Glasbena šola





Izobraževalni program: Glasba



Predmet: JAZZ PETJE



Učni načrt



Ljubljana 2024





JAZZ PETJE


Učni načrt

Izobraževalni program GLASBA, GLASBENA ŠOLA

Avtorici: Maša But in Ana Bezjak

Uredile: dr. Inge Breznik, dr. Branka Rotar Pance, Magdalena Međeral, Polonca Češarek Puklavec Recenzenta: Darja Švajger Mohorič in Ivan Špacapan

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Izdala: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Vinko Logaj

Za zavod: Jasna Rojc

Objava na spletnem naslovu

https://urednik-gov.sigov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-

nacrti/Ucni_nacrti_program_Glasba/Jazz-petje.pdf



Prva spletna izdaja

Ljubljana 2024



Učni načrt za predmet jazz petje v izobraževalnem programu Glasba, Glasbena šola je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na 239. seji dne 17. 10. 2024.



Izobraževalne programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica in Plesna pripravnica ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 49. seji dne 11. 4. 2002, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so bili objavljeni v Uradnem listu RS št. 45/02. Izobraževalna programa Glasba in Ples ter učne načrte, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 56. seji dne 20. 3. 2003, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 55/03. Dopolnjeni predmetnik in učne načrte za program Glasba, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 127. seji dne 19. 11. 2009, je sprejel pristojni minister za izobraževanje in so objavljeni v Uradnem listu RS št. 11/10.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 216471299

ISBN 978-961-03-0872-0 (PDF)



Sestavljavci izobraževalnih programov in učnih načrtov

Izobraževalni program Glasba

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica). Člani nacionalne komisije so bili tudi koordinatorji razširjenih predmetnih skupin za godala in brenkala, pihala, trobila in tolkala, inštrumente s tipkami in petje, orkester in komorno igro ter nauk o glasbi in solfeggio.

Učne načrte za predmete: violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba in druga konična trobila, tolkala, petje, klavir, harmonika, orgle, kitara, harfa, kljunasta flavta, diatonična harmonika, citre, tamburice, orkester, komorna igra ter nauk o glasbi in solfeggio so na podlagi učnih načrtov za glasbene šole, ki jih je sprejel Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije dne 27. 9. 1979 oziroma 16. 4. 1992 (orgle), pripravili: Draga Ažman, Kristina Babič, Martin Bajde, Marcos Bajuk, Jože Balažic, Volodja Balžalorsky, Renata Bauer, Dalibor Bernatović, Vlasta Bezjak, Andžela Blažeka, Željko Bradić, Tatjana Šporar Bratuž, Jernej Brence, Ksenija Trotovšek Brlek, Sonja Cigan, Bojan Cvetrežnik, Matjaž Drevenšek, Boris Dvoršak, Maja Gogala Dvoršak, Tatjana Dvoršak, Darinka Fabiani, Mateja Ferenčak, Simona Fisher, Marija Feguš Friedl, Cita Galič, Slavko Goričar, Drago Gradišek, Jelka Grafenauer, Jožica Grebenšek, Hinko Haas, Tomaž Habe, Karmen Hlade, Žarko Ignjatović, Jakob Ivan, Jasenka Jelačić, Lučka Joksič, Marinka Kukec Jurič, Ileana Bratuž Kacjan, Janja Kipić, Mateja Prem Kolar, Albert Kolbl, Jolanda Korat, Ruda Ravnik Kosi, Polona Kovač, Eva Kranjčan, Marija Kregar, mag. Igor Krivokapič, Dragutin Križanić, Peter Kruder, Karel Leskovec, Venčeslav Lenarčič, Boštjan Lipovšek, Andrej Lorber, Matija Lorenz, Tomaž Lorenz, Zoran Lupinc, Majda Lužnik, Svetlana Marinković, Lidija Maletič, Zdenka Kristl Marinič, Zoran Marković, Milivoj Matković, Marjetka Minič, Peter Napret, Jerko Novak, dr. Breda Oblak, Marija Okoliš, Igor Oulokin, dr. Branka Rotar Pance, Lidija Pavlica, Barbara Pibernik, Tomaž Plahutnik, Darij Pobega, Metka Podpečan, Saša Potisk, Robert Prednik, Bronka Prinčič, mag. Majda Zaveršnik Puc, Dušan Remšak, Vildana Repše, Božo Rogelja, Ivanka Ropas, Vita Gregorc Rošker, dr. Janja Črčinovič Rozman, Miro Saje, Barbara Sevšek, Doroteja Cestnik Spasić, Robert Stanič, Robert Stopar, Dušanka Stražar, Marjan Stropnik, Vesna Stropnik, Zlatko Špoljar, Franc Štuhec, Dolores Šturman, Borivoj Šurbek, Milan Švagan, Damir Tkavc, Metod Tomac, Miro Tomšič, Mile Trampuš, Mojca Tratar, Vojko Trnjek, Mojca Volavšek, Fanika Vošnjak, Oto Vrhovnik, Nina Venier Zalokar, mag. Ema Zapušek, Janez Zavec, Ivana Ziherl, Blaž Zupan, Stanko Žagar, Lidija Žefran, Andreja Žel, Nikolaj Žličar in Franc Žugelj.

Jezikovni pregled: Janko Potrata

Dopolnjeni predmetnik in učne načrte v izobraževalnem programu Glasba, ki jih je na 127. seji dne 19. 11. 2009 določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: Drago Arko – predsednik, mag. Tomaž Faganel, mag. Ivan Florjanc, Marija Gombač, Primož Malavašič, Matej Selan, dr. Dragica Žvar, Januš Rasiewicz, Mateja Valič Presetnik, Tomaž Buh, Marija Gregorc, Zdravko Hribar in Anton Savnik.

V razširjenih predmetnih skupinah za posamezna področja pa so sodelovali še: Franc Žugelj, Miro Saje, Matjaž Jevšnikar, Drago Gradišek, Albert Kolbl, Igor Krivokapič, Matej Zupan, Božo Rogelja, Slavko Goričar, Matjaž Drevenšek, Milan Švagan, Martin Bajde, Miro Tomšič, Vildana Repše, Mile Kosi in Kristian Kolman.

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izobraževalna programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili:

Marija Gregorc, dr. Barbara Sicherl - Kafol, Anton Gorjanc, Marija Okoliš in Irena Rigo.

Izobraževalna programa Plesna pripravnica in Ples

Je pripravila Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva v sestavi: red. prof. dr. Primož Kuret – predsednik, mag. Franci Okorn – namestnik predsednika in člani mag. Dimitrij Beuermann, Tomaž Buh, Anton Gorjanc, Marija Gregorc, Zdravko Hribar, mag. Ivan Marin, Matej Selan, Viktor Zadnik in Marjetka Loborec (strokovna tajnica).

Učne načrte so pripravili: za balet Matej Selan, Iko Otrin in Vlasta Veselko; za sodobni ples Jana Kovač Valdes, Ana Vovk Pezdir, Petra Pikalo in Vlasta Veselko; za plesno pripravnico Matej Selan, Jana Kovač Valdes, Alenka Tomc in Iko Otrin.



Dopolnitve učnih načrtov (minimalne standarde znanja in didaktična priporočila za doseganje minimalnih standardov znanja) ter znanja izvajalcev za programe Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica, Glasba in Ples, ki jih je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 218. seji dne 16. 12. 2021, je pripravila Nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v sestavi: red. prof. mag. Ivan Florjanc – predsednik, Drago Arko, dr. Dimitrij Beuermann, Magdalena Međeral, Helena Meško, Helena Valerija Krieger, Marko Možina, Dejan Prešiček, dr. Nejc Sukljan in Boris Štih.



Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba



Kazalo vsebine

1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................................................. 6

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................................................. 6

3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI ............................................................................................... 7

4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE ..................................................................................................... 9

5 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................................... 21

5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ........................................................................................................ 21

6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 23

7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI ...................................................................................................... 23

ZNANJA IZVAJALCEV .................................................................................................................................. 23





1 OPREDELITEV PREDMETA




Pri predmetu jazz petje učenci spoznavajo svoj glas, razvijajo muzikalnost ter se učijo strukturiranega in hkrati sproščenega izražanja z glasbo.

Priporočljiva je zaključena mutacija.



2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Učenci:

 razvijajo glasbeno nadarjenost, ljubezen do glasbe in veselje do jazz petja;

 ob jazz petju razvijajo glasbene sposobnosti, veščine, glasbeno mišljenje in interese;

 spoznavajo glasbeno literaturo, ustvarjalce, poustvarjalce, zakonitosti gradnje glasbenih del

in vlogo glasbe v družbenem kontekstu v različnih časovnih obdobjih in okoljih;

 skrbijo za prenos in ohranjanje nacionalne in občečloveške glasbene dediščine in identitete;

 razvijajo pozitiven odnos do glasbene umetnosti in kulture s posebnim poudarkom na

slovenski umetni in ljudski glasbi kot delu svetovne glasbene zakladnice;

 se razvijajo v pretanjene in kritične poslušalce in se oblikujejo v bodočo koncertno publiko;

 v skladu s svojimi zmožnostmi in znanji vrednotijo izvedbe glasbenih del;

 razvijajo zmožnosti vživljanja v umetniška dela, občutljivost, strpnost, spoštovanje

drugačnosti in odprtost za sodelovanje z različnimi ljudmi;

 funkcionalno uporabljajo glasbena znanja in veščine v različnih oblikah glasbene komunikacije

s soizvajalci glasbenih del in s poslušalci;

 se oblikujejo v vsestranske in ustvarjalne osebnosti s pozitivnim odnosom do dela in

interesom za osebno rast in razvoj;

 skozi različne oblike glasbenega udejstvovanja razvijajo čustveni in socialni potencial in

ozaveščajo njegovo vsestransko dobrobit;

 razvijajo čustveno inteligenco kot temeljni pogoj za učenje ter čustveno in socialno zrelost;

 smiselno in kritično uporabljajo sodobno tehnologijo;

 ozaveščajo pomen in vlogo glasbenega udejstvovanja v povezavi s trajnostnim razvojem;

 v skladu z zmožnostmi in interesi pridobivajo znanja in izkušnje, ki jih vodijo v nadaljnje

ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje v ansamblih, orkestrih in pevskih zborih ali v nadaljnje profesionalno glasbeno izobraževanje.





3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – DEJAVNOSTI


NIŽJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA

Učenci: 1., 2., 3. in 4. razred 5. in 6. razred

pojejo in  se navajajo na samonadzor in nadzor  nadgrajujejo tehniko jazz petja, oblikujejo zvoka,  razvijajo sporočilnost in komunikacijo z

ton;  spoznavajo anatomijo pevskega, občinstvom,

dihalnega in govornega sistema,  širijo svoj glasbeni repertoar,

 razvijajo vztrajnost in disciplino ter  interpretirajo težje skladbe,

glasbeni posluh,  nadgrajujejo svoj odrski nastop,

 usvajajo tehnične in muzikalne prvine:  spoznavajo tehniko ozvočevanja,

intonacijo in ritem,  pojejo na internih in javnih nastopih v

 usvajajo pravilno dihalno tehniko, šoli in zunaj nje ter ob tem razvijajo in  razvijajo pravilno artikulacijo in fonacijo, krepijo pozitivno samopodobo;  razvijajo čut za interpretacijo besedil,

 odpravljajo pomanjkljivosti pri

izgovarjavi vokalov in konzonantov,

 izvajajo vaje za širjenje obsega in

kontrolo dinamike glasu,

 izvajajo vaje za obvladovanje pevskih

registrov in glajenje prehodov ter

izenačevanje vokalov,

 krepijo svoj glasbeni spomin,

 se urijo v mikrofonskem petju,

 usvajajo prvine odrskega nastopanja in

mikrofonskega petja,

 razvijajo samozavest in suverenost z

odrskimi nastopi;

solfeggiirajo;  se urijo v branju ritma in ritmično-  razvijajo pravilno artikulacijo in

melodičnih zapisov, fonacijo,

 učijo se aktivnega in analitičnega  izvajajo skladbe a vista,

poslušanja,  analizirajo že zapisane instrumentalne

izvajajo dihalne vaje za krepitev fraze in improvizacije priznanih podpornega mehanizma in jih glasbenikov,

povezujejo s pravilno zvočno  transkribirajo instrumentalne in postavitvijo tona, pevske sole,

 berejo, razumejo in vokalno  analizirajo skladbe,

interpretirajo notni zapis,  aranžirajo skladbe,

 razvijajo čut za interpretacijo besedil;  usvajajo težje prvine vokalne tehnike,

kot so ornamenti, hitre pasaže,

zahtevni intervalni postopi;

spoznavajo,  poslušajo jazzovske skladbe,  poslušajo zahtevnejšo pevsko in ocenjujejo  spoznavajo jazzovski repertoar, instrumentalno literaturo, in  usvajajo osnove jazzovske teorije in  širijo svoje poznavanje slovenske vrednotijo njihovo apliciranje v pevsko prakso, glasbe in pomembnejših slovenskih glasbo;  spoznavajo osnove klasičnega petja, ustvarjalcev in poustvarjalcev jazz in

 spoznavajo slovensko glasbo in zabavne glasbe,

pomembnejše slovenske skladatelje,  nadgrajujejo in širijo svoj pevski

 repertoar, spoznavajo skladbe s področja zabavne

glasbe (pop, rock, muzikal idr.),  podrobneje spoznavajo značilnosti

 pojejo v različnih glasbenih stilih, različnih stilnih obdobij jazzovske  prepoznavajo in vrednotijo različne glasbe,

zvrsti in izvedbe glasbe,  izvajajo in analizirajo harmonsko

 interpretirajo vsebino in sporočila zahtevnejšo skladbe,

posamezne skladbe;  kritično vrednotijo različne glasbene

zvrsti in izvedbe,

 primerjajo in analizirajo lastne izvedbe

oz. nastope;

ustvarjajo  usvajajo prvine improvizacije in scat  ustvarjajo lastne jazzovske skladbe, glasbo in petja,  ustvarjajo lastna besedila skladb,

uporabljajo  razvijajo petje po posluhu,  usvajajo osnove aranžiranja skladb, učno  razvijajo ustvarjanje besedil in melodij,  gradijo repertoar in ga aranžersko tehnologijo;  uporabljajo avdio-video opremo, oblikujejo po svojem okusu,

 se snemajo in analizirajo svoje petje;  uporabljajo avdio-video opremo z

namenom poslušanja in analiziranja

lastne izvedbe skladb;

skupinsko  se usposabljajo za individualno in  razvijajo glasbeni posluh skozi muzicirajo. skupinsko izvajanje glasbe, večglasno petje v kompleksnejših

 se urijo v petju v vokalno-instrumentalni harmonijah,

skupini in spoznavajo vodenja le-te,  sodelujejo v kompleksnejših vokalnih

 se urijo v večglasnem petju, in vokalno-instrumentalnih sestavih in  se urijo v zanesljivosti pri petju v se urijo v vodenju le-teh.

večglasni vokalni zasedbi.

Dodatni pouk Intenzivnejše razvijanje tehničnih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresničevanja

ciljev in brezhibnega obvladovanja vsebin, predpisanih za posamezni razred oziroma stopnjo izobraževanja.





4 OPERATIVNI CILJI PREDMETA – VSEBINE


1. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 spoznava različne osnovne dihalne vaje,

 spoznava anatomijo pevskega mehanizma,

 izvaja vaje za nastavek tona,

 izvaja govorne vaje za pravilno izgovarjavo vokalov in konzonantov.



Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 spoznava jazzovski vokabular skozi aktivno poslušanje,

 izvaja ritmične vaje v različnih ritmičnih načinih (swing, latin),

 spoznava osnovne lestvice (do treh predznakov – dur, mol, durova pentatonika, molova

pentatonika in blues lestvica) in jih uporablja v svobodni improvizaciji,

 spoznava mikrofonsko tehniko,

 spoznava osnovne simbole akordov in ritmične strukture jazz glasbe,

 izvaja osnovno harmonsko in oblikovno analizo skladb iz repertoarja (zavedanje forme,

tonalnih centrov, modulacij),

 spoznava značilnosti klasičnega bluesa,

 spoznava značilnosti klasične 12-taktne blues oblike,

 spoznava značilnosti klasične 32-taktne oblike jazz standarda,

 spoznava in usvaja osnovne skladbe jazz repertoarja (jazz standardov), prilagojene

individualnemu obsegu, s poudarkom na fonetiki in dikciji angleškega jezika, natančni intonaciji in ritmu ter interpretaciji vsebine in sporočila posamezne skladbe,

 improvizira na osnovno melodijo harmonsko enostavnih skladb z ohranjanjem besedila,

kasneje z uporabo zlogov.

 Priporočena literatura: M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes



Etude

 Ritmične vaje s scat artikulacijo

 Krajše diatonične fraze s scat artikulacijo

 Fraze na kadence II–V v duru in naravnem molu

Skladbe s področja klasične glasbe

 Učenec spoznava klasično pevsko literaturo skladateljev 16. in 17. stoletja.

 Priporočena literatura: G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo s področja klasične glasbe. Skladbe s področja zabavne glasbe

 Učenec spoznava podzvrsti zabavne glasbe z osnovnimi značilnostmi.

 Priporočena literatura: H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo s področja zabavne glasbe.

Skladbe slovenskih avtorjev

Priporočene skladbe:

 F. Miličinski: Moj narobe svet

 J. Privšek, A. Skale: Vozi me vlak v daljave

 J. Hubsher, V. Kreslin: Nekega jutra, ko se zdani

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo slovenskega avtorja.



Opombe

Poleg navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.

Izpitne vsebine

 Dve 2-taktni scat vaji v dveh različnih tonalitetah progresije II–V–I

 Skladba v 12-taktni blues obliki, improvizacija preko ene forme z uporabo pentatonike

 Ena skladba iz repertoarja jazz standardov



2. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 izpopolnjuje in zavestno povezuje dihalno tehniko s pravilnim nastavkom,

 spoznava vaje za večanje obsega in izenačevanje registrov,

 izvaja vaje za izenačevanje vokalov,

 izvaja tehnične vaje v obsegu oktave,

 izvaja vaje za vibrato.

Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 spoznava in utrjuje osnovne lestvice (do pet predznakov – dur, mol, durova pentatonika,

molova pentatonika in blues lestvica) ter jih uporablja v svobodni improvizaciji,

 dve blues temi, vsaj ena z besedilom: analiza zgradbe, petje osnovnih in funkcionalnih

akordičnih tonov (terce, septime),

 štirje raznoliki osnovni jazz standardi: analiza zgradbe, petje osnovnih in funkcionalnih

akordičnih tonov (terce, septime),

 transponira skladbe (melodija in harmonske oznake) v odgovarjajoče tonalitete (vocal score,

lead sheet),

 zapisuje in izvaja preproste ritmično-melodične fraze na podlagi danih akordov.

 Priporočena literatura: M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes



Etude

 Diatonični vzorci s scat zlogi (II–V, III–VI–II–V v duru in naravnem molu)



Skladbe s področja klasične glasbe

 Priporočena literatura: G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo s področja klasične glasbe.



Skladbe s področja zabavne glasbe

 Priporočena literatura: H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo s področja zabavne glasbe.

Skladbe slovenskih avtorjev

 M. Sepe, G. Strniša: Zemlja pleše

 B. Lesjak, F. Milčinski: Ne čakaj na maj

 Ljudska: Cesta bela

 J. Ulaga: Nič se ne zgodi

Letno je treba predelati najmanj eno skladbo slovenskega avtorja.

Opombe

Poleg že navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Dve štiritaktni scat vaji v dveh različnih tonalitetah progresije II–V–I

 Ena skladba v blues obliki, improvizacija preko ene forme z uporabo blues lestvice

 Ena skladba iz repertoarja jazz standardov



3. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 širi repertoar s stilsko raznolikim programom (poudarek na natančnejši intonaciji, ustreznem

fraziranju, ritmu in dinamiki),

 izvaja vaje za sproščanje aktivne pevske drže,

 izvaja tehnične vaje v obsegu oktave in pol.



Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 improvizira po harmonski strukturi usvojenih skladb,

 razvija in uporablja lastne improvizacijske zloge,

 posluša in transkribira preprostejše fraze (vprašanje – odgovor),

 poje transkribirane fraze,

 obravnava in utrjuje lestvične strukture (vsi predznaki – dur, naravni, harmonični in melodični

mol, blues),

 spoznava moduse (dorski, lidijski, miksolidijski),

 transponira skladbe (melodija, harmonske oznake) v odgovarjajoče tonalitete (lead sheet s

poudarkom na čitljivosti, jasnosti),

 posluša in analizira raznolike priznane izvedbe skladb iz repertoarja (najmanj tri različne

vokalne izvedbe izbrane skladbe),

 utrjuje in poglablja znanje o klasični blues obliki, spoznava razvoj in podrobnejše značilnosti

te oblike,

 pripravi najmanj eno ritmično-melodično transkripcijo priznane vokalne interpretacije s

posnetka.

 Priporočena literatura: M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes

J. Niemack: Jazz Vocal Standards

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring Modal Jazz

H. Leonard: Scat Omnibook



Etude

 Etude, zgrajene na harmonski osnovi preprostejših jazzovskih standardov

 Ritmične vaje v swing in latin ritmičnem načinu

 Ritmično-melodične vaje na podlagi harmonske kadence v duru, naravnem in harmoničnem

molu

 Modalne ritmično-melodične vaje



Skladbe s področja klasične glasbe

 Priporočena literatura: G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano

Letno je treba predelati najmanj dve klasični skladbi.

Skladbe s področja zabavne glasbe

 Priporočena literatura: H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi s področja zabavne glasbe.



Skladbe slovenskih avtorjev

 J. Privšek, G. Strniša: Oblak

 M. Sepe, E. Budau: S teboj

 M. Gregorič, R. Vilčnik: Metulji

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi slovenskih avtorjev.



Opombe

Poleg že navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Ena ritmično-melodična etuda, zgrajena na harmonski osnovi lažjega jazz standarda

 Dva raznolika jazz standarda s scat improvizacijo

 Ena modalna skladba ali zahtevnejša skladba s področja zabavne glasbe

Vsa izpitna snov se izvaja na pamet, vsaj ena skladba z mikrofonom ob spremljavi inštrumenta ali na posnete podlage s predvajalnika.



4. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 izpopolnjuje dihalno tehniko,

 utrjuje vokalni nastavek,

 izvaja tehnične vaje v obsegu dveh oktav,

 obvladuje glasovne registre in utrjuje prehode med registri,

 izvaja težje lestvične postope (kromatična lestvica),

 razvija sposobnost sodelovanja pri večglasnem petju enostavnejših harmonij.



Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 oblikuje lastne enostavne začetke in zaključke skladb (vamp, turnaround idr.),

 poje scat vaje v večjem melodičnem obsegu in vseh modusih, poudarek na uporabi tenzij (9,

maj7 in 13),

 improvizira s scat zlogi na tradicionalne harmonske vzorce s poudarkom na ritmu in širjenju

melodične kompleksnosti,

 kontrolirano usmerjeno improvizira z lastnimi zlogi na obravnavanih skladbah,

 bere enostavne skladbe a vista,

 podrobno obravnava in uporablja lestvice (vsi diatonični modusi),

 posluša in analizira različne priznane izvedbe skladb iz repertoarja (najmanj tri različne

vokalne in ena instrumentalna izvedba izbrane skladbe),

 ena transkripcija vokalne (besedilne) interpretacije,

 ena transkripcija improviziranega vokalnega sola,

 analizira in podrobno spoznava priznanega jazz pevca/pevko iz zgodovine jazz glasbe po lastni

izbiri.

 Priporočena literatura: M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes

J. Niemack: Jazz Vocal Standards

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring Modal Jazz

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring the Blues

J. Niemack: Singing in Tune

H. Leonard: Scat Omnibook



Etude

 Diatonične vokalize s scat zlogi z večjim melodičnim obsegom in v hitrejših tempih

 Ritmično-melodične vaje v vseh tonalitetah z gibanjem po kvintnem krogu

 Etude, zgrajene na harmonski osnovi jazzovskih standardov



Skladbe s področja klasične glasbe

 Lažji samospevi klasičnih avtorjev

 Priporočena literatura: H. Volarič: Samospevi

M. Kozina: ABC

G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano Letno je treba predelati najmanj dve klasični skladbi.

Skladbe s področja zabavne glasbe

 Priporočena literatura: H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi s področja zabavne glasbe.



Skladbe slovenskih avtorjev

 J. Privšek, S. Makarovič: Luči Ljubljane

 J. Privšek, E. Budau: Zelena leta

 J. Robežnik, D. Velkaverh: Mlade oči

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi slovenskih avtorjev.

Opombe

Poleg že navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Ena etuda, zgrajena na harmonski osnovi jazzovskih standardov

 Dva raznolika jazz standarda s scat improvizacijo

 Ena transkripcija priznane vokalne interpretacije jazzovskega standarda (tema)

 Ena originalna jazz kompozicija ali zahtevnejša skladba s področja zabavne glasbe



Napredovanje

Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje izobraževanja in je pozitivno ocenjen iz drugih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše na višjo stopnjo izobraževanja, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.



5. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 nadgrajuje do sedaj usvojeno znanje,

 popolno kontrolira in povezuje dihalno-pevski aparat,

 elastično obvladuje registre in prehode med njimi,

 izpopolnjuje ritmičnost (timing) s pestro dinamiko,

 razvija sposobnost sodelovanja pri večglasnem petju težjih akordov in disonanc.



Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 improvizira preko težjih, nediatoničnih harmonskih progresij s poudarkom na melodičnih,

stilskih frazah kot tvorbah novih melodij,

 širi repertoar,

 posluša in analizira zahtevnejšo instrumentalno literaturo,

 ustvarja lastna besedila k enostavnejšim instrumentalnim skladbam ali improvizacijam,

 ustvarja lastne blues teme,

 kontrolirano dodaja lastni izraz, razvija sporočilnost in komunikacijo z občinstvom, ustvarja

atmosfero,

 bere a vista v enakomernem, zmernem tempu,

 oblikuje lastne enostavne začetke, medigro in zaključke skladb (vamp, turnaround idr.),

 izpopolnjuje in aranžira vokalni lead sheet z uvodom, medigro in koncem,

 utrjuje lestvične in harmonske strukture ter alterirane lestvice,

 pripravi transkripcijo improviziranega pevskega sola,

 pripravi transkripcijo improviziranega instrumentalnega sola,

 osnovno aranžira vsaj dve izmed obravnavanih skladb,

 podrobno analizira album priznanega jazz izvajalca po lastni izbiri.

 Priporočena literatura:

M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes

J. Niemack: Jazz Vocal Standards

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring Modal Jazz

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring the Blues

M. Bermejo: Jazz Vocal Improvisation. An Instrumental Approach D. Meader: Vocal Jazz Improvisation. An Instrumental Approach



Etude

 Vokaliziranje, scat vaje v vseh obravnavanih lestvicah

 Scat vaje s poudarkom na uporabi tenzij (b9, #9 ter #11/b5)

 Diatonične vokalize s scat zlogi v hitrejšem tempu v gibanju po kvintnem krogu

 Etude, zgrajene na harmonski osnovi jazz standardov

Skladbe s področja klasične glasbe

 Priporočena literatura:

G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano

Arie antiche, zv. 1, 2, 3

Letno je treba predelati najmanj dve klasični skladbi.



Skladbe s področja zabavne glasbe:

 Priporočena literatura:

H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi s področja zabavne glasbe.



Skladbe slovenskih avtorjev

 M. Sepe, D. Velkaverh: Med iskrenimi ljudmi

 J. Robežnik, G. Strniša: Orion

 J. Gregorc, E. Budau: Vonj noči

 J. Privšek, D. Velkaverh: Nad mestom se dani

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi slovenskih avtorjev.



Opombe

Poleg že navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Transkripcija improviziranega instrumentalnega/vokalnega sola ali etuda, zgrajena na

harmonski osnovi jazz standarda

 Dva jazz standarda z lastnimi aranžmaji

 Dve originalni jazz kompoziciji ali ena originalna jazz kompozicija in ena zahtevnejša skladba s

področja zabavne glasbe

 Skladba slovenskega avtorja/avtorice z učenčevim aranžmajem



6. RAZRED

Tehnične in muzikalne prvine

Učenec:

 tehnične in muzikalne prvine ter teoretične vsebine v zadnjem letu utrjuje, nadgrajuje in

popolnoma prilagaja svojim zmožnostim,

 sproščeno, iskreno in prepričljivo interpretira težje, virtuozne skladbe,

 gradi repertoar v stilski smeri po lastni izbiri.



Jazzovska teorija in praksa za pevce

Učenec:

 razvija lastno ustvarjalnost pri aranžiranju ter komponiranju,

 pripravi transkripcijo celotne vokalno-instrumentalne jazz skladbe do zasedbe seksteta,

 oblikuje zvočno sliko izbranih skladb – usmerjeno aranžira,

 ustvarja lastna besedila preko instrumentalnih tem ali improvizacij,

 ustvarja melodije z besedilom preko enostavnejših harmonskih progresij.

 Priporočena literatura:

M. Weir: Vocal Improvisation

B. Stoloff: Scat! Vocal Improvisation Techniques

B. Stoloff: Blues Scattitudes

J. Niemack: Jazz Vocal Standards

J. Niemack:Hear It and Sing Itt! Exploring Modal Jazz

J. Niemack: Hear It and Sing It! Exploring the Blues

M. Bermejo: Jazz Vocal Improvisation. An Instrumental Approach D. Meader: Vocal Jazz Improvisation. An Instrumental Approach



Etude

 Vokaliziranje, scat vaje v vseh obravnavanih lestvicah v hitrejših tempih

 Scat vaje s poudarkom na uporabi vseh tenzij

 Diatonične vokalize s scat zlogi v hitrejšem tempu v gibanju po kvintnem krogu

 Etude, zgrajene na harmonski osnovi jazz standardov

 Bebop tema (Anthropology, Billie's bounce, Ornythology idr.)

Skladbe s področja klasične glasbe

 Priporočena literatura:

G. Concone: 50 Leçons de chant op. 9

N. Vaccai: Metodo Pratico di canto italiano

Arie antiche, zv. 1, 2, 3

Letno je treba predelati najmanj dve klasični skladbi.



Skladbe s področja zabavne glasbe

 Priporočena literatura:

H. Leonard: The Real Pop Book

H. Leonard: The Real Rock Book

H. Leonard: The Real R&B Book

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi s področja zabavne glasbe. Skladbe slovenskih avtorjev

 J. Privšek, E. Budau: Violine v mojem srcu

 J. Privšek, E. Budau: Ljubezen v f-molu

 A. Soss, E. Budau: Čas beži kakor dim

 J. Privšek, E. Budau: Samo nasmeh je bolj grenak

Letno je treba predelati najmanj dve skladbi slovenskih avtorjev.

Opombe

Poleg že navedenih etud, skladb ipd. lahko uporabljamo tudi drugo ustrezno literaturo.



Izpitne vsebine

 Pet zahtevnejših skladb, ki so tako ali drugače povezljive (vsebinsko, avtorsko, stilsko idr.) in

lastno aranžirane

 Lastna vokalna skladba oziroma lastno besedilo na že obstoječo instrumentalno skladbo ali

dodatna skladba iz prve alineje izpitnih vsebin





5 STANDARDI ZNANJA


Nižja stopnja

Po končani nižji stopnji učenci usvojijo osnove tehničnih prvin pevskega aparata in jih uspešno aplicirajo v izvedbo naučenih skladb. Improvizirajo preko harmonskih progresij lažjih jazz standardov in samozavestno nastopajo ter se znajdejo v vlogi solista. Korepetitorju oziroma spremljevalnemu ansamblu samostojno razložijo forme in tempe skladb.

Višja stopnja

Po zaključku višje stopnje so učenci usposobljeni za samostojno pripravo programa in vodenje vaj v različnih vokalnih in vokalno-instrumentalnih zasedbah. Nastopajo samozavestno in spontano improvizirajo tako z besedilom kot s scat zlogi. Razvijejo svojo glasbeno identiteto ter ustvarjajo lastna besedila in lažje skladbe.



5.1 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanja opredeljujejo dosežke učenca in so mejna kategorija, ki se izkazuje z oceno zadostno (2). Vključujejo obseg in kakovost znanj, spretnosti in veščin, ki jih v skladu z operativnimi cilji (dejavnosti in vsebine) v učnem načrtu predmeta jazz petje učenec razvija med šolskim letom in izkaže ob koncu šolskega leta ter so nujno predznanje za nadaljnje učenje v naslednjem razredu.

Za minimalni standard učenci izvajajo program z nekaterimi pomanjkljivostmi v artikulaciji, dinamiki, poudarkih ipd., v počasnejšem tempu od zahtevanega, a s povečini natančnimi tonskimi višinami in ritmom, kljub temu pa je učenčeva izvedba še vedno sprejemljiva.



1. razred

Učenec še zadovoljivo:

 razume pomen pravilnega dihanja,

 improvizira ali izvaja vnaprej pripravljene sole,

 izvaja vaje v počasnejšem tempu,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.



2. razred

Učenec še zadovoljivo:

 razume pomen pravilnega dihanja in ga ustrezno uporablja pri petju,

 uspešno izenačuje vokale pri izvajanju tehničnih vaj,

 izvaja vaje v počasnejšem tempu,

 improvizira ali izvaja vnaprej pripravljeni solo,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.

3. razred

Učenec še zadovoljivo:

 uspešno izenačuje vokale pri izvajanju skladb in tehničnih vaj,

 samostojno improvizira preko klasične oblike bluesa,

 improvizira oziroma izvaja vnaprej pripravljeni solo na harmonski podlagi lažjih skladb iz

literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.

4. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvaja vaje v počasnejšem tempu,

 izvaja lestvične postope v počasnejšem tempu,

 izvaja transkripcijo lažjega improviziranega vokalnega sola,

 izvaja transkripcijo lažjega improviziranega instrumentalnega sola,

 pri improvizaciji na harmonski podlagi lažjih skladb iz literature, navedenih v operativnih ciljih

predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja uporablja lažje tenzije (9, maj7, 13),

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.

5. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvaja tehnične vaje z zglajenimi prehodi med vokalnimi registri,

 izvaja vaje v počasnejšem tempu,

 izvaja lestvične postope v počasnejšem tempu,

 izvaja transkripcijo lažjega improviziranega vokalnega sola,

 izvaja transkripcijo lažjega improviziranega instrumentalnega sola,

 pripravi osnovni aranžma predelanih skladb (intro in outro),

 pri improvizaciji na harmonski podlagi lažjih skladb iz literature, navedenih v operativnih ciljih

predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja uporablja tenzije (9, b9, #11, maj7 in 13),

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.

6. razred

Učenec še zadovoljivo:

 izvaja tehnične vaje z zglajenimi prehodi med vokalnimi registri,

 izvaja vaje v počasnejšem tempu,

 izvaja lestvične postope v počasnejšem tempu,

 izvaja transkripcijo težjega improviziranega vokalnega sola v počasnejšem tempu,

 izvaja transkripcijo težjega improviziranega instrumentalnega sola v počasnejšem tempu,

 pripravi osnovni aranžma predelanih skladb (intro, medigra, outro),

 pri improvizaciji na harmonski podlagi lažjih skladb iz literature, navedenih v operativnih ciljih

predmeta/vsebine, ali iz druge ustrezne literature po izboru učitelja uporablja vse tenzije,

 izvaja lažje skladbe iz literature, navedene v operativnih ciljih predmeta/vsebine, ali iz druge

ustrezne literature po izboru učitelja.





6 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA


Temeljna naloga učitelja je, da razvija učenčeve glasbene sposobnosti in spretnosti ter znanja, pri čemer je v ospredju privzgoja ljubezni do glasbe in želje po muziciranju.

Učitelj pri izbiri metod, načinov dela in vsebin izhaja iz učenčevih predispozicij in predznanj, pri čemer je učni načrt učitelju izhodišče in opora. Učni načrt dovoljuje veliko svobode pri izbiri literature kot tudi pri vodenju samega učnega procesa. Izbira skladb po težavnosti je prepuščena učitelju, ki v celoti odgovarja za učenčev pevski razvoj.

Poseben pomen v učnem procesu naj dobi razvoj sluha, ki naj zvok ne samo nadzoruje, temveč ga tudi načrtuje. Razvoj tehnike in teoretičnih znanj naj bo skladno z razvojem slušnih procesov, da ne pride do odtujitve glasbenega bistva (od veščine).

Vsako glasbeno delo je pomembno najprej natančno prebrati, pojasniti in analizirati. Kontinuiteta dvigovanja težavnosti mora biti enakomerna.



7 IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

MATERIALNI POGOJI

Primerno velika, akustično in zvočno izolirana učilnica, standardna oprema za individualni pouk, klavir ali pianino, elektroakustični zvočni sistem, stensko ogledalo, strokovno gradivo, strokovna literatura, računalnik s spletno povezavo.



POGOJI ZA VPIS

Učenec lahko začne pouk jazz petja obiskovati praviloma po mutaciji. Svoje dispozicije izkaže na sprejemnem preizkusu.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v glasbenih šolah.



ZNANJA IZVAJALCEV

 visokošolskega izobraževanja jazz petja

Jazz petje  katerega koli visokošolskega izobraževanja ali Učitelj srednješolskega izobraževanja jazz petja po določilih 93.

člena ZOFVI