KULTURNO-PROSVETNO ŽIVLJENJE V ŽELEZNIKIH od 1945 do 1975
Po drugi svetovni vojni sta bila v Železnikih
v ruševinah cba domova, prosvetni
in sokclski. Ostali pa so ljudje.
ki so v obdobju med obema vojnama bili
člani Prosvetnega (ali Izobraževalnega)
in Bralnega društva. Tradicija je torej
ostala živa in iz nje je zrastla želja, da
je s kulturno-prosvetnim delom treba
nadaljevati, sicer ne več ločeno, pač pa
skupno. Enotnost in združena prizadevanja
so kmalu rodili lepe rezultate tudi
na tem področju družbene dejavnosti.
Prva leta po vojni, predvsem v letin
1945 in 1946, je bilo v Železnikih, kakor
tudi drugje po dolini, prirejenih precej
mitingov, ki so še na partizanski način
popestrili kulturno in družabno delovanje.
Kmalu pa so začela nastajati kultur
no-umetniška društva (KUD), istočasno
pa po delovnih organizacijah še sindikalna
kulturno-umetniška društva
(SKUD). V okviru teh društev se je torej
začela obnavljati in razvijati kulturno-
prosvetna dejavnost, ki jo je bila prekinila
vojna, ki pa je sedaj po vojni v
novih razmerah osvoboditve dobila nove
oblike in bogatejša vsebino.
Kakor drugje po dolini tako je tudi
v Železnikih bilo kmalu po vojni ustanovljeno
KUD. Z razvojem nove kovinske
industrije, ki se je tu začela in razraščala
ob delovni zadrugi NIKO Železniki,
ki je prerastla v solidno delovno
organizacijo, so formirali še SKUD. Z
delom je začela igralska skupina, nastal
je moški pevski zbor, odprta je bila sindikalna
knjižnica, nekaj ljubiteljev se je
zbralo v šshovskem krožku in podobno.
Na Cešnjici, kjer je delovalo samostojno
KUD, so sprva imeli le ženski pevski
zbor. Za njim je začel nastopati še m2-
sani pevski zbor, potem igralska skupi'
na in ob njej še folklorna skupina.
Iz KUD in SKUD so kasneje nastala
delavsko-prosvetna društva (DPD) Svoboda,
kakor obstajajo še danes. Okrog
leta 1960 je iz članov KUD Železniki in
SKUD NIKO Železniki nastalo DPD Svoboda
Železniki, kateremu se je leta 1974
priključilo še DPS Svoboda Cešnjica.
Predsedniki KUD Železniki so bili Niko
Zumer, Janko Logar in Marjan Thaler.
Predsednika DPD Svoboda sta bila
Franc Peternel in sedaj Niko Sedej.
SKUD NIKO Železniki je vodil Jože Mohorič.
Prireditve in proslave
Člani KUD in SKUD oziroma sedaj
DPD Svoboda Železniki se aktivno
vključujejo v družbena dogajanja tudi
z organiziranjem in vsestranskim sodelovanjem
na prireditvah, proslavah in
komemoracijah. Sodelujejo koit organizatorji
prireditev, kot recitatorji in v
sodelovanju s pevskim zborom, s člani
TVD Partizan in s šolsko mladino.
Občina Železniki, ki je obstajala do leta
1962, je uvedla občinski praznik od
9. do 11. januarja v spomin na bitko
Cankarjevega bataljona v Dražgošah leta
1942. Na ta občinski praznik, ki se
praznuje tudi sedaj v okviru škofjeloške
občine, je v kulturnem domu slavnostna
prireditev.
Med letom se bolj ali manj pestro zvrstijo
prireditve ob naslednjih dnevih in
praznikih: na Prešernov dan (februarju),
za dan žena (marca), na 1. maj, ob čipkarskem
dnevu (avgusta), na dan i-epublike
(novembra) in na Silvestrovo ob
zaključku leta. Cipkar.=ki dan je nekakšna
osrednja prireditev v Železnikih. Zadnja
leta so se prireditve tega dneva programsko
razširile, saj se jih udeležujejo
tudi zamejski rojaki iz Podgore, Steverjana
in Sovodenj pri Gorici. Prvi pobudniki
teh stikov so bili bratje Arnol,
ki imajo svoj instrumentalni ansambel.
Navezali so stike s Steverjanci in Podgorci
ter so posebej, sprva za čipkarski
dan. organizirali tako srečanje v Železnikih,
sami pa so go-tovali v Steverjanu.
Ker so se taki obiski in stiki z zamejskimi
Slovenci pokazali za primerne
in koristne, so te izmenjave obiskov in
gostovanj dobile širši okvir. Tako sedaj
na prireditvah čipkarskega dne nastopajo
tudi naši zamejski rojaki s svojim
kulturnim programom, kar daje prireditvam
širšo in polnejšo vsebino. Razmi.
šljajo, kako bi te prireditve folklorno
in etnografsko popestrili.
Poleg teh dokaj rednih prireditev, ki
se vrstijo med letom in so že doka.i
ustaljene, so se po vojni zvrstile še tudi
številne druge priložnostne prireditve.
Tako jo bila s posebnim kulturnim programom
organizirana proslava »Po poteh
škofjeloškega odreda«. Kulturni program
je bil izveden ob zboru aktivistov
Gorenjske, ob slavnostni otvoritvi zdravstvenega
doma in ko je bil organiziran
množični partizanski pohod v Cerkno.
27. april 1946 velja za ustanovni datum
proizvodne zadruge kovinarjev z o. j . NI-
356
KO Železniki, iz katere so se kasneje
razvilo še dioige delovne organizacije
(Iskra, Tehtnica). Ob 10-letnici te proizvodne
zadruge so člani SKUD NIKO
Železniki pripravili kulturni teden, ki je
trajal ves zadnji teden aprila do 1. maja
1956. Zvrstile so se kulturne in športne
prireditve, izdali pa so tudi brošuro z naslovom
10 let tovarne. Razdelili so jo
članom oz. delavcem tedanje zadruge.
15 let kasneje, od 26. aprila do 1. maja
1971, so praznovali 25-letnico novega kovinarstva.
Ponovno so organizirali prireditve,
ki so se vrstile ves teden in s
tem kar se da slovesno praznovali in slavili
velik industrijski razvoj Železnikov
in vse doline. Leto prej se je sestal uredniški
odbor z namenom, da bi za jubilej
izdali brošuro o razvoju kovinske industrije.
Ker pa se je število sodelavcev
močno razširilo, je namesto jubilejne
brošure nastal zajeten zbornik Selška
dolina v preteklosti in sedanjosti. Seveda
tak zbornik ni mogel iziti ob 30-letnici
osvoboditve in 25-letnici nove kovinske
industrije, ampak je izšel šele oktobra
1973, kar je sovpadlo s tisočletnico
loškega gospostva. Zbornik ima 390
strani in je bil tiskan v 2300 izvodih. Natis
so finančno podprle vse delovne organizacije
v Selški dolini.
Poseben kulturni program so pripravili
Na plavžu 31. avgusta 1969 ob otvoritvi
muzejskih zbirk starega kovaštvi,
zagarstva, sodarstva in čipkarstva v
Plavčevi hiši.
Posebno mesto v družbenem dogajanju
imajo razne žalne slovesnosti, ki so bile
vedno skrbno in solidno pripravljene.
Take važnejše komemorativne svečanosti
so bile:
— odkritje spominske plošče žrtvam
za svobodo, ki je vzidana na stavbi krajevnega
urrida v Železnikih,
—• odkritje spomenika 19 ustreljenim
talcem pod Dolenjo vasjo (Plečnikova
umetnina).
— odkritje prenovljene grobnice padlim
borcem na pokopališču v Železnikih,
— razvitje prapora občinskega odbora
ZZB NOV Železniki,
— odkritje spomenika NOB na trgu v
Železnikih,
— odkritje spominske plošče 16 padlim
prešernovcem pod Zijalko,
— odkritje spomenika Cankarjevemu
bataljonu v Dražgošah ter
— ob dnevu mrtvih v Železnikih.
Tu je treba vsekakor omeniti zelo uspel
recital z naslovom: Trnova pot slovenskega
naroda. Sestavila sta ga Matevž
Smid in Mici Benedičič. Vsebinsko
Igralci komedije »Vesela božja pot«, ki so po vojni tudi sicer največ nastopali
-Ml*^
357
Prizor iz drame »Sveti plamen«
zajema obdobje cd kmečkih puntov do
osvoboditve. V njem so sodelovali člani
KUD iz Železnikov, Cešnjice, Selc in
Dražgoš. Z njim so nastopili v več krajih
po dolini ter povsod doživeli izredno
lep sprejem.
Nepogrešljiv sodelavec na vseh teh
prireditvah je seveda moški pevski zbor.
ki se lahko pohvali tudi z več samostojnimi
nastopi. Zaradi zanimivega razvoja
in lepih uspehov zasluži, da ga kaj
kmalu kdo posebej predstavi naši javnosti.
Popolna osemletna osnovna šola je tudi
važen kulturni člen. ki dopolnjuje tovrstno
kulturno dejavnost v dolini. Člani
KUD oz. DPD Svoboda so v sodelovanju
z uCiteljsitvom in učenci te šole organizirali
že več uspelih prireditev. Otvoritev
novega šolskega poslopja septembra
1948 na Otokih je bila združena
z veliko kulturno prireditvijo. Podobna
kulturna prireditev je bila leta 1958, ko
so tudi v Dražgošah odprli novo šolo in
jo imenovali po narodnem heroju in učitelju
Stanetu Žagarju. Ko so leta 1961
v tej šoli uredili dvorano za kulturne
prireditve, je bilo to spet združeno z veliko
kulturno slovesnsr.tjo. Ob 20-letnici
revolucije (1981) je bil ob novi šoli v
Železnikih odkrit spominski kamen pionirskemu
odredu Ratitovec. Tedaj je bila
ob tem množična kulturna priredit.^v.
Pionirski odred ima sedaj ime Prešernovo
brigade.
Člani DPD Svoboda so skupaj z osnovno
šolo priredili tudi javno tekmovanje
v Prosvetnem domu »Pokaži, kaj
znaš!«. Tudi ob sprejemu Titove štafete
in kurirčkove pošte so bile organizirane
priložnostne prireditve, ki so jih
člani DPD Svoboda in šola skupaj pri'
pravili. Tako so že nekajkrat tudi skukaj
pripravili sprejem dedka Mraza, ko
je posebna skupina nastopala s programom
in obiskala šolske otroke, kakor tudi
otroke delavcev v nekaterih delovnih
organizacijah.
Ob 80-letnici zaslužnega rojaka dr.
Franceta Koblarja je bila leta 1969 v
prostorih osnovne šole intimna slovesnost,
na katero je prišel tudi slavljenec.
Poleg učiteljstva so se te slovesnosti
udeležili še številni tisti igralci, s katerimi
je dr. Koblar v letih po prvi svetovni
vojni igral in režiral v Železnikih.
358
Seveda bi bilo o kultumo-prosvetni
dejavnosti šole, kakor tudi o njenem deležu
pri razvijanju športa in telesne kulture
možno še kaj več napisati. Pa naj
to ostane naloga za bližnjo prihodnos*.
Igralska skupina
Igralska tradicija je v Železnikih dokaj
stara, saj korenini že v letih pred
prvo svetovno vojno. Razumljivo je, da
so zato starejši igralci že takoj ob osvoboditvi
radi nadaljevali to svoje kulturno
delo. Toda za to je predvsem potreben
primeren prosrtor, kjer sta oder
in dvorana. Dobili so ga v Thaler j evom
salonu, kjer je sedaj gostilna Na Trnju.
Pozimi 1945 46 so ob otvoritvi tega prostora
nastopila dekleta, ki so se predstavila
z veseloigro Jurčki. Kar sama so se
pripravila. Se v isti zimski sezoni je potem
tu nastopila igralka skupina z
dramo Zadnje razočaranje, ki jo je režiral
Matevž Smid.
Z \'so vnemo so se lotili obnove domov.
Bivši prosvetni dom je dobil novo
funkcijo. Poleg poštnega urada, ki je bi!
tam že tudi prej, so _tu sedaj uredili prostore
za občinske urade in stanovanje za
hišnika. Bivši sokolski dom so začeli
urejati kot dom za kulturne prireditve.
Proti koncu leta 1946 je bil že toliko
urejen, da so pozimi 194647 v njem že
mogli nastopati. Ob tedanji orvi ureditvi
so pripravili pester kulturni program,
v katerem je bila tudi ruska drama
dvodejanka Zaklad (režiral Matevž
Smid). Ze v isti sezoni je potem igralska
skupina nastopila s celovečerno
predstavo, z Jurčičevim Desetim bratom
(režiral Drago Dolenc). To je bil soliden
začetek, organizacijske težave so
bile premagane in igralska skupina se
je pogumno lotila novih nalog.
KUD Železniki je do leta 1925 upravljalo
obnovljen prosvetni dom. Tedaj
pa je ta dom, kakor drugje po Sloveniji,
prišel pod upravo TVD Partizan. Od
tedaj dalje KUD Železniki oz. DPD Svoboda
v tem domu le gostuje. Leta 1971
je bil izročen svojemu namenu nov kulturni
dom na Cešnjici. V njem je urejena
sodobna kino dvorana in od tedaj v
prosvetnem domu v Železnikih ni več
kino predstav. Prosvetni dom so tedaj za-
Prizor iz drame »Via mala«
359
Ml^da igralska skupina iz Železnikov na gostovanju v Sorlci spomladi 1975 z veseloigro »Zmešnjava
nad zmešnjavo«
Čeli preurejati in ga preurejenega odprli
jeseni 1974. Dvorana in oder sta tu sedaj
urejena predvsem za gledališke predstave,
nad dvorano pa je knjižnica 5 čitalnico,
ki služi tudi potrebam vodstev
krajevnih družbenopolitičnih organizacij.
Dvorana je pred to preureditvijo
mogla sprejeti do 450 gledalcev, ker je
imela še balkon za 100 sedežev in stojišč.
Preurejena dvorana, ki nima balkona,
ima 350 sedežev. Lepo preurejen
prosvetni dom je velika pridobitev za
Železnike, saj je sedaj omogočeno gostovanje
tudi večjih in zahtevnejših gledaliških
skupin.
Do leta 1975 so se v tem domu zvrstile
naslednje igre (v oklepaju je ime režiserja):
Pri Hrastovih (Lojze Oblak), Nobene
žene več (Drago Dolenc), Bratomo'-
na Metavi (Marjan Thaler). Kulturna
prireditev v Črni mlaki (Matevž Smidi,
Pot do zločina. Vesela božja pot. Operacija
(Marjan Thaler), Kamnolom (Anton
Gortnar). Glavni dobitek. Razvalina
življenja (Matevž Smid), Žene stavkajo
(Anton Gortnar in Matevž Smid), Izdajalec,
Vedež, Vrnitev, Mati, Raztrganci,
Punt, Milijon težav. Življenje zmaguje.
Rojstvo v nevihti. Mrak, Anaiiabet
(vseh 11 je režiral Matevž Sni.d),
Kovaška ognjišča (Niko Zumer), Maksel
(Anton Gortnar), Gospodar. Ujež (Matevž
Smid), Mostovi (Niko Zumer), Matura
(Jože Zupančič). Strindberški župan.
Sveti plamen (Marjan Thaler), Mucin
dom (Matevž Smid), Kadar se utrga oblak
(IMIIVO Zumer), Cvrček za pečjo. Šolski
nadzornik. Težka ura, Otok in struga.
Scampolo, Kolesa teme. Dežurna
služba. Pozabljeni ljudje. Naša kri. Na
stranskem tiru. Via mala, Vchunka 907,
Raztrganci (vseh 13 Matevž Smid), Plinska
luč (Anton Gortnar), Hlapec Jernej,
Butalci (Matevž Smid). Zupanova Micka
(Ladica Trojar) in Zmešnjava nad zmešnjavo
(Matevž Smid).
Igro Kovaška ognjišča je napisal pisatelj
Ivo Zorman za 10-letnico zadruge
NIKO Železniki, ko je bil tedaj še učitelj
na osnovni šoli v Železnikih. Komedija
Kulturna prireditev v Črni mlaki
pa je nekakšna ljudska množična igra,
saj v njej nastopa kar 60 igralcev, in
sicer vseh starosti. Ko so jo igrali v Ze-
360
leznikih, so k igranju pritegnili skoraj
vse člane KUD in najstarejši med nastopajočimi
je imel 70 let.
Vse navedene igre so bile v prosvetnem
domu igrane vsaj po dvakrat ali
trikrat, nekatere pa tudi po večkrat. Je
pa igralska skupina z vsemi tudi gostovala
v drugih krajih po dolini in celo
zunaj nje. Tako so z večino navedenih
iger nastopili v Selcih, Dražgo.šah. Martinj
vrhu, Sorici in še kje v dolini. Nekatere
igre so igrali še v Skofji Loki.
Kranju, Kropi. Zireh, Retečah in eno
celo v Bovcu.
V drami Operacija je glavno vlogo
sprva igral Anton Kržišnik (Lesarjev).
Stanoval je sicer v Ljubljani, tedaj pa je
delal pri upravi Zadruge za obnovo Dražgoš.
Kržišnik je bil še igralec v letih
po prvi svetovni vojni, torej še pod
umetniškim vodstvom dr. Franceta Koblarja.
Kot gosrt; je kasneje v tej igri nastopil
še igralec ljubljanske Drame Maks
Furijan.
Navedene igre so zapisane po zaporedju,
kakor so bile igrane. Od navedenih
je SKUD NIKO Železniki pripravilo
naslednje: Zaklad. Glavni dcbitek. Razvalina
življenja. Žene stavkajo. Izdajalec.
Vedež, Vrnitev, Raztrganci, Punt,
Milijon težav. Rojstvo v nevihti. Mrak,
Analfabet, Kovaška ognjišča. Maksel,
Gospodar, Ujež in Mostovi.
Starejši igralci, ki so igrali že med
obema vojnama in ki so po letu 1945 ponovno
nastopali, so V glavnem naslednji:
Tone Bekš. Jože Bencdičič (Mežnarjev),
Polde Košmelj, Tone Fajgelj (Kurovc),
Marjan. Thaler, Lojze Cemažar (Dionizijev),
Jože Zupančič, Jože Mohorič, Niko
Zumer. Drago Dolenc, Lojze Oblak,
Matevž Smid, Janko Logar, Janez Kopčavar.
Anton Gortnar, Tone Lotrič, Mici
Benedičič (Dvejstnica), Mici Benedičič
(Morajnarjeva), Ivana Primožič (Petrova).
Mara Bertoncelj, Anika Fajgelj in
Dragica Demšar.
Nekoliko mlajši igralci in igralke
(srednja generacija) so bili: Jože Torkar,
Tone Jelene (Svija), Jernej Dermota. Jože
Fafjar, Marjan Kramar, Franc in Janez
Kavčič, Niko in Tono Sedej. Franc
Thaler, Konrad Triler. Peter Gortnar,
Franc Peternel, Vida Gortnar. Francka
Gortnar (Mlakar), Martina Košmelj. učiteljica
Julči Strnad, Tončka Bertoncelj
Skupina članov KUD ?:eleznlkl in pionirskega odreda je pripravila pro.gram za dedka Mraza
(okrog leta 1955)
361
(Kristanova), Tončka Pegam, Mojca Primožič
in Vita Dolenc. S Cešnjice sta med
temi večkrat igrala tudi Peter Polajnar
in Mira Eržen.
Mlajši rod igralk in igralcev, ki so nastopili
v igrah Zupanova Micka in Zmešnjava
nad zmešnjavo, predstavljajo naslednji:
Filip Jelene, Janez Lotrič, Jože
Markelj, Stane Koblar, Niko Bertoncelj,
Franci Smid, Tone Bogataj, Dragica Jelene,
Jana Koblar, Cilka in Tončka Ferlan.
Ladica Troj ar, Anči Benedičič, Martina
Benedičič, Mara Tolar. Učiteljica Ladica
Trojar ni le igralka, pač pa je kar uspešno
režirala Zupanovo Micko ter s tem
pokazala voljo in talent tudi za to delo.
Matevž Smid. ki ima kot režiser pri
vsem tem delu največji delež, je režiral
še drugje. Tako je pri KUD Dražgoše že
leta 1946 režiral dramo Črna žena. Pri