji pa sedem in pol palca. Po tem ima* vsaka Japonka, ki odgovarja tem za-j htevam, možnost, da postane revijska* plesalka. Se pred nekaj leti bi bilo* kaj takšnega popolnoma nemogoče, j Današnja Japonska se pa hitro mo-j dernizira in število girlsov neprestano* raste.	2
Mat v 4 potezah
Lahka, a ljubka naloga primerna celo za začetnike.	(B95)
/Šahovska past
Pozicija po Albinovem protigambitu
Po potezah
1. d4 d5, 2. c4 e5, 3. dXe d4
m	Poral	ini	nasveti	1
Sledovi vodenih kapljic na poliranem pohištvu boste najbolje odstranili s čajem, petrolejem ali soljo. Ce hočete napraviti steklo neprozorno, ga namažite s pivom, ki ste dali vanj nekaj soli.				
* l	ENSKI RAZGOVORI			
je skrita tale past:
4. e2—e3?	Lf8—b4 šah
5. Lel—d2	d4Xe3!
6. Ld2Xb4
Ista pesem je tudi po 6. Da4 6ah ali 6. fe, ker dobi črni boljšo igro.
6....... e3Xfešah
7. Kel—e2	f2Xglšaht!
8. Ke2—el	Dd8—h4 šah
! in črni dobi tako silen napad, da mora [beli podleči.
Klasična kratka partija
Italijanska partija
(London 1880)
Klasičen črn kostim v obliki smokinga si je letos priskrbel novo obliko. Bel hermelinski ovratnik in pošivki zelo mladostno učinkujejo na lepem črnem suknu. Kostim je preprost, a izredno prikupen in praktičen, če ga nosite pozimi pod krznenim ali suknenim ogrinjalom.
N. K., Celje-Gaberje: Zal vaši želji, da bi priobčili sliko mufa, ne moremo ustreči. Pač vam pa lahko svetujemo kako ga napravite. Kupiti morate precej debelo volno in najbolje je, če pletete same desne. Dobro je. če si poprej napravite vzorec na papirju. Muf naj bo dolg približno 28 cm na spodnji strani, to se pravi v začetku in na koncu. Proti sredi morate nekaj petelj popolnoma enakomerno snemati. Muf; se mora namreč proti vrhu ožati, a; le za kakšna 2 do 3 centimetre na; vsaki strani. Ko ste spletli volnen del.; kupite platno, kakršnega uporabljajo; krojači za podlaganie oblek, in sicer; za velikost mufa. Poleg tega prav to-; liko ali pa dvakrat toliko vatelina, kolikor debelo pač hočete podložiti. Pod pleten del mufa dajte platno, povrh vatelin, za njim pa prišijte na pleten del mufa podlogo. Ce hočete napraviti na mufu tudi žep. morate to pri pletenju kajpak upoštevati in ga podložiti s podlogo, zapira naj se pa s patentno zadrgo. Upam, da se vam bo posrečilo napraviti prav lepe in tople mufke. Srečno roko pri izbiri barve in volne!
Beli:	črni:
N. N.	Blackbur;
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. Lc4	Lc5
4. LXf7 šah	KXf7
5. SXe5 šah	SXe5
6. Dh5 šah	E6
7. DXe5	d6
8. DXh8?	Dh4
9. o—o	8f6
10. e3	Sg4
11. h3	LXf2 šali
12. Khl	Lf5
13. DXa8	DXh3 šah
14. gxh	Le4 mat.
Naglica ni nikjer prida.	
Rešitev problema it. 128
1. Tf3—f5	Se4—g5	<c5)	šah
2. TXS	Ke8—f8	<d8)
3. Td8 (f8) mat.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
ŠAH
♦ Problem št. 129
i Sestavil F. L. Meyer (London, 1888)
Pazoc! PsriUodniic:
Dve otroški oblekci, izvezeni
Pleten tmutartki pulover
z naborkom »smok»
Zenske se pogosto ne znaio negovati
11.	nadaljevanje.
Gospod de Cadreron jo je očitajoče pogledal, toda odgovoril ni ničesar. Bil je prepričan, da ta zakon ni veljaven, saj je povedala, da je šlo vse tako na hitro. Hkrati se je pa zavedal, da bi bilo nesmiselno, zdaj ugovarjati.
»Pojdi,« je dejal nekoliko bolj spravljivo, »pozneje mi boš še vse natanko povedala o tej svoji nesrečni dogodivščini. Če bi bila prej prišla z barvo na dan, bi se bilo dalo gotovo kaj ukreniti. Tako pa... Bila si premalo pogumna, da bi nam prej povedala; tega ti ne morem odpustiti.«
Orana je objela očeta in brez besede odšla iz pisarne. Ne bi bilo pametno zdaj tolažiti tega velikega otroka, ki je ob polomu svojih načrtov žaloval, kakor žaluje otrok, če se mu razbije pisana posoda...
XX
Ko je bila Orana spet sama, je šele začutila, kakšna mora se ji je zvalila s prsi.
Naposled! Led je prebit. Njen oče zdaj ve, kaj se je zgodilo v Barceloni. Zdaj torej ni več poti nazaj.
Kar olajšano je odšla po stopnicah v materino sobo. Mati je že nekaj dni bolehala in je vstajala šele proti poldnevu. Ko je Orana stopila v sobo, je ravno sedela pred zrcalom in si ščetkala lase.
»Oh, mati, ne moreš si misliti, kakšen resen razgovor sva pravkar imela z očetom! Tako žal mi je, da te ni bilo poleg, znala bi tako lepo ugladiti, kar je bilo med nama rezkega in oglatega.«
Gospa Le Cadreronova se je prizanesljivo nasmehnila. Dobro je poznala muhe svojega moža, njegovo hitro jezo, ki je sicer vzkipela kakor mleko na hudem ognju, zato se je pa tudi hitro polegla prav kakor če posodo potegnemo z ognja. Nazadnje je v vseh prepirih še vselej obveljala njena, čeprav ni nikoli nastopala trdo ali vzkipljivo.
»Lahko si mislim, kakšna je bila snov vajinega razgovora,« je pomirjujoče dejala. »Nikar si tega ne ženi k srcu, Orana. Svetovala sem mu, naj vendar še počaka, kakor smo se bili pred kratkim domenili, toda tvoj stric mu je včeraj zmešal glavo. In tvoj ubogi očka, ki te kljub svojim muham ljubi bolj ko vse na svetu, je obljubil svojemu bratu, da bo danes nastopil kar se da odločno...«
»Držal je besedo, na to se lahko zaneseš.«
»Uboga moja mala! Prav nič mi ni bil všeč ta novi pritisk nate, zato sem dejala, da ne maram poslušati vajinih prepirov, in sem se rajši umaknila. Mislila sem tudi, da bo oče zmernejši do tebe, če ne bo mene zraven in če bo čutil, da ima samo eno nasprotnico.«
Orana se je hudomušno nasmehnila:
»Mati, prav tako si pogumna kakor jaz, če gre za to, da se upreva očetu. Bodi brez skrbi, vse se je dobro končalo. Malo sem se ga že bala, čeprav mi je dvakrat ponovil, da ni ljudožerec in da me ne bo požrl... Toda le verjemi mi, mati, nisem zaostajala za njim.«
Gospa Le Cadreronova svoje hčere že dolgo ni videla tako dobre volje. Bila je prepričana, da se je njen razgovor z očetom dobro končal in da je to pot očetovo prigovarjanje imelo več uspeha. Nekoliko radovedno je vprašala:
»Kaj je torej oče odločil glede tvoje poroke z Andrejem?«
»Prav pogumen je bil, naš očka,« je zbadljivo dejala Orana. »Ne vem, ali bo odslej še kdaj omenil Andrejevo ime.«
»Česa ne poveš? Nemogoče! Ali se je dal_ pregovoriti?«
Mlada žena je resno odkimala. »Tisto ne. Le moji pomisleki so se mu zdeli tako tehtni, da je odnehal od te poroke.«
Sedla je k materi in ji ovila roke okrog vratu.
»Vidiš, mama, mnogo neprijetnih stvari je, ki sem jih hotela očetu in tebi prihraniti. Oče si pa tako beli glavo zastran moje bodočnosti. Njegova nestrpnost glede moje poroke z Andrejem me je prisilila, da sem morala priti z besedo na dan. Ta novica, ki ti jo pravkar nameravam povedati, gotovo ni prijetna; še več, prav neprijetna je.«
V materinih očeh se je zrcalilo brezmejno začudenje:
»Kaj govoriš, ljuba moja?« je presenečeno vprašala.
Orana je mater nežno objela. »Nikar ne skrbi, mamica! Vidiš, pri tebi sem, živa in zdrava. Kaj ne, tedaj ko sem bila v Barceloni in ko dolge tedne niste dobili novice o meni, nisi prosila Boga ničesar drugega? Zdaj, ko sem se vrnila, te prosim, da se skušaš nekoliko vživeti v tisti čas in pomisliti, kako bi ti bilo pri srcu, če bi se vrnila bolna, ali pa, če bi se sploh ne vrnila!«
Materine oči so se razširile v začudenju.
»Bolna? Da te sploh ne bi bilo? Kaj se ti je zgodilo tam doli, v listi strašni deželi? Govori, hčerka
ŠPANSKEGA ČASTNIKA
moja! Pogosto, ko sem te videla tako otožno, tako tiho, mi je prišlo na misel, da si je tvoje srce morda tam doli pridobil kdo drugi, nekdo, ki si ga morala zapustiti in ki ti misel nanj zdaj ne da miru in ti brani vzeti Andreja... Ali je tako, Orana?«
Ob teh materinih besedah je Orana odkimala.
»Ne,« je naposled tiho dejala, »to ni tisto, kar me teži, mati.«
»Toda nekdo, neki moški mora biti tu vmes, kaj ne?« je živo vprašala mati. S skrbjo je opazila, kako se je vedri Oranin obraz stemnil, kakor bi temni oblaki nenadno zakrili žareče sonce.
»Da, v moji zgodbi, v zgodbi, ki ti jo bom zdaj razodela, igra glavno vlogo neki moški, kakor si že uganila,« je tiho priznala. »Toda ti, mati, misliš na ljubezen, ki naj me veže nanj in mi brani poroko z Andrejem. Jaz pa čutim v svojem srcu do njega samo dolžnost.«
»Kaj govoriš, Orana?« Gospa Le Cadreronova malone ni mogla verjeti svojim ušesom.
»Resnico. Daj, mati, naj ti povem vse, potem boš bolje razumela moje besede.«
Orana je morala ponoviti svojo izpoved. Toda materino uho je njeno pripovedovanje poslušalo drugače kakor strogo uho gospoda Le Cadrerona. Mati je sedela na nizkem stolu pred česalno mizico, j Orana se je pa zleknila ob njej na tla, na mehko jagnječjo preprogo in položila gospe Le Cadreronovi glavo v naročje. Tiho je pripovedovala svoje dogodivščine in se zdaj pa zdaj zvedavo ozrla v dobrohot-ne materine oči.
V tem prisrčnem domačem | ozračju se je Orani naposled razvezal jezik; razodela je materi vse, prav vse, kar je doživela ,tam doli*.
Mati je ni niti enkrat prekinila. Samo včasih je nekoliko krepkeje stisnila hladno roko svoje hčere, trepetajočo kakor plašna ptička v njeni roki.
Ko je Orana naposled utihnila, je gospa Le Cadreronova mogla vzdihniti samo:
»Uboga moja mala!... Uboga moja mala!...«
Gospa Le Cadreronova je vse bolje kakor njen vihravi in trmasti mož razumela, kako težko je obsojati mlado, neizkušeno dekle. Kako more mladost brez odpora samo pomisliti na smrt, če ji nekdo ponuja življenje?
Mati je instinktivno slutila hčerkin strah spričo pijanih anarhistov in njen odpor do vsega, kar bi se še utegnilo zgoditi z njo. Ali ni bilo razumljivo, da se ji je zdel Morenov predlog kakor rešitev z neba?
Orana je takoj opazila, da se mati ne huduje nanjo. Solze so ji silile v oči. ko je prosila:
»Vidiš, mama, vse to moraš pojasniti očetu. Očita mi, da nisem prav storila, ker sem vam tako dolgo zamolčevala to zadevo. In
Na sodišču
Sodnik: »Koliko ste stari?«
Priča: »29 let.«
Sodnik: »In koliko mesecev?«
Priča: »...in 72 mesecev.«
Neprijetno vprašanje
»Mama, kdaj si se prvikrat srečala z očkom?« vpraša sinko.
»Pri kopanju. Rešil me je iz vode, ko sem se že potapljala.«
»Mama, zakaj mi pa očka nikakor ne pusti, da bi se učil plavanja?«
Sreča v nesreči
»Mama, koga imaš rajši: VVagnerja ali Beethovna?«
»Beethovna. Zakaj pa sprašuješ?«
»Hvala Bogu, ravno poprej sem namreč razbil Wagnerjevo doprsje.«
Olajševalna okoliščina
Sodnik: »Obtoženec, vi ste tožitelju vrgli par čevljev v glavo. Ali bi nam mogli navesti vsaj eno olajševalno okoliščino?«
Obtoženec: »Da. Čevlji so imeli gumijaste podplate.«
Sijajen družabnik
»Kadar začnem govoriti, me vsi kar z odprtimi usti poslušajo.«
»Potlej ste po poklicu najbrže zobozdravnik.«
Slabe izkušnje
»Veš, dragica, danes sem kupil dve vstopnici za gledališče.«
»O, imenitno I Takoj se bom začela oblačiti.«
»Da, le začni. Predstava se bo namreč že jutri začela.«
IZ FRANCOSulNE PREVEDLA K. N.
vendar je sam kriv, da nisem poprej prišla z besedo na dan, kajti bala sem se predvsem njegove jeze... Toda ti, mamica, si pravična in dobra. Povej mi: ali sem res kriva, če sem si odkupila življenje za takšno ceno? Ali bi ti bilo ljubše, če bi bila danes mrtva, ali pa še bolj ponižana in oneča-ščena kakor zdaj?«
»Ne! Ne! je vzkliknila gospa Le Cadreronova in se zgrozila ob tej misli.
Objela je Orano in jo ljubeče privila nase:
»Bogu bodi hvala, da si spet pri meni,« je nežno dejala. »Moja sladka, mala hčerka! Kako strašne dni si morala preživeti v tisti nesrečni deželi! Toda človek, ki te je rešil, mi je ljub, najsi bo kdor koli že. Hvaležna mu bom za to žrtev vse svoj? življenje.«
»Predvsem morava pridobiti očeta,« je dejala Orana, ki jo je to najbolj skrbelo. »Očka je tako zelo proti meni in moji španski poroki, da ne vem, kako ga bova pogovorili.«
»Nikar se ne muči, ljubica,« je pomirljivo dejala mati. »Oče te ima zelo rad, zato ne bo težko.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in Uka. domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
pregovoriti ga. če bi sam doživel to, kar si doživela ti, bi drugače govoril, kakor govori zdaj. Res je, da moški laže in rajši kljubujejo udarcem usode kakor me, šibke ženske, toda to še ni opravičilo, da je grobo ravnal s teboj. Njegove besede so bile pod vplivom jeze, zato jih pozabi. Ali nisi videla ob svoji vrnitvi iz Španije, kako se te je razveselil in kako je hrepenel po tebi? Vsakokrat, kadar je vzel
v roko časopis, se je stresel ob misli, da bi med imeni pogrešanih bral tudi tvoje ime...«
»Oh,« je zamišljeno dejala Orana, »vem, da oče ne bo dolgo jeze name kuhal. Skrbi me nekaj drugega: kako bomo uredili s to mojo poroko?«
Mati jo je začudeno pogledala:
»Kaj pa oče namerava?«
»Rad bi, da bi jo razveljavili... da bi se... pozneje poročila z Andrejem.«
»In ti, ljubica?«.
»Jaz osebno ne želim ničesar posebnega. Meni se zdi ta poroka vprašanje časti. Poročena sem, in samo moj mož ima pravico, da me odveže moje zaobljube. Razumi me prav, mati. Nekakšen svet dolg je,
ki mu ga dolgujem, in ld mu ga moram plačevati s svojim telesom.«
»Čisto tvojega mnenja sem, Orana. Dolžnost te veže. A kaj, če se bo tvoj oče spoznal s tem človekom in bo dosegel tvojo ločitev brez prepira, mirno, prijateljsko? Ali boš tudi tedaj odklonila?«
Zdelo se je, kakor da Orana ne bi bila na to še nikoli pomislila. Njen že tako bledi obrazek je še bolj pobledel.
»želim, da nihče od nas ne bi sprožil tega problema, kajti potlej bi bilo videti, kakor da to ločitev zahtevamo od njega... Sicer pa zame ločitev zakona tako ne pride v poštev. Mojo poroko je blagoslovil duhovnik in kot krščanska žena tega blagoslova ne smem in ne morem zatajiti.«
»Morebiti,« je zamišljeno dejala gospa Le Cadreronova, »bi bilo bolje, če bi rekla očetu, da tega mladega letalca ljubiš. Tedaj se vendar ne bi mogel tako upirati tvojemu zakonu.«
Orana je začudeno pogledala svojo mater.
»Saj vendar veš, da ne ljubim Morena,« je dejala počasi. »Ali ti nisem že koj v začetku razložila, da sem se poročila z njim samo v stiski in da gledam zdaj na ta zakon samo s stališča časti in dolžnosti?«
»Res, to si mi dejala,« je odgovorila gospa. »Vendar pa veš, da sem navdušena za romantiko. In na koncu koncev se mi ne zdi tako nemogoče, da bi žena ljubila svojega moža, posebno če ji je rešil j življenje.«
Orana je začudeno pogledala j svojo mater. Ni mogla dognati, ali ! govori resnico, ali se samo šali. Kako si le more misliti, da bi ona tega Morena ljubila. Res je, ni bilo napak poslušati njegove nežnosti, tudi njegovo ljubkovanje je bilo prijetno, dokler... dokler ni prekoračil meje dostojnosti... Mlada žena je zardela do ušes, če se je samo spomnila na tisto noč.
»Morda bi bilo to naravno, toda žal svojega moža ne ljubim,« je nekoliko kislo rekla svoji materi
»Ne govoriva več o tem,« je odgovorila gospa Le Cadreronova »Menila sem pač, da bi bila pri tvojem očetu ljubezen primernejše opravičilo za tvoje dejanje. Sicer je pa zdaj že tako prepozno. Orana, prav si storila, da si mi vse zaupala. Lahko se zaneseš name, skušala te bom kar najbolje izrezati pri očetu.«
»Res ne razumem, zakaj naj bi ljubezen kar na lepem odstranila vse ovire,« je zamrmrala Orana nejevoljno, kajti poslednje materine besede je kar preslišala. »Kako si le moreš misliti, da bi mogla ljubiti moškega, ki sem ga poznala komaj nekaj ur?«
»Prav res,« je smehljaje se dejala gospa le Cadreronova. »To bi bila pač ljubezen na prvi pogled.«
Pozabljivi profesor
Vsa prestrašena prihiti mati v hčerino sobo:
»Julči, zakaj se pa tako jeziš? Kaj ti je pa ubogi profesor spet storil?«
»Spet me je prosil za roko.«
»Zato pa vendar ni treba tako kričati!«
»Tako? Saj sem vendar že včeraj privolila.«
Dober nasvet
študent medicine vpraša svojega profesorja, za katero stroko bi mu svetoval specializirati se.
»Postanite specialist za kožne bolezni!« mu svetuje profesor.
»Zakaj pa prav to?«
»Od kožne bolezni nihče ne umrje, zato zdravljenje dolgo traja in razen tega vas ne bo nikoli nihče ponoči budil.«
Dobri odgovori
Ona: »Tu ti vračam prstan. Ločiti se morava, ker ljubim nekoga drugega.«
On: »Povej mi njegov naslov.«
»Tega pa ne, da bi se maščeval, kajne?«
»Ne, ne, samo prstan bi mu prodal.« *
Mlada dama v listnici uredništva nekega časopisa vpraša: »Kako naj se rešim dvojne brade?« Ker se noče
podpisati s pravim imenom, se podpiše z imenom Franc Kržan.
Odgovor se glasi: »Pustite si brado rasti.«
*
Sodnik: »Povejte, priča, zakaj niste posegli vmes, ko so se vaši pijani tovariši začeli obdelovati z vrčki?«
»Zato, ker ni bilo nobenega vrčka več pri roki.«
Tuj humor
Kavarnar:	»Cisto	razdvojen	sem!
Zaradi današnjih razmer ni ne dosledno ne pošteno, da se moj lokal še imenuje kavarna. Moral bi se imenovati ,Surogat‘...«
Znanec: »Nikar si ne beli glave! če ga poprej nisi imenoval ,Cikorija', mu tudi zdaj ni treba spreminjati imena!«
Kaj je prinesla štorklja
Radovedna soseda je slišala, da so pri sosedovih doživeli vesel dogodek. Takoj pokliče sosedovega Petrčka in ga vpraša:
»Kaj je prinesla štorklja tvoji mami?«
»Majhnega otročička,« odgovori deček.
»Vem, a povej mi, ali je fantek?«
»Ne.«
»Torej je deklica.«
»Tudi ne, otrok je!«
Pošteno ime
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste pod tujimi imeni izvršili več prevar. Zakaj?«
Obtoženec: »Gospod sodnik, saj vendar nisem mogel kaj takšnega početi pod svojim poštenim imenom.«
»Kako si vendar mogla kaj taksnega misliti?« je vztrajala Orana pri svojem prvem vprašanju.
»Nikar več ne misliva na to,« jo je mirila gospa Le Cadreronova. »Govorila sem kar tako, tjavdan, ne vedoč, da te bom s svojimi besedami užalila.«
»Saj me nisi užalila, mama, toda ne m ram. da misliš o meni stvari, ki jih v resnici ni,« je skoraj zaihtela mlada žena.
»Daj, daj, ljuba moja,« je pomirjujoče dejala mati, čudeč se hčerkini razdražljivosti. »Takšna neznatna opazka vendar ne more zbu 'iti tolikšnega razburjenja-« Morda so pa to leto Oranini živci tako oslabeli, da ne prenese vec kritike in resne besede.
»Zmotila sem se, Orana. Pozabiva ta nesporazum. Srečna sem, da te imam pri sebi, hčerka ljuba. Možno je pa, da je ta letalec — če sploh še živi — pozabil na neznatno Francozinjo, ki je bila eno samo noč njegova žena...«
Orana se je zganila, kakor da bi jo bil gad pičil.
»Saj živi,« je živahno odgovorila. »To so mi zatrjevali na poslani' štvu in tamkaj se gotovo niso zmotili.«	.
»Na srečo se ni ta Moreno nio več zanimal zate, odkar si odpotovala iz Španije; znamenje, da te je že davno pozabil.«
Zdelo se je, da te besede Orani Bog ve iz kakšnega vzroka niso bile posebno všeč.
»Hm. Morda bi bilo to možno-Sicer pa... Ali more pošten moški tako hitro pozabiti, da je poročen?«
»O, to ni nemogoče. Sicer dejansko ne pozabi, da ima ženo, toda nikoli se ne spomni nanjo. Za nas so posledice iste...«
»Prav res« Orana se ni mogla spomniti ničesar primernejšega za odgovor, čeprav ji srce ni dalo miru, da ne bi kaj tehtnejšega odgovorila na te materine besede.
Na lepem se je spomnila pripovedovanja Morenovega prijatelja Perrena o neki Karmenciti. Val nekakšnega novega čustva, bližjega samoljubju kakor ljubosumnosti, ji je zalil srce.
»Zdi se mi,« je nenavadno suho dejala, »da je v zasebnem življenju moj mož precej premožen. Razen tega sem celo v tistem kratkem času najinega zakona izvedela da se rad zanima za lepe ženske. Ne bi bilo nemogoče, d» tudi zdaj živi podobno življenje m da mu je spomin na francosko ženo-enodnevnico že čisto zbledel « »Vidiš, nekaj takšnega sem sl tudi jaz mislila,« je krotko dejala gospa Le Cadreronova. »Meni je to še bolj všeč, bom vsaj svojo hčerko še dolgo imela pri sebi.« .
»Tako je,« je olajšano dejal* Orana, »če je moj moz pozabU name, bom pa živela mirno pri teDi in očetu. Joj, kako prijetno bo to.«
Toda ton Oraninih besed ni bu tako prisrčen, kakor so bile prisrčne njene besede. Ta ton in P« čudni ogenj, ki se je nenadno vzgai v Oraninih sinjih očeh. je vznemiril njeno skrbno mater.
»Bomo videli,« je dejala sam* pri sebi. »Sicer pa, pogosto se je že zgodilo, da je žena trpela, ker jo je mož zapustil, čeprav ni bila zaljubljena vanj...«
XXI
Na neznatno postajico Rieuval je pravkar privozil opoldanski vlak. Izstopil je en sam, samcat potnik.
Zvedavo se je oziral okrog sebe# kakor človek, ki še nikoli ni videl kakšnega kraja in se zato živo
zanima zanj.	v
Potem je potegnil iz zepa zloz ljiv zemljevid in se za nekaj ti e-nutkov zatopil vanj. Kmalu_ nato ga je pa nebrižno vtaknil v zep m krenil po poti proti trgu.
»Kje je Loira, gospa?« je vljud no vprašal neko kmetico, ki j« pasla kravo ob poti. »Ali bom prišel do nje, če grem naravnost W tej cesti?«	,	,
»Da, gospod, na drugi strani
trga je.«
»In gradič Jacheres? Ali je na desnem ali na levem bregu reke.«
»Na desnem bregu, če boste su ob reki, ga boste zagledali v picu četrt ure.«
»Hvala lepa, gospa.«
Kmetica je zvedavo gledala za njim. »Kakšen gost za Cadrerono-ve,« je sama pri sebi dejala. »Vidi se nu, da ni bil še nikoli pri nas, sicer je pa prav čeden in olikan gospod.«
Neznanec, čigar temna, zagorela polt se je lepo odražala od vranje-črnih las, je bil prav elegantno oblečen. Videti mu je bilo, da 3e prišel iz velemesta.
»Najbrže kakšen Parižan.« Je menila kmetica, kajti zanjo so b» vsi postavni fantje Parižani. »Re5 čeden dečko, z očmi kakor jantar-Če bo ta prišel do mlade gospodične Cadreronove, bo Dumoustier-jevemu Andreju slaba predla.«
Dobre volje zaradi svojih ugotovitev se je obrnila h kravi in jela prijazno trepljati po hrbtu. Hkrati je pričela filozofirati:
NEVIDNA VOJNA
Skrivnosti vohunskih pisem
Kmalu po vstopu Amerike v vojno, f61*1 ustnaovil organizacijo, znano pod "Benom »Ameriška črna soba«. Njen Uradni naslov je bil MI-8 — oddelek v°jne policije, odsek št. 8, pri vojnem Ministrstvu vlade Združenih držav.
Ena glavnih nalog MI-8 je bila vohuniti proti nemškim vohunom, ki so razpredli svoje mreže po Združenih državah. Kmalu se je pokazalo, da je Potrebno ustanoviti nov poseben odsek, ki naj bi se bavil s proučevanjem Nevidnega črnila, kakršnega so se posluževali vohuni. Nisem potreboval dosti časa, da sem se prepričal, da v Ameriki o tem me vedo še skoraj ničesar. Poslali smo nalog našemu vojnemu atašeju v Londonu in zahtevali, naj nam angleška vlada brzojavno Pošlje vse potrebne podatke v pogledu osebja in opreme laboratorija za proučevanje nevidnih črnil in da naj Jiam takoj pošlje najboljše kemike za Inštruktorje. Takoj so nam odgovo-rili. da bo dr. S. V. Collins, najboljši angleški strokovnjak za nevidno črnilo ob prvi priložnosti odpotoval v Ameriko in nam dal posebna navodila Slede organizacije: laboratorija.
Pozval sem nekaj najboljših ameriških kemikov in kakor hitro je dr. Collins prispel v Ameriko, nam je začel Predavati o tem, kako so sovražni vohuni uporabljali nevidno črnilo v prvih letih vojne. Takole nam je pripovedoval:
»V začetku vojne je bila Nemčija Najmočnejša v pogledu kemije in je takoj ukazala svojim strokovnjakom, ttaj se pozabavajo z vprašanjem iznajdbe nevidnih črnil, ki jih analiza Zavezniških kemikov ne bi odkrila. Kmalu po vojni napovedi smo dobili obvestilo naših tajnih agentov v Nemčiji, ki so med tem časom stopili v hemško tajno policijo, da so šli tisoči Pisem, napisanih z nevidnim črnilom, skozi naše cenzure. Takoj smo zbrali naše najboljše kemike in skušali Nemce dohiteti. S težavo smo iznašli kemijske sestavine, ki so povzročile redčijo nemških nevidnih črnil; komaj smo pa to storili, so Nemci iznašli še bolj komplicirana in še bolj popolna Črnila in se jih začeli posluževati.
Več načinov je, kako- je treba nevidno črnilo nositi pri sebi, ne da bi zbudilo kakšen sum. Nekoč smo ugotovili, da sta dva sumljivca nosila pri sebi nevidno črnilo v kondenziranem stanju. Eden je imel spravljenega v škatlici za zobno kreino, drugi pa v koščku mila.
Po tem dogodku smo začeli dosti Pazljiveje preiskovati sumljivce in smo Prišli do kaj zanimivih odkritij. Nemški sistem nevidnega pisma je temeljil Ka kemičnih reakcijah, ki so jih skrbno prikrivali, hkrati je pa skrbel za to, da so bila nevidna črnila čim pri-Pravnejša za uporabo. Nemški kemiki niso varčevali s trudom, da bi iznašli takšna črnila, ki bi bila podobna kakšni drugi snovi, samo da jih r.e bi bilo mogoče odkriti. Nekatera izmed teh črnil so bila tako kondenzirana, da je bilo srebro v njih mogočo ugotoviti le s spektroskopsko analizo.
Cim bolj so Nemci v tem napredovali, tem težje je bilo pri njihovih agentih najti črnilo v običajnih stekleničkah. Kemijska tehnika je tako napredovala, da. so nevidno črnilo lahko skrili z impregnirahjem v različne tkanine, ki pri tem niso menjale barve — kakor na primer v svileno perilo bombažaste rokavice, žepne robce, mehke srajčne ovratnike, ovratnice itd. Vohunu je bilo treba impregnirani del svoje obleke pomočiti samo v destilirano vodo ali v kakšno drugo primerno tekočino in tako izčrpati črnilo. 2 njim je lahko napisal pismo, ostanek tekočine pa vrgel proč, svojo obleko posušil in jo pustil do naslednje Uporabe.
Nekoč smo ujeli nekega sumljivca in tudi po natančni preiskavi pri njem nismo našli nevidnega črnila. Opazili smo pa majhne madeže na njegovi modri ovratnici. Pomočili smo del te ovratnice v destilirano vodo in tekočina je kmalu porumenela. Mikro-kemična in spektroskopska analiza sta pokazali, da je v tekočini srebro, To črnilo je bilo takšne vrste, da ga, nobena ionska reakcija srebra ne bi napravila vidnega. Isto črnilo smo pozneje našli pri drugih agentih, impregniranega v njinove nogavice, v vrvce njihovih čevlje ali pa v prevlečene gumbe njihovih večernih cbl"k.
Vsak posamezni primer je zahteval Pazljiv kemičen pregled, preden smo lahko ugotovili vsebino črnila. Kajti biez te analize nismo vedeli kaj uporabiti, da bi črnilo postalo vidno.
Nemški agenti so bili dobro poučeni o tem, ks.ko je treba njihovo črnilo Uporabljati, le redko so pa vedeli za njegove kemične sestavine. Mnogi agenti, ki so pošiljali pisma, napisana 2 nevidnim črnilom, sami takšnih pi-niso prejemali in niso vedeli, kako poštar,e črnilo, ki so se ga posluževali, vidno. Imeli so nalogo pisati s psresom, ki ima na koncu kroglico In ogibati se gladkega papirja — površina papirja mora biti čim bolj
Ameriška ,črna soba‘ proučuje skrivnost nevidnega črnila. — Nevidno črnilo v tubi za zobno kremo, v kosih mila in ovratnicah. — Skrivnost črnila F in P. Univerzalni pripomoček za branje nevidnih pisav je razkrinkal že marsikaterega prekanjenega vohuna
hrapava. Tajno pismo je bilo pogosto napisano na pisemskem ovoju ali pa pod znamko.
Nekajkrat so poskušali tajno pismo skriti v sredo dopisnice, zlepljene iz dveh kosov lepenke ali pa pod fotografijo, etiketo, izrezke iz časopisov in žurnalističnih člankov, ki so bili nalepljeni na papir.
Nekoč so Nemci iznašli takšno črnilo, ki bi postalo vidno le s pomočjo specialnega kemičnega preparata; doslej je bilo namreč vsa njihova nevidna črnila mogoče odkriti s pomočjo nekaj kemikalij. Naravno je torej, da bi imeli naši kemiki v primeru, da bi se Nemcem posrečilo iznajti črnilo, ki bi ga bilo mogoče odkriti samo s pomočjo	specialnega preparata,	dosti
manj upanja na uspeh pri kontroliranju nemških pisem.
Naposled so nemški kemiki iznašli znani »P« in »P« črnili (»P« in »P« sta	bili le	strokovni imeni),	črnilo
»P«	je	bilo	zelo kondenzirano,	črnilo
»P«	je	bilo	tudi kondenzirano,	a ob-
stajalo je iz proteina srebra. To je bilo tem bolj neugodno, ker precej podobno snov prodajajo v lekarnah kot antiseptično sredstvo, pod imenom kolargol ali argirol.
Eden najbolj znanih procesov proti nemškim vohunom na Angleškem je bil proces Georga W. Bacona, ki je razpredel svoje mreže med Anglijo, Združenimi državami in Holandsko in ki se je posluževal črnila »P«. Bacona so precej časa sumili; bil je v zvezi z nekim Schulzem na Holandskem. Ni pa vedel, kako postane črnilo, ki se ga je posluževal, vidno, in ni imel niti pojma o njegovi kemični sestavi. Dobil je samo zelo preprosta navodila od Schulza iz Holandske, kako naj se poslužuje tega črnila.
Ko je Bacon ponovno zapustil Holandsko, kakor je to storil že večkrat, ga je Schulz, ki je vedel, da je Bacon osumljen, opozoril, naj nikar ne nosi s seboj par impregniranih nogavic. Posluževal naj bi se samo gumbov svoje večerne obleke, ki eo •bili prevlečeni s suknom in impregnirani ‘s črnilom »P«.
Bacon je pa kljub temu nesel s seboj tudi nogavice. Dobil jih je v Newyorku s pripombo, da mora njihov gornji del namočiti v vodo in tekočino uporabiti, kadar bo dobila bledo whiskyjevo barvo.
Ko so britanske oblasti Bacona ’ prijele, je bila v njegovi ročni lekarni tudi steklenica z napisom »Argirol«, vzrok njegove žalostne usode. Pri kemični analizi njene vsebine so namreč ugotovili, da. vs2buje majhno količino srebra. Bacon je trdil, da je nosil s seboj »Argirol« kot medicinsko antiseptično sredstvo. Ko so pa v njegovih nogavicah našli črnilo »P«, je vse priznal.
Izkazalo se je pa, da je bil Bacon popolnoma iskren, ko je protestiral zaradi arg rola. Ker ni imel pojma o kemijski sestavi črnila »P«, tudi ni vedel, da je podobno kolargolu ali ar-girolu. Steklenico je nesel s seboj res samo kot antiseptično sredstvo.
Bacona, ki je bil ameriški državljan, so januarja leta 1917. obsodili na smrt, po odločnem protestu vlade Združenih držav so ga pa osvobodili in izgnali v Združene države. Tam so ga obsodili na leto dni zapora; kazen je prestal v kaznilnici v Atlanti.
Več let pozneje sem dobil od Bacona pismo, v katerem mi je napisal tole: ,Ko sem pošiljal svoja pisma z Angleškega na Holandsko, sem želel, da bi bila dovolj zanimiva, da bi Nemci mogli zaupati v mojo iskrenost. Britanci pa niso vedeli, da sem vedel več kakor sem kdaj poročal. Jaz sem Američan, vendar sem angleškega porekla in nisem nikoli niti zdaleč imel namena izpostavljati nevarnosti koga, ki mi je po krvi blizu, razen morebiti samega sebe...
To je bila samo fantastična prevara z namenom, da napravi vtis velike vohunske afere, če bi se mi posrečilo, da bi se osvobodil...1
Dr. Collins je nadaljeval svoje predavanje :
»Danes ne moremo prebrati tajnega pisma, če rimamo kemičnega preparata. Zato zmerom zaostajamo za nekaj korakov za našimi sovražniki, kajti medtem ko se mi trudimo, da bi iznašli takšno sredstvo, da bi z njim napravili njihovo črnilo vidno, se oni trudijo, da bi iznašli že novo črnilo. Vse dotlej, dokler r.e iznajdemo nekega univerzalnega sredstva, s pomočjo katerega bomo mogli brati vsa nevidna črnila, ne moremo upati na uspešno borbo z nemškimi vohuni.«
Dodal je še. da ima brit nska poročevalska služba dokaz zato, da so | nemški strokovnjaki prebrali pismo, j napisano s čisto vodo in da so po tem takšnem zmožni prebrati vse. »Oni so nedvomno odkrili univerzalno sredstvo, ki ga angleški in francoski I kemiki zaman išče;o,« — je dejal in zaključil svoje predavanje s pozivom: »Poslednje, besede, ki so mi jih naročili moji predstojniki, preden sem krenil na pot, so bile: ,Po vsaki ceni iz-najdite univerzalno sredstvo. Prosite Ameriko, naj nam pomaga pri naših raziskovanjih'.«
Problem iznajdbe univerzalnega sredstva za čitanje talnega pisma, ki so ga zavezniški strokovnjaki iskrli skupaj, ’ je bil osredotočen na eno samo vprašanje: če so Nemci mogli prebrati pismo, napisano s čisto vodo, pomeni, da njihovo sredstvo za branje tajnega pisma očitno ne temelji na neki kemični reakciji. Ali so uporabili vodo samo zato, da pero ne bi odrgnilo papirja? Morebiti bo vsaka tekočina, ki pride v dotik s papirjem, pustila za •seboj sled na njegovi površini?
Vse to se je zdelo še dokaj verjetno. Zato je bilo treba sestaviti komplicirane naprave, ki so fotografirale in povečale črke, napisane z destilirano vodo. Kljub temu pa, da so bile dlačice na površini papirja poškodovane zaradi dotika z vodo, fotografije niso dale nikakršnega pozitivnega rezultata.
Nekaj mesecev so se kemiki in fotografi bavili z reševanjem tega proble-
ma, ker so bili uverjeni, da univerzalno sredstvo brez ozira ma obliko, temelji na odkritju poškodb, ki jo tekočina povzroči na dlačicah na površini papirja. Na lepem pa, čez koč, je bil problem rešen! Iznašli so univerzalno sredstvo, ki so o njem tako dolgo sanjali. In kakor vsa velika odkritja, je bilo tudi to tako preprosto, tako očitno, da so se kemiki čudili, da niso že poprej pomislili nanj.
Stekleaa škatla in nekoliko jodove pare! Nič drugega!
Pismo, napisano z nevidnim črnilom je bilo treba dati v stekleno škatlo in spustiti vanjo nekoliko jodove pare. Para počasi leze v vse, tudi najmanjše vdolbinice ra papirju, tja, kjer je tkivo poškodovano od peresa in vode. Tako je bilo mogoče celo s prostim očesom prebrati vse, kar je bilo napisano. Zdaj je bilo popolnoma vseeno, kakšno nevidno črnilo je uporabljal sovražni vohun. Pismo je bilo treba vtakniti samo v jodovo paro in kakor s pomočjo neke čarovnije je po-talo tajno pismo čitljivo.
V krogih ameriških in zavezniških vohunov je zavladalo veliko navdušenje. Naši kemiki so se izkaz ali prav tako vešče kakor so bili Nemci. Toda morali smo jih še prekositi. Kajti Nemci so prav tako poznali jodno paro ali reki podoben postopek in so lahko brali pisma zavezniških vohunov. Naši kemiki so morali torej iznajti nov način nevidnega pisma, ki ga ne bi bilo mogoče cdkriti s pomočjo jodne pare ali podobnega postopka.
Prav takrat so pa dobili naši strokovnjaki na !stra'.'e,iši udarec. Naši ljudje, ki so se bavili s pregledovanjem pisem, so ;avili, da jodna para ne mere več c.ikviti tajnega pisma, tudi ne v primeru, da zanesljivo vedo, rta imajo opravka s takšnim pismom. To je moglo pcireniti samo to. da je vest o naš;m odkritju segla do nemškega vrhovnega poveljstva in da so nemški kemiki, ki so pravi geniji v ‘vo em poslu, izn šli nov način tajnega pisma, ki norij !oddva para nima nikakršnega, veliva, še enkrat, so nas Nemci prehiteli!
N?-ši znanstveniki so morali znova začeti. Kaj so storili Nemci, da bi preprečili učinek jotln? pare? Zakaj je jodna para sploh teko učinkovala? Z'to, ker sta papirno tkivo poprej poškodovala p?'-o in tekočina. Kako je mogoča pisati na papirju in se temu izo<rniti?
Fo več ko sto po-kusih so ameriški kemiki ugotovili, da če se tajno pismo, npoifflro z nevidnim č"nilom. posuši, potlej pa nekoliko namoči v destilirano vodo in znova posuši in zlika s toplim likalnikom, nevidnega črnila ni mo-eoče prebrati s pomoč o jodne pare. Zakai? Zato ker se med namakprjem v vodi vsa površina poškoduje. Namesto da bi se zadržala na sledovih, ki jih je pustilo pero na papirju, jodna para pokrije ves papir in zato tajnega pi^ma ni mogoče prebrati.
Nadaljni razvoj tainega pisma se je na obeh straneh ustavil. Naposled smo
Nemce le ujeli. Ni bilo pa mogoče prebrati tajnega pisma, napisanega z nevidnim črnilom, če je bil kemični preparat, s katerim so nevidno črnilo odkrili, neznan. Z drugimi besedami: znašli smo se tam, kjer smo bili, ko je prišel dr. Collins v Ameriko,
Potlej smo pa na lepem odkrili drugo, zelo važno odkritje. Iznašli smo nov postopek: na sumljivem pismu smo napravili črti z dvema različnima kemikalijama in če sta se črti krili, je to pomenilo, da je bilo pismo namočeno v vodi. A komu naj bi prišlo na misel, da bi svoja pisma namakal. Brej ozira na to, ali smo taj>no pismo lahko prebrali ali ne, je bilo namočeno pismo zanesljivo znamenje, da gre za vohunsko pismo.
To pa še ni bilo dovolj. Naši kemiki so morali iznajti univerzalno sredstvo, s pomočjo katerega bi lahko prečitali vsa pisma, napisana z nevidnim črnilom, brez ozira na to, ali je bilo to pismo namočeno ali ne.
Naposled je pa v tej borbi možganov prišlo do največjega in najčudnejšega triumfa, ki je napravil konec vsem izumom v kemiji nevidnih črnil. Odkrili so univerzalno sredstvo, s pomočjo katerega so lahko prebrali vsako pismo, napisano s tajnim črnilom in v sleherni okoliščini.
Ta skrivnost je bila velikanskega pomena za uspeh vohunstva. Zato so jo tako skrbno čuvali — mislim, da je samo kakšnih deset ljudi vedelo za to odkritje — da ni prišla do sovražnikovih ušes. Celo danes se mi zdi, da bi bilo nemoralno, če bi odkril njeno znanstveno formulo do katere so zavezniški kemiki prišli po tolikih razočaranjih in po dolgih mesecih raziskovanj.
»Svenska Dagbladet«, Stockholm.
Rusko-finska vojna v angleških očeh
VOLK; Lani si n me pre-drznilo zmerjati JAGNJE* Saj ni mogoče ko m** po takrat še na svetu ni bilo.
VOLK:
Naj bo. Zato si mi pa ves travnik popaslo.
JAGNJE: Izključeno, saj trave še živ dan po-’ nisem!
u /
VOLK:	Pa	vodo	si pilo iz
mojega studenca.
JAGNJE: Vodo? Ko pa sploh še rusem drugefra okusilo ko materino mleko!
VOLK:
Zdaj mi je pa zadosti besedičenja. Odločil sem se, da se ne bom lačen vrnil domov.
Ezopova basen o volku in jagnjetu
(Po laburističnem Dally-Heraldu)
Murmansk, edino rusko pristanite ob obali Severnega moria
Čusopisi poročajo, da je veliki prekooceanski parnik »Bremen*, ki ne je v začetku vojne zatekel e Murmansk, odplul iz tega pristanišču v smeri proti Nemčiji■
Pristanišče Murmansk l.ži na 69. stopinji severne širine, toda vseeno je to edino rusko pristanišče, ki je — razen onega v Črnem morju — vse leto nezamrznjeno. Stranska veja Gol-fovega, toka teče mimo granitnih sten polotoka Kola, Murmansk leži pa v nekem zalivu tega polotoka. Včasin. kadar je posebno ostra zima, se zgodi, da se na morju naredi tenka plast ledu, toda ta led ni nikoli tako debel, da bi resno ogrožal plovbo.
1916. leta je zgradila tedanja carska vlada železnico od Petrograda do Murmanska. To je bil obupen poskus, da bi v letih svetovne vojne zvezali Rusijo z zavezniki. Ko se je gradnja pričela, je bilo v Murman sku samo nekaj bornih kolib in v okolici tega danes tako važnega pristanišča je živelo okrog 8.000 revnih, zanemarjenih ribičev.
Deset let pozneje se je Moskva — tedaj že boljševiška — odločila, da bo dala zgraditi pristanišče. Obalo so razširili, pomole zgradili, postavili svetilnike in druge moderne pristaniške naprave. Hitro se je v tem pristanišču pričela razvijati industrija predelovanja rib in lesna industrija. V Murmansku so se naselili uradniki in obrtniki, pozneje so pa pričeli prihajati tja tudi politični kaznjenci, ki so tam delali razna javna dela. Ob tej neskončno pusti obali Severnega morja je čez noč vzrastlo mesto z živahnim mestnim življenjem, velemestnim prometom, velikimi električnimi centralami, modernimi zgradbami, šolami in bolnišnicami, tako da je v teku nekaj let postal Murmansk eno najvažnejših ruskih industrijskih središč.
Morda spadajo te novice o bedi v Murmansku med tiste izmišljotine, ki si jih izmišljuje propaganda, da škoduje sovražniku. Eno je neizpodbitno: najsi se sedanja vojna konča kakor koli, Murmansk bo postal zelo važno severno pristanišče za evropski promet. In s stališča pomorske vojne v današnji vojni igra Murmansk prav tako zelo važno vlogo. Danes se v tem pristanišču poleg »Bremena« guga ob pomolih še 44 drugih nemških ladij, ki so se iz Atlantika pred preganjalci zatekle v to severno pristanišče. Te ladje lahko danes ali jutri spremene v pomožne križarke, ki utegnejo občutno ogrožati plovbo zaveznikov v Atlantskem oceanu.
V Murmansku je razen tega še 25 ruskih podmornic ki nekoliko lažjih enot vojne mornarice, ki bi utegnile danes ali jutri nastopiti tam, kjer se najmanj nadejamo. Vsekako utegne Murmansk v današnji vojni Sovjetske Rusije proti Finski, v vojni, ki se utegne vsak dan spremeniti v gigant-"'•3 borbo za vso severno Skandinavijo, .^rati važno vlogo, bodisi kot trgovsko, bodisi kot vojaško pristanišče.
/v
' u
M
flor it Hjuter
is s 1 *e*s- • n '	*“	j
\T/	v	^1 /'
- -	i>	/'■	I
k" oEtstorfc jJlfr yi
i .,,-f
: ;
Katanga
iudwiU pccse,ne.ttH{c
Nadaljevanje z 2. in 3. strani.
Samo nekaj številk i* svetovne produkcije bakra: Leta 1929. je predelala Amerika 47“ », Katanga 7'38/», Severna Rodezija 0'3®/». 2e leta 1933. je padel dele#, Amerike v svetovni produkciji na 17“/», delež Kata® ge na 5°/» in se je delež Rodezije dvignil na 10“ ». V poslednjih letih se je produkcija, zlasti v količini, še znatno dvignila. Katanga izdeluje danes že trikratno količino 1936. leta.
Bistvo razmaha, bodisi v sami Ka-tangi bodisi v rodeškem rudišču, je v tem, da je tam nastalo ogromno industrijsko središče sveta, ki se je začelo šele razvijati.
V Afriki so ljudje redki! Zlasti so redki na tropskih visokih planotah. Posledica tega je bila, da so morali spočetka v katanškem ozemlju (zmerom rabimo to besedo zemljepisno obsežno) rudarstvo in plavžarstvo, kolikor se je dalo, racionalizirati. Kar so stroji le zmogli — so morali zmoči! Toda brez inženirjev in brez delavcev pa vendar ni šlo. Kot delavci so prišli v poštev seveda le domačini. Na vse načine so si jih morali obdržati, saj so jih s poštenimi težkočami, včasih celo v več ko tisoč kilometrov oddaljenih pokrajinah, nabirali pri raznih plemenih.
V Belgijski Katangi si je »Union Miniere« na moč prizadevala, da bi črncem ustvarila v novih krajih novo domovino. Zidali so cele vasi. V vsaki vasi so zgradili bolnišnico, šolo in športno igrišče. Civilizirali in izobraževali so zaradi kolonialne odgovornosti in — zaradi tehnike. Iz domačinskih delavcev so skušali s časom napraviti izurjene tehnike. S pametjo so se odrekli cenejšemu, toda socialno in politično nevarnemu sistemu južnoafriškega črnskega potujočega proletariata, in so rajši skušali ukoreniniti delavce v novi domovini. V belgijski Katangi ni boljševizma, zakaj črni delavci pomedejo agitatorje sami čez prag. V njihovih čednih vasicah jim je pod nadzorstvom belokožnih zdravnikov prav dobro.
Na vso moč težavno vprašanje je bila prehrana množic, ki so se z leti tamkaj nabrale. Farm do tistih dob na visoki planoti ni bilo. Tudi tega problema so se lotili na moderen in rlacionalen način. Na tisoče vzhodno-frizijskih molznih krav so pripeljali, zakaj do 20.000 glav klavne živine porabijo na leto v tej industrijski pokrajini. Poljedelstvo se tamkaj na moč zanimivo in intenzivno razvija — pospešuje ga industrija — zakaj podjetja zmorejo produkcijo le, ako jim poljedelstvo daje dovolj hrane. Uvoz bi bil zaradi dolge poti mnogo predrag. In zaradi tega morata iti industrija s poljedelstvom roko v roki. Gode se pravi čudeži: v središču Afrike nastaja po Evropcih spočeta kulturna zemlja.
Na bakru bogata katanška zemlja vsebuje pa še marsikatero drugo rudo: svinec, cink in kositrno rudo. Razen tega je v katanških rudninah še mnogo kobalta, in Katanga je danes najmogočnejši producent kobalta.
Najizrednejša rajdba pa datira iz leta 1922. V rudniku Shinkolobwe so našli uran. Ta ruda je izhodna tvarina za pridobivanje radija, če je bila to sama po sebi že velika stvar, je postala vprav fantastična, ko so kemiki ugotovili, da je v eni toni predelanega katanškega urar.a 70 miligramov, včasih tudi do 1 gram radija! To je bilo v primeri z možnostmi v Joachims-thalu in v ameriških rudah kratko in malo nedoumljiva količina radija. Zato ni čudno, da je že leta 1930. skoraj ves radij prišel iz Katange. Sodijo, da je sploh na vsem svetu samo ena kila radija. Torej je več ko polovico te količine v Katangi. Urana seveda ne predelujejo v Katangi, kakor bakra. V bližini Antwerpna je posebna tovarna, ki topi in čisti dragoceno tropsko kamenje. Vrednosti štejejo v milijarde.
Takšna je Katanga. Kos pokrajine v tropski Afriki, visoko v gorah, ki jih pred nekaj leti še ni bila prestopila nosa nobenega Evropca. Današnji dan je v pokrajini katanškega praga zaposlenih šestnajst tisoč Evropcev, V srcu Afrike je zraslo industrijsko središče. Ne bo dolgo, pa se bo naselila tam tudi industrija za izdelovanje izgotovljenih predmetov. Železo in premog sta blizu. Železnic je dovolj, več ko trideset tisoč kilometrov avtomobilskih cest je zgrajenih, letala pristajajo v rudniških mestih. Danes je Katanga za mnoge še nekam nedoločna beseda, tuj pojem. Koliko časa bo le še minilo, da bo Katanga že vsemu svetu znana beseda, tako znana, kakor nam Je zdaj recimo Porurje?
»Hilfe«, Berlin.
j V kraljestvu palčkov
27
Zato je dahnila prelestnemu princu: »Oh, da!«
In z vsakega cveta sta prišla kakšen gospod ali kakšna dama, in vsi so bili tako nežni, da je bilo kar veselje; in vsi so prinesli Palčici darove, toda naj-
lepši dar sta bili dve lepi veliki perutnici neke bele muhe. Pritrdili so perutničke Palčici na hrbet — in zdaj je lahko še ona letala s cveta na cvet.
In bilo je veselja na prebitek in lastovka je sedela v svojem gnezdecu in jim je prepevala,
kakor je pač vedela in znala. V srcu jo je pa vendar glodala žalost, zakaj prisrčno je ljubila
Palčico in bi se najrajši nikoli ne ločila od nje. Bila je tako dobra in lepa.
»Nič vec ne boš Palčica,« ji je dejal cvetni angel. Grdo je to ime, ti si pa tako lepa. Rekli ti bomo Maja.«
»Ostani ml zdrava, ostani mi
zarava!« je klicala mala lastovica in spet odletela iz toplih krajev, daleč na Dansko nazaj. Tam je imela drobno gnezdece nad oknom tistega moža, ki zna
pripovedovati pravljice; in zapela mu je: Kvivit, kvivit! Od-ondod smo pa mi izvedeli to lepo povest.
(Konec)
Za božič in novo leto
smo pripravili za naše male bralce prav lepo in ganljivo božično pravljico:
»DEKLETCE Z ŽVEi LENKAMI«
Opozarjamo na to prelepo zgodbico vse naše mlade prljateije in Jih prosimo, naj sl o pravem času priskrbe božično In novoletno številko .Družinskega tednika", ki bo razen tega Imela še mnogo lepega in izbranega štlva za vas in vaše starše.
enajstih mesecih, in sicer v treh beračijah, 1597 samcev in 960 sanud Skupno so torej miši redile 2557 P°' tomcev.
Drug tak poizkus je naredil dr. Adolf Herfs z velikimi poljskimi mišmi- < enem letu je imel par takšnih ud51 1674 potomcev, 772 samic in 875 samcev. Pri tem je pa lahko dr. Herfs P" nadaljnjem plemenskem raziskavam ugotovil, da se miši ne razmnožuje)® samo štirikrat na leto. V dobrih življenjskih pogojih se lahko celo le*™ brez prestanka.
ibolj
Ameriška družina je preizkusila nemški dnevni obrok jedi
Ameriški zastopnik »Pariš soira« J? poročal o neki štiričlanski ameris družini, ki je teden dni živela z količino živeža, kakor ga ima dah današnji na razpolago nemška drv žina.
Po tej odmeri pride, vsak teden vsako osebo:
Masla in sira ....	50	g
Mesa...................... 500	S
Sladkorja................. 280	g’
Mezge..................
Kaše...................
Kave...................
Kavnega nadomestka Krompirja..............
UOg 150 g'
20 g 43 g po želji*
Kje je zemlja naj nemirna?
Santiago, novembra*
Zanimivo bi bilo vedeti, kje je ze®' lja najbolj nemirna in kje na svet je največ potresov. Zanesljivo mar**' kdo misli, da je največ potresov Japonskem, kajti od ondod nam vse' ko leto poročajo časopisi o kakšni 2T®' zotni potresni katastrofi. Temu pa tako. Najbolj nemirna dežela na sv®* tu je vsekako država Čile v Juz®. Ameriki. V Čilu menda naša zemlja res nikoli ne miruje. Ta d«*®® je dežela največjih in najbolj P®*®^ stih potresov. V poslednjih treh le"jj so zabeležili v Santiagu 134 potresi® sunkov, v provinci Cocimbo pa 150. V 19. stoletju je ta dežela Pr*' trpela ogromno škode zaradi potres® •
Ob nekem potresu v prejšnjem st®“ letju ni izginilo s površja samo go vasi, pač pa tudi glavno mest samo. Najjužnejše mesto države C“ Arica, je od leta 1605. šestkrat p®P®|' noma izginilo s površja zemlje, ? mesto obdaja 40 ognjenikov, med nj mi jih 16 še zmerom kar veno®*‘ po malem deluje. Leta 1877. je pob* mesto Mezillones popolnoma razruši« odtlej ga pa niso več sezidali.
Okoliščina, da se ljudje vse vračajo v porušena mesta in jih sp* pozidajo, je dokaz o navezanosti veškega rodu na rodno grudo...
Zanimivi »M i Živalmi
človeka, ki ima dobro razvit okus. ki odlično razlikuje jed in dobro kapljico, imenujemo sladokusca. To je tudi pravilno. Zn v šoli smo se učili, da je čutilo okus« jezik in da je naš okus v zvezi z drobnimi bradavicami na jeziku. Vseeno je pa ta okus pri
človeku še nepopoln. V zvezi je tudi z vohom. Kadar voh ne deluje brezhibno, to je takrat, kadar smo prehlajeni, nam jed ne prija. Takrat imamo občutek, kakor da bi jedli samo slamo. Prav za prav človek razlikuje samo čtiri vrste okusa: sladkobo, slanost, toploto in kislost. Vse to občutimo na nekem določenem mestu jezika. Sladkobo občutimo na prednjem koncu jezika, toploto pa na zadnjem koncu jezika, človekov okus pač ni dovršen. Mnogo je živali, ki v tem nadkriljujejo človeka, tako na primer ribe.
Naredili so poskus z zlato ribico; hranili so jo s sladko hrano. Oslad-kano hrano so ji dajali s pomočjo cevke v vodo. Zlata ribica se je na to tako navadila, da Je pričela iskati hrano že, če so ji osladkali samo vodo. Očitno živalca spaja pojme sladkanja im hrane. To je pa tudi najboljši dokaz, da zna razlikovati sladkor od drugih stvari. Takšne poskuse so naredili s sladkorno raztopino razne nasičenosti. Ugotovili so, da zlata ribica loči sladkorno raztopino pri 0,007 % gostote. Najnižja meja pri človeku je pa 0,4%. še z nadaljnimi poskusi pri isti ribi so ugotovili, da more tako od-gojena riba razlikovati tudi dve različni kakovosti. Tudi za njo veljajo prav tako kakor pri človeku štiri vrste okusa: kislost, slanost, toplota in sladkoba.
v ustih. Tako trdijo raziskovalci, da je sedež okusa pri žuželkah na nogah. Naredili so poskus: navadno hišno muho so privezali na deščico, tako da je imela od šestih nožič samo eno prosto in da je lahko s to prosto no-žico gibala, če omočimo to nožico z navadno čisto vodo, se ne bo nič zgodilo. če jo pa postavimo v sladkorno raztopino, bo muha takoj iztegnila svoj rilček in poizkušala lizati sladko tekočino. Muha je torej, tako vsaj trdijo znanstveniki, z nožico razločila sladkorno vodo od navr/lne. O tem se lahko vsak sam prepriča pri hišni muhi in pri nekaterih metuljih. Mnogi metulji lahko navadno občutijo še 0,00034 g sladkorja v 100 g vode, ali trideset tisočinko odstotka. Torej je njih okus tisočkrat boljši od človeškega. Toda vprašanje je. ali jih pri tem ne vodi tudi voh.
$
V tej stroki so pa čebele slabi rekorderji. čebele ne razlikujejo 3% sladkorne raztopine cd navadne vode. To je tudi razumljivo, čebele pritegne samo večja zgostitev sladkorja kakor se pa nahaja v cvetnem nektarju. Ta vsebuje 40% do 70% sladkorja. Prav gotovo je to tudi potrebno, kajti med je gosta tekočina, ki vsebuje zelo malo vode. če ne bi bilo tako, bi se med pokvaril. To ve tudi vsaka gospodinja. Sladkorna raztopina, ki vsebuje mnogo vode, se kmalu pokvari.
Kadar govorimo o okusu, se nehote Dolgo nismo vedeli, zakaj kače si-spomnimo na usta. Pri nekaterih ži-1 kajo s svojim vlličastim jezikom. Navalih je ta organ za okus drugje in ne I stale so vraže, govorili so, da kače
z jezikom pikajo in podobno. Toda že nekaj časa vemo, da ima to kačje sikanje gotov namen. Gibanje jezika je v zvezi z dvema malima občutljivima organoma na nebu kačjega gobca, ki se imenujeta Jacobsonova organa. Kadar kača iztegne svoj jezik, pridejo nanj različne stvari; z jezika pridejo ti neskončno majhni delci do teh organov in tako do občutja. Tako kača spozna, kakšen plen ima pred seboj, in ali je užiten. S pomočjo jezika in Jacobsonovih organov lahko sledi svoji žrtvi. Tako lahko modras spet najde miško, ki jo je bil pičil in ki mu je ušla, še preden je strup povzročil otrplost in smrt.
'Ne moremo več sumničiti, da igra v tem primeru poleg okusa tudi voh veliko vlogo. Ze preje smo pa dokazali, kako sta okus in voh tesno povezana drug z drugim.
Glodalci se hitro razmnožujejo
Budimpešta, decembra.
Doslej so na splošro mislili, da se miši v vsakem letu razmnože za 150 do 200 novih članov. Da to število ne drži, nam dokazujejo najnovejša raziskovanja. Na Madžarskem je profesor Vasarhelyi dal poljski miši največjo možnost, da se razmnoži. Redil je ujete živalce v kaj najboljših življenjskih pogojih, da so se lahko neomejeno razmnoževale. Pri tem je dobil od slehernega para poljskih miši v
Ta poskus so naredili v znanstven svrhe. Vsakega člana družine je Pr®“ in po poskusu pregledal zdravnik d>* Shirley Wynnes.
Družina gospoda Stuarta Rogersa. je gospa Rogersova, ki je sama P®' pravljala hrano, in dvoje otrok 191*j® Stuart in hčerka Naomi, je tole d®' živela. V začetku tedna je oče tehtal 103 kg, ob koncu tedna pa sa®® še 1015 kg. Torej je v enem same® tednu shujšal za skoraj 3 kile. Gosp« Rogersova je prej tehtala 63'5 kg, P°' tem pa samo še 62’5 kg. Torej je shid' šala za 1 kilo. Sin je tehtal prej 72 kit nato pa samo še 71 kil. Tudi on F izgubil na teži 1 kilo. Hčerka Naomi F tehtala prej 57 kil, potem se je pa ** 25 dek zredila.
Gospod Rogers je povedal, da so 5* že tretji dan te prehrane vsi slabo p®' čutili. Tri ure pred jedjo so bili lačni, potem se jim je pa jed zdel® tako enolična in neokusna, da so je®* brez slehernega teka. Četrti dan i® sina bolel želodec, vsi so pa imeli vs*k dan manj veselja do dela in do žh' ljenja. Ves dan so bili zaspani, pono®1 pa kljub temu niso dobro spali.
Dr. Wynnes je izjavil, da pri takšP‘ prehrani lahko vzdrži samo popolno®* zdrav človek in to samo pri ne poseb' no napornem delu. Poleg tega pa am*' riški zdravnik meni, da ima lahk® takšna prehrana, če stalno živimo ®" njej, trajne zle posledice, ker manjk®' ta vitamina A in O, ki ju imata pr®"' vsem limone, pomaranče in sploh z®' lenjava. »Ce se jim ne posreči ta nC' dostatek v hrani popraviti,« je dej^ ameriški zdravnik, »bodo Nemci zb®' leli.«
Oče Rogers sam je izjavil, da razume, kako morejo pri tako sla® hrani sploh delati. »Jaz,« je de.i*J »sem komaj še delal svoje delo v sarni. In. vendar sem imel vedno selje do dela. Nikoli ne bi verjel, d ima hrana tako velik vpliv na de1®^ vam je možganov. Edino kar nas )e bodrilo,« je de;al, »je bila zavest, ® ce bomo lahko knialu po ameriške h® jedli. Bojim se, da bi kmalu P°P° notna oslabeli, če bi ta obrok živil ti jal za nedoločen čas, kakor se to 8°" v Nemčiji.«
6. nadaljevanje
»Myladyne želje in ukazi morajo Po vsaki ceni obveljati,« je polglasno pribila in hotela oditi.
»Marie,« je zdajci spet povzela lady Alcestonova, »v mojem naslonjaču mora biti neki časnik. Dajte »i ga.«
Sobarica ga je iskala tam m vsepovsod po sobi, pa ga ni našia.
»Potlej je nemara v žepu moje domače halje,« je rezko vzkliknila lady.
. A tudi tam ni Marie našla ničesar.
»Morda leži kje na tleh ali kje blizu stola.« Gospenji glas je zvenel nekam plaho.
Marie je preiskala še enkrat vso Sobo, pa vendar ni ničesar našla. Časnika kratko in malo ni nikjer več bilo.
»Dajte mi mojo haljo!« je ukazala lady Alcestonova,
Marie se je začudila, rekla pa ni niti besedice. Vsa osupla je oparila, kako so ladyne roke drhtele ln kako je bila razburjena. Obe sta vnovič preiskali domačo haljo, a časnika res ni bilo nikjer. Naposled se je lady vdala. Marie si je olajšano oddahnila in stopila pred ogledalo, da si popravi svojo pričesko. Zdajci je uzrla v ogledalu . tudi obraz svoje gospodarice, in Pošteno se je prestrašila njenega Pošastnega obraza.
»Mylady je res bolna, prav zares,« je vzkliknila Marie in se obrnila.
»Da, na moč sem slabotna, Marie.«
Sobarica ji je začela prigovarjati, naj se vendar spočije, da bo vsaj lahko za pogrebom šla. Saj Vendar ni vredno, da bi se zaradi takšnega zanikrnega časnika tolikanj razburjala. Saj lahko Thomas stopi na cesto in koj prinese časnik, ako se lady spomni datuma in naslova tistega časnika.
Toda lady ni odgovorila in zdelo se je, da se ne zmeni za sobaričine nasvete. Ker je tudi sobarica molčala, je lady samo še rekla:
»Thomas naj stopi k lordu Alce-stoni; in ga prosi, naj pride za nekaj* minut k meni. Rada bi govorila z njim.«
Marie je malce užaljena vrgla glavo vznak, ker lady ni prav nič Upoštevala njenih dobro namenjenih nasvetov. Saj je bilo vendar kar smešno, da se je njena gospodarica zaradi takšnega zanikrnega časnika tolikanj razburila, še smeš-heje se ji je pa zdelo, da želi že ob tako zgodnji uri govoriti z lordom Alcestonom. Res, pošteno smešno!
Odšla je v poselsko sobo in sporočila Thomasu gospodaričin ukaz. Toda stari sluga je zmajal z glavo, namesto da bi izpolnil naročilo.
»To je nemogoče, srčece,« je očetovsko menil.»Lord je odšel zdoma.«
Marie je nestrpno udarila z nogo ob tla.
»Ne zbijajte šal! T. ko rano vendar ni mogel oditi! Preleni ste, pa se vam ne ljubi vzdigniti kosti. Stari trmoglavec!«
Thomas se je samo zarežal in sedel za mizo, da pozajtrkuje.
»Ako vas je volja, kar zmerjajte. Nič me ne zadene. Narobe, še všeč ste mi, kadar ste tako razgreti.«
Marie ga je pogledala z žarečimi očmi.
»Ali ne boste precej ubogali my-lady in prosili iorda, naj gre k njej?« je grozeče vprašala.
»Nak, ljubica moja, ne bom.«
Thomas je prekrižal noge in pokojno srebal svojo dehtečo kavo.
»Zakaj ne ubogate?«
»Ker ne vem, kje naj ga iščem.«
»Kje neki? V svoji sobi je, ko pa Vendar pred deveto nikoli ne vstane.«
»In kakor nalašč je bil danes bolj Zgoden. Hudimana, ali vam nisem ža povedal, da je odšel zdoma? Menda bom vedel, ko sem mu sam odklenil vežna vrata.«
»Ali je res, ali je res odšel? Zakaj mi niste takoj povedali?«
Srdito je zacepetala po tleh in jo popihala iz sobe. Thomas se je Udobr.o zleknil na stolu in zrl občudujoče za njo.
»Pravi vražec je to dekle!« si je dejal. »Pošteno radoveden sem zares, kaj bi se mylady rada tako zgodaj pomenila s svojim sinom.
■ ■■■■■■
MRTVA NEZNANKA
I« 1 I H *
■ ■■■■■■
».»■■■■■■■■BUBBBI ■ ■■■■■■«■■■■■■■■ '■■■■■■•■■■■■■■BI
a ■ a ■ ■ ■ i
In e ■ 9 h ■ m •
KRIMINALNI ROMAN * ANGLESK* NARISAL E. PHILLIPS OPPENHEIM
O, že zgodaj je odšel — in ta šum ponoči, ti čudni glasovi... Res pošteno skrivnostna zadeva.«
še mnogo bolj bi bil stari sluga presenečen, ko bi bil slišal lahen, naspol zadušen krik lady Alcesto-nove, ko ji je Marie povedala, da je mladi lord tako zgodaj odšel.
»Videl je,« je zastokala. »Tja je odšel... Joj, če je, če je...«
10.	POGLAVJE Pogreb na vzhodu Londona
Dva mlada človeka sta stepala po enem izmed najzanikrnejsih okrajev vzhodnega Londona. Plešoči sončni žarki skoraj niso mogli osvetliti meglenega vzdušja in senc teh ozkih ulic in umazanih dvorišč. In če so si vendar utrli pot, so le premnogokdaj osvetlili stvari, ki bi bilo bolje, da so ostale skrite očem. Od strasti in pohote razrva-ni, sirovi moški so sloneli leno in brez dela ob vogalih, in s trdih, zdelanih obrazov žena sta bila že zdavnaj izginila vsa lepota in mikavnost. Otroci starikavih in velih lic so se igrali po cestah, in starci so vlekli pipe pred vežnimi vrati zanemarjenih hiš. Rokodelci v spodnjih nadstropjih so na stežaj odpirali okna, se ozirali proti sinjemu nebu, za sekunde pozabljali na trpljenje in trdo borbo za vsakdanji kruh in sanjali o boljših časih.
Ta dva mlada človeka sta bila na moč različna. Enemu je bila okolica popolnoma .neznana, drugi je bil pa tod kakor doma.
Mladi lord Alceston je bodel vsepovsod v oči že zaradi svoje elegantne obleke, medtem ko se za drugega. Stephena Thorntona, lordovega znanca, nihče še zmenil ni. Thornton je bil časnikar in pravi bohem; zato so ga tudi povsod poznali.
»Ali je tista ulica, kamor sva namenjena, prav tako umazana kakor tale tu?« je skoraj z gnusom vprašal mladi lord.
»Malo manj. Brown-Street je že na koncu tega žalostnega okraja. Toda v Londonu najde človek še grše okraje.«
»Komaj bi verjel.«
Thornton se je grenko nasmehnil.
»Rad vam verjamem. Doraščali ste med samopašnim plemstvom. Ljudem, vašega kova se ne zdi nikoli potrebno, da bi se kdaj ozrli vsaj malo tudi zunaj svoje okolice. Zakaj tudi? — Toda če je kje pekel, sodijo tja predvsem ljudje vašega družabnega razreda.«
Lord Alceston je skomignil z rameni. Thortona je poznal že mnogo let, zato je vedel, da rad zafr-kuje.
»Radikalni ste kakor zmerom, dragi Stephen.«
»Da, da, mylord, saj veste. Radikalen sem do kosti. Komunist ali socialist, kakor vam ie ljubše.«
»In vendar niste tako slabi, kakor se delate.« Mladi lord je za hipec položil desnico na ramo svojega spremljevalca. »Ako bi človek verjel vašim besedam, bi vas moral imeti za pravo pošast, toda le predobro vem, da imate dobro in plemenito srce in bi nikomur ne skrivili lasu.«
»To trobite zdaj spet samo zato, da sebe pofnirite,« je ostro menil Thornton. »Tisočkrat rajši bi bil eden izmed teh siromakov in postopačev, kakor pa da bi bil člen v verigi vaše družbe.«
»Nikar se več ne meniva o tem,« je zdolgočaseno povzel lord Alceston.
»Prav, prav! .Vzhajajoče sonce' je le še kakšnih sto korakov od naju na drugi strani ceste.«
Nekaj časa sta stopala molče mimo zamazanih in zaprašenih hiš.
»Prepozna bova,« je zdajci menil Thornton in nagubal čelo. »Tamkajle je že .Vzhajajoče sonce', tam, kjer stoji mrliški voz pred hišo. Zdi se, da bo že zdaj pogreb.«
Lord Alceston je razdraženo pogledal čez cesto. Bil je še mlad in ni bil vajen, da bi se mu pri njegovih načrtih postavila kakršna koli zapreka na pot. Thorntonu se je zadeva zdela že vnaprej zgrešena; skomignil je z rameni.
»S filozofskim mirom se morava vdati v usodo. Toda glej, glej, kako to, da te revice ne bodo pokopali na stroške sklada za mestne reveže? Kolikor vem, ni imela ne prijateljev ne denarja.«
»Saj lahko povprašava,« je menil lord Alceston in hotel zaviti čez cesto.
Toda Thornton ga je zadržal.
»Kar tu rajši ostanite! Pogrebci bodo prišli vendar tod mimo. Ostaniva kar tu, bova že videla, kdo sedi v tistemle vozu. Poizvedujeva lahko tudi pozneje.«
Pet minut' nato so že prinesli rakev; . pogrebci so se zvrstili v sprevod.
»Alceston, stopite malce v to stransko ulico. Ne bo prav, da vas
‘ Posebno pazite, kai bolnik pije! Če Vara je le mogoče, daite mu za zdravje in užitek č’m češčenai-boljšo mineralna vodo
ono z rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprova Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
tu vidijo. Zastran mene je vseeno. Bcm že jaz pazil, kakšna gospoda je med žalujočimi.«
Lord Alceston je bil na moč radoveden, zato se je obotavljal. Toda naposled je le izprevidel, da je Thorn tonov nasvet pameten. Obrnil se je.
Ko je napravil že nekaj korakov, se je ozrl, zakaj pogrebni sprevod se je pravkar pomikal mimo. Napeto je gledal, kdo neki se pelje v edinem vozu za krsto, in srce mu je zdajci začelo močno utripati, ko je uzrl v njem mlado damo, ki jo je bil pred nekaj dnevi spoznal v Feurgetovem stanovanju. Njen oče je sedel poleg nje.
11.	POGLAVJE Njen poslednji obiskovalec
Lord Alceston je stal še nekaj časa kakor ukopan od začudenja, potlej je pa počasi krenil nazaj k Thorntonu.
»Ne morem razumeti,« je menil časnikar. »Te ženske niso mogli identificirati, bila je revna in brez beliča, brez znancev in prijateljev, še celo brez sorodnikov, in vendar jo zdaj pokopavajo s precejšnjo razkošnostjo na stroške bogsiga-vedi koga. — Mož, ki se je peljal za krsto, mora imeti denar, zakaj ves pogreb je, skoraj bi rekel, gosposki. Gotovo je, da takšnihie pogrebov v tem vzhodnem okraju izlepa ne vidiš. Gospod in dama v vozu sta bila tudi gosposko oblečena. čudno, prečudno...«
»Stopiva vendar h gostilni, pa tam povprašajva.«
Lord Alceston se je že opomogel od začudenja, vendar si še ni bil na čistem, ali naj Thorntonu pove, da je spoznal obe osebi v vozu.
»Ne bilo bi slabo, toda vi ne smete z menoj.«
»Zakaj ne?«
»To je vendar na dlani. Vzemiva samo, da vas tam kdo spozna — in to ni nemogoče. Kaj bi si le ljudje mislili, videč, da se potika lord Alceston po tem okraju! In da se vrhu tega še zanima za umorjeno neznanko! In sploh, to ni opravek za vas. Prepričan sem, da bi mi še odgovora ne dali, ako bi bili vi zraven.«
Lord Alceston je bil mlad in živahen. zato mu seveda ni šlo v račun, da bi moral prekrižanih rok stati ob strani.
»Pa bi vendar rad šel v vami, Thornton. Res ne izprevidim, da bi utegnila moja navzočnost kaj škodovati.«
»Zato vem pa jaz, kako je treba občevati s temi ljudmi. Ako že želite, Alceston, da vam pomagam, mi morate pustiti prosto pot. Najpametneje je, da se kar lepo domov vrnete, jaz se bom pa potlej mimogrede oglasil pri vas in vam bom vse povedal, kar sem izvedel.«
»No, pa naj bo,« je skomigaje z rameni dejal Alceston. »Odvisen sem od vas, zato moram storiti, kakor mi ukažete. Sicer je pa abotna vaša pripomba, da bi me utegnil v tem okraju kdor koli spoznati.«
»Saj za to prav za prav ne gre. Pozabiti ne smete, da se za stvar zanima Seotland-Yard. Stavil bi, da se najmanj eden izmed detektivov potika tod okoli, če se ne skriva morda celo kje v gostilni pri .Vzhajajočem soncu'. In če se kdor koli tam kje pozanima za pokojnico, ga že vzamejo na piko. Meni je to vseno, ko sem časniški poročevalec. Pri vas je pa stvar čisto druga.«
»Nu, imejte prav, Thornton. Pa grem, toda ne pozabite me potem obiskati.«
Thornton je prikimal in je gledal za mladim lordom, dokler ni ta zavil v stransko ulico. Potlej je krenil čez cesto in stopil v gostilno. Gostilna je bila, kakor je pričakoval, polna radovednih ljudi. Družba ni bila kdo ve kako izbrana. Thornton si je bil z enim samim pogledom na jasnem. Sedel je za neko mizo in počasi srkal whisky s sodo. Nihče ni mogel opaziti, da je ta mirni in po videzu popolnoma nedolžni mož, ki je z naspol priprtimi očmi srepel predse, da je ta mož lovil sleherno besedo. Bil je toliko prebrisan, da ni kar meni nič tebi nič pokazal svoje radovednosti, ali da bi celo z nepremišljenim vprašanjem obrnil pokornost nase. Iz izkustva je vedel, da utegne več slišati in izvedeti, ako lepo mirno posluša, kakor p če se z nepremišljenim vprašanjem zaleti.
Doslej se je bil resda prav malo zanimal za to zadevo. Sicer je bil prebral članek o umoru, a za stvar se vendar ni prav nič več zanimal. Bržčas bi bil zadevo že zdavnaj pozabil, da ga ni zaradi tega umora obiskal njegov nekdanji šolski tovariš in član časnikarskega kluba. Nepisani zakoni tega kluba so velevali, da morajo člani drug drugemu pomagati, kakor le morejo in znajo. Stephen Thornton je slovel kot pisec posebno učinkovitih političnih člankov ekstremnoradikal-ne smeri, hkratu je bil pa znan, da mii je njegova politika res resna zadeva. Kljub temu ni nič manj ljubil pustolovščine, in nekajkrat se je celo že obnesel kot amaterski detektiv.
Lord Alceston mu je vtepel v glavo, da morata biti umor njegovega očeta m umor te neznanke prav gotovo v medsebojni zvezi. Na Scotland-Yard se ni hotel zateči, zakaj policijski agentje bi ga bili tako podrobno izpraševali, da
bi bil moral bržčas povedati več, kakor bi hotel. In prav najvažnejših stvari ni hotel obesiti na veliki zvon, kaj še, da bi o njih celo časniki pisali. Teh zasebnih malenkosti in podrobnosti seveda tudi ni hotel Thorntonu zaupati. Hote! je le videti pokojnico v obraz, da bi morda tako kaj izvedel o njenem prejšnjem življenju. Ker si sam ni znal pomagati, je bil naprosil Thorntona. naj mu pomore.
Časnikar mu ' je rad obljubi! svojo pomoč, čeprav si ni obetal nobenega uspeha. Lordu je bilo posebno všeč, da ga Thornton ni moril z nepotrebnimi vprašanji, in da mu ni na dolgo in široko razlagal svojega mnenja. Ko sta se to jutro odpravila na pot, mu je Thornton odkrito povedal, da se za to zadevo sploh ne zanima, pač pa hoče le njemu ustreči, da mu dokaže svojo prijateljsko naklonjenost.
Ko je pa Thornton zdaj sedel v tej zanemarjeni beznici, je do malega spremenil svoje mnenje. Bila je vendar marsikatera podrobnost, ki je doslej še res ni bil poznal. Sprevidel je, da so bili njegovi nazori napačni, in da je treba zadevo presojati z drugačnega gledišča.
Pi-edvsem je izvedel, da pokojnica ni bila zavrgla svojega ponosa, čeprav je bila na moč revna. Nihče ni nikoli opazil, da bi bila kdaj koli samo govorila s kakšnim moškim. In vendar so jo tistega usodnega večera obiskali kar trije moški zapored. Eden izmed njih je bil gotovo morilec, toda o nobenem ni vedel nihče kaj prida povedati. Vsi trjje so bili v tem okraju neznanci, in po gostilni-čarkinem mnenju sta bila dva izmed njih iz boljše družbe.
Pogovor v krčmi se je sukal okoli zunanjosti in preteklosti neznane pokojnice. O njeni zunanjosti so se mnenja hudo križala, zlasti moški so sodili drugače kakor ženske. Vsi so si bili pa edini, da ni bila vajena takšne okolice, v kakršni je morala živeti. Omenjali so njene negovane roke, njene vitke noge, presojali so njeno držo in njeno vedenje. Vsi so bili prepričani, da je prava dama — in prav zato so jo sovražili, ker se je bila naselila med njimi. Še celo zdaj so fo hotele neke ženske opravljati.
Tik poleg Thorntona so se pogovarjali o tem, kdo neki je bil tisti gospod, ki je plačal pogreb zanjo. Vsak ne zmore toliko »drobiža«, da kar tako meni nič tebi nič plača takle drag pogreb, so modrovali.
Thornton je začel globlje razmišljati o stvari. Slučajno je tudi on poznal moža, ki se je peljal za pogrebom, čeprav ni hotel lordu Alcestonu o tem ničesar priznati. Thornton je torej pribil sam pri sebi, da mora ta Feurget o stvari vedeti mnogo več, kakor je priznal. Morda je bil prav on eden izmed mož, ki so tisto noč obiskali neznanko. Naposled utegne biti celo sam zapleten v umor? Treba bo vsekako opazovati tega moža, če hoče priti stvari do dna.
Ljudje so se posovarjali kar križem kražem in Thornton je pre-mnogokrat izvedel kaj zanimivega-nihče ni nikoli dalje časa občeval z neznanko, a vendar je imela neko znanko. Nekaikrat so ljudje omenili to okoliščino, dokler ni nekdo vendar izustil njenega imena: Sall Greenwood! Thorntona je kar vrglo pokonci, in skoraj bi se bil izdal. Toda na vso srečo ni nihče opazil njegovega začudenja
Mnogo so se tudi menili o neznancu s prilepljenimi plavimi brki in z lasuljo. Vsakdo je vedel o njem kaj povedati, toda samo ena ženska gra je bila res videla. Tudi ona je bila pri »Osatu«, ko je prišel tja, in ga ie videla, ko je govoril z Betsy Orrinovo. že prej ga je bila opazila, ko je stopil iz neke trgovine na vogalu ulice. Opisala ga je skoraj na las tako kako«-Betsy Orrinova. Ni bil kdove kako velik, bil je slabo oblečen, imel je plavo brado in lase, večino obraza mu je pa zakrivala sinja žepna ruta. Po govorjenju in kretnjah je moral biti »boljši« gosDod, pa tudi denar je precej izdajal.
COMPlET
coupin lij;-
Gospod Subito...	*	...	igra	kavalirja
J&OZ.Z.
Vohunske avanture kapitana Rintelena
^ uuu im-191?
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
Vedeli so, kateri izmed teh ljudi bi bili primerni in pripravljeni odnesti naše smotke' na ladje, ki so vozile svoj dragoceni tovor na Angleško.
Na piko smo vzeli parnik .Phoebus' (o njem smo namreč zanesljivo vedeli, da ima poln trebuh granat). V nekaj dneh bi bil moral odriniti. Odprl sem predal svoje pisalne mize in pobral iz zaboja nekaj ,smotk1. Drugo jutro so jih pristaniški delavci odnesli na ladjo ,Phoebus* v svojih vrečah, v zabojih in z drugo robo, ki so jo tovorili v trebuh ladje. Prepričali so se, da jih nihče ne opazuje, potem so pa smuknili v kar najtemnejši kot ladijskega medkrovja in odložili vžigalne smotke.
Sam sem se pa sprehajal po pomolu in opazoval ladjo, kako se je mirno gugala ob bregu. Vzdolž nje sta korakala dva britanska policista; karabinki, ki sta ju imela obešeni čez levo ramo, sta pričali, da sta pripravljena sleherni trenutek z orožjem zabraniti vstop na ladjo vsem nepoklicanim...
Zvečer so se moji ljudje zbrali pri meni v pisarni. Bili so prav dobre volje. Povedali so mi, da bo ,Phoebus* drugi dan odplul in da se jim je posrečilo vtihotapiti detonatorje tudi v druge ladje, ki nameravajo odriniti od obale v nekaj dneh. Tako smo izčrpali vso našo zalogo; dr. Sheele je dobil novo, prav izdatno naročilo.
Napeto smo ';akali na ta prvi uspeh. Izračunali smo, kdaj naj bi se .smotke* vžgale in kdaj naj bi se po tem takem nesreča dogodila. Vsak dan smo brali časopise, toda nikjer nobene novice o .Phoebusu*. Vendar! Na lepem smo nekega dne brali v .Shlpping-Newsu* časopisu, ki je posvečal posebno pozornost pomorskemu prometu in pomorski trgovini razveseljivo novico: »Nesreče. Ladja .Phoebus* iz Newyorka — smer Arhangelsk — se je vnela na morju. Ladja ,Ajax* jo je odpeljala v pristanišče Liverpool.«
To je bil naš prvi uspeh; zgodilo se je vse tako, kako.- smo si bili zamislili. V ,Phoebusu* in v drugih ladjah so naši ljudje kajpak skrili detonatorje v tisti del medkrovja, kjer ni bilo razstreliva, kajti naš namen ni bil, da bi ladja na odprtem morju na lepem zletela v zrak in bi pri tem mnogo ljudi prišlo ob življenje. Za nas je bilo važno samo to, da se je ladja na odprtem morju vnela. Vsak kapitan je, vedoč kako nevarno bi bilo, če bi plameni dosegli razstrelivo, takoj velel shrambe z razstrelivom sprazniti in vreči nevarni tovor v morje. Posadka sc je zatekla na rešilne čolne in navadno so jo rešile druge ladje. Mi smo vseeno dosegli svoj namen: ladje z razstrelivom niso nikoli prišle na cilj...
Kako je Rintelen prekanil Ruse
V Združenih državah kajpak nihče še slutil ni, kdo se skriva za častivredno tvrdko ;. V. Gibbons & Co. Weiser in jaz sva storila vse, da ne bi zbudila kakšnega suma. Ko sem se pogajal s posredovalci za nakup in prodajo razstreliva in orožja, sem spoznal mnoge angleške, francoske in ruske agente. Sprijateljil sem se celo z ravnateljem ene največjih newyor-ških bank, ki je pri njej naša tvrdka imela čekovni račun Imel me je za stoodstotnega Angleža; vesel sem ga pustil v zmoti, ki bi utegnila meni marsikdaj samo kcnsitti. Večkrat sem tudi stopil v trgovsko zbornico, da sem malo poizvedel, kako kaj s trgovino. Prav rad sem videl, da so me tam novopečeni znanci nagovarjali z .gospodom Gibbonsom*...
Lepega dne me je banka vprašala, zakaj se ne pozanimam za vojaške dobave zaveznikom. Pri dobavah ni šlo samo za strelivo in orožje, ampak tudi za vojaško opremo, za vse stvari od podplatov in čevljev pa do mezgov za jahanje. Dobitev takšne dobave se je tedaj slehernemu ameriškemu trgovcu zdela uresničitev njegovih najdrznejših sanj.
Ta predlog se mi ni zdel napak. Dve dolgi noči brez spanja sta mi vdihnili načrt, kako ga bom kar najbolje izkoristil. Ko sem se do dobrega odločil zanj, sem stopil k neki nem-ško-ameriški družini, ki sem o njej edel. da je pripravljena storiti vse, •mo da pomaga svoji domovini in Škoduje sovražnikom. Gospodinja te odlične družine se je dobro poznala s polkovnikom grofom Ignjatijevim, ruskim vojaškim atašejem v Parizu.
Grof Ignjatijev je igral važno vlogo v svetovni vojni. Inteligenten, poln nlAdostnega zanosa in svetega ognja ■a. stvar zaveznikov, hkrati pa človek žlezne energije, nam je bil trd oreh in zmožen nasprotnik. Vedel sem, da bi mi utegnil še dosti škodovati, pa tudi koristiti. Razen svojih vojaških spodobnosti je slovel grof Ignatijev pc vsem svetu kot izboren poznavalec rdečega bordojca. Gospa, ki sem jo jaz naprosil za to, mu je pisala, da namerava neki njen znanec, ameriški trgo-
vec po imenu Gibbons, kupiti večjo množino bordojca in da prosi grofa za njegovo strokovnjaško mnenje o vinu, ki ga namerava kupiti.
Grof Ignjatijev je takoj odgovoril, da mi prav rad ustreže. Da ne bi zbudili kakšnega suma, smo res naročili precejšnjo množino najfinejšega bordojskega vina. Pri tem smo se ravnali po sodbi grofa Ignjatijeva. Kot solidna tvrdka smo brzojavili v Francijo našo kupno ceno. Res, pogodili smo se prav z lahkoto. Weiser je bil presrečen, ko je izvedel, da lahko z vinom stori kar hoče. še preden je vino prispelo, ga je Weiser že z dobičkom dalje prodal.
Kmalu nato smo pisali grofu Ignja-tijevu drugo pismo. Omenili smo, da bi bilo zanj in za nas ugodno, če bi ruska armada kupovala vojaške dobave pri naši stari in zanesljivi tvrdki, ki bo vse storila, da bo zadovoljila svoje kupce. Rusko armado bi naša tvrdka lahko zalagala z vso potrebno vojaško opremo po kar najzmernejših cenah.
Napeto smo čakali, ali bo ribica prijela ta spretno nastavljeni trnek.
Podal sem se na delo. Kmalu sem se spoznal z nekim ruskim agentom; stanoval je v nekem odličnem new-yorškem hotelu in se je mudil v Ameriki, nakupi za rusko armado potrebni vojni material. Predstavil sem se mu pod imenom Mr. Gibbonsa in sem ga skušal prepričati, da sem stoodstoten Američan. Rus je bil pa zelo nezaupen in zapet; dejal mi je, da me bo obvestil o svoji odločitvi šele v poldrugem mesecu. Vedel sem, da pomeni to toliko kakor odklonitev moje ponudbe.
»Ne boš,« sem si misill in se udobno zleknil v naslonjač, ki mi ga je bil ponudil ob prihodu.
-•Neki moj in morda tudi vaš prijatelj iz Pariza bo zaradi vašega odgovora najbrže nejevoljen,« sem mu po ovinkih dejal.
Častnik me je le raztreseno poslušal in mi je odgovoril, da se mu zelo mudi. Vstal je, hoteč me spremiti do vrat.
pjcim&cMi toiihta dacita
%
ROBERT GOLI
Specialna zaloga platna BELEGA IN PRALNEGA BLAGA
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA3
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti
poskusite hormonske pilule
.HORMO-SEKS"
Dobivajo se * vseh lekarnah. — 30 pilul din 84-—. 100 pilul din 217'—. 300 pilul din 560- Po pošli diskretno razpošilja
lekarna BAHOVEC
UUBUANA
Glavno skladišče: Farm. kem. la-boratori! „VIS-V1T“, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. ‘3846-39
<•>
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,scdai Slritorleva ul. 6
pri frančiškanskem mosfu
Vsakovrstna otaia, daljnogledi, toplomeri, naronielri. h»grome!ri, itd. Venka izbira or, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brezplačno
Naredil sem se, kakor da imam zelo debelo kožo, in nisem vstal. Namesto tega sem potegnil iz žepa pismo grofa Ignjatijeva in se pričel poigravati z njim. Vprašal sem agenta, ali morda pozna grofa Ignjatijeva, njegovega odličnega tovariša, vojaškega atašeja v Parizu. V tem primeru ga prosim, naj prihodnjič, ko odpotuje v Pariz, izroči grofu moje pozdrave in mu razloži, zakaj mi ni mogel ustreči. Prepričan sem, da bo to grofa Ignjatijeva zelo zanimalo.
Agent me je ves začuden poslušal. Videč, kakšen vtis so naredile nanj moje besede, sem mu predal grofovo pismo. Prebral ga je in se v trenutku popolnoma izpremenil. Bilo je neizpodbitno, da je napravilo pismo nanj globok vtis in da je bil vpliv Ignjatijeva nanj zelo velik. Opazil sem, da mu je postalo nerodno zaradi prav-karšnjega vedenja in da je skušal kar najhitreje zabrisati mučni vtis svoje nevljudnosti. Povabil me je v svojo sobo in se zapletel v dolgovezen pogovor. Skušal sem mu zadevo olajšati in sem naposled spravil iz njega, da še ni oddal vseh svojih naročil in da je pripravljen naročila za te dobave oddati tvrdki E. V. Gibbons.
Dejal sem mu, da bom kmalu sam odpotoval v Pariz in da ne bom pozabil sporočiti grofu Ignjatijevu njegove izredne zmožnosti in njegove ljubeznivosti. Opazil sem, da ga je ta obljuba pomirila in razveselila. Potem sva odšla k notarju in sklenila prav imeritno pogodbo. Dobil sem naročila za vse mogoče stvari: za sedla, za mesne konzerve, za vajeti, mezge, konje, za poljske kuhinje, za škornje, za čevlje, za perilo, rokavice in za naboje.
Podpisal sem cel tucat naročil, Rus se ja pomenil s svojim vojaškim atašejem, še prej me je pa prosil, naj mu dam pismo grofa Ignjatijeva, da bo krit.
Pogodbe so prispele drugi dan po pošti. Bile so opremljene s pečati in podpisi ruskega poslaništva v Wa-
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
shingtonu in so bile vredne čedno vseto dolarjev. Na videz je bila ta kupčija ugodna za obe pogodbenici; toda Rusi so imeli kaj kmalu priložnost spoznati, da so sicer imeli s pogodbo za dobavo srečo, da pa to dobavo spremlja neumljiva smola.
Nekaj časa sem pustil listine v svojem predalu, potem sem pa poklical Bonifacea in se posvetoval z njim. Pozr.al je vse pasti ameriškega zakona, a tudi vse poti, ki so vodile iz njih. Izjavil je da s to kupčijo ničesar ne tvegamo.
Predložil sem torej ta naročila svoji banki; razen tega si lahko od tistega dne v vseh newyorških informacijskih pisarnah izvedel, da ima tvrdka Gibbons & Co. velike dobave za zaveznike. To je bilo zame zelo ugodno. Dobil sem na roko okrog tri milijone dolarjev in sem jih naložil na skriven račun v neki drugi banki.
Kako so Rusi dvakrat plačali naročeno blago
Prekrižal sem roke in čakal na razvoj dogodkov. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Lepega dne, kmalu po podpisu naročil, so prišli Rusi k meni in me prosili, ali ne bi mogel dobavo pospešiti. Razložil sem jim, da to najbrže ne bo mogoče. Dejali so mi, da mi za vsak dan, ki bi ga pridobil, plačajo visoko premijo. Naposled sem odnehal in jim obljubil, da jim bom najpotrebnejše blago za visoke premije dobavil nekoliko prej, kakor smo se bili domenili.
»Katere dobave so najvažnejše?« sem jih vprašal.
»Mesne konzerve in strelivo za pehoto.«
Na hitro sem sklical konferenco; udeležili smo se je samo Boniface, Weiser in jaz. Weiser je obljubil, da bo skušal dobiti robo za dobavo. Uro pozneje mi je po telefonu sporočil, da že ima konzerve. Sam sem se pozanimal za strelivo in kmalu sem imel v rokah dovolj tega dragocenega blaga.
Rusi so bili zelo dobre volje, ko so videli, da jim skušam kar se da ugoditi. Zvečer so prišli v mojo pisarno in mi sporočili, da so že najeli velik tovorni parnik in da lahko takoj drugi dan robo natovorimo. Obljubil sem jim, da bom že zgodaj zjutraj pričel tovoriti, in sem jih odslovil. Takoj nato sem sklical svoje sodelavce. Nisem jim natanko razložil, kaj nameravam, toda dejal sem jim, da je zame in za nas vse neznansko važno, da spravimo hkrati z robo na parnik zaveznikov tudi kar največ vžigalnih ,smotk*. Robo bodo tovorili naši ljudje, zato pač ne bo posebno težko spraviti ,smotke1 na ruski parnik.
jDalje prihodnjič
Primerna
priporoča
Božična darila A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Tetelon 33-53
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plaSči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v nat večji izberi, naiceneje
Presker
ljubi ana, Sv. Petra c.14
V vsakem novem domu
PFAFF
Nakup katerega lie boste nikdar/ obžalovali in ki Vam bo v življenju vedno v veselje. — Obiščite
našo specialno veletrgovino
IGN. VOK
Uubljana, Tavčarjeva ul. ^ »♦♦♦♦♦♦»«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦* Radio Ljubljana
od 14. do 20. XII. 1959.
OREHOVA JEDRCA
nova, sortiran cvetlični med in medico dobite naiceneje v
MEDAR^I
Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
ČETRTEK, 14. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napoj®" di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo-vedi 13.02: Radijski Šramel 14.00: P°* rotila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napo* vedi, poročila l!l.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50:	Deset	minut zabave
20.00: Reproduciran koncert eimfonic* ne glasbe 21.15: Ruski ,eekstet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. liri.
PETEK, 15. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Nai>ove* di, poročila 7.15: Plošče 11.00: šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Žensk-1 ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščin* 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nadura 19.40: Objave 19.50: Božič v pla' ninah 20.00:	Chopinova ura 21.00:
Radijski orkester 22.00: Napovedi, Izročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uru
SOBOTA, 1«. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Ploščo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00:	Poročila	17.00:
Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Marii« nosijo 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: »Sveti Birokracij« 22.00: Napovedi, [>oročila 22.15: R;V dijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA. 17. DECEMBRA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Prenos cerkvene glasbe 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Pevski zbor Enakost:: 10.00: Borba za dušo v Afriki 10.20: Radijski orkester 11.00: Prenos slavnostnega zborovanja o*’ 20 letnici Aleksandrove univerze v Ljubljani 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Vojaška godba 17.0**: Kmet. ura 17.30:	Veselo popoldne
19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac-ura 19.40: Objave 20.00: Pevski zbor v/Oosposvetski zvonr 20.45:	Radijski
orkester 22.00:	Napovedi, poročil8
22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONDELJEK. 18. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošč? 12.30: Poročjla, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvo mladostne dobe 18.20: Plošče 18.40: Slovstveno predavanje: V zarji XIX. stoletja na Goriškem 19.00. Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19 40: Objave 19.50: Več manire — pa brez zamere 20.05: Rezervirano za prenos 21.30: Plošče 22.110; Napovedi, poročila 22.15: Radijski or-k ester. Konec ob 23. uri
TOREK. 19. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-| di. poročilu 7.15: Plošče 11.00: Selška ura 12.00: Plošči 12 30: Poročila ob-| javi; 13.00: Napoved; IH.( 2: Rudiiskt j orkester 14.00: Poročila |s.00: Plošč«? i 18.40: CudeJ v območju vere 19.00-j Napovedi, poročila 19.20:	Nac. ur*
j 19.40: Objave 19.50: Deset minul '-j,1' i bave 20.1111 Uavnikovi smno-pevi 20 4®" I Itadijsk orkester 22 00: Nipove li P0" ! roči la 22.15: Cilmški 111: < • t i. Konec "b 23. uri,
SREDA 0<l. DECEMBRI
7.00. Jutrnji pozdrav 7.05: Nuoovf*' I i. poročilu 7.15: Plošče 12.00: J Mo11'* 12.30; Poročdu objave 13.00; Nat1?” vedi 13 02:	I' . kV 11.00:	Poročil*
18.011: Mludm-ka ura 18.40: Narod narodnost 19.00:	Napovedi, poroči'
19.20: Nac. ura 19 40: Objave Uvod j preno.i 20.00: Prenos opor®' Konec 'ob 23 uri
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubliani.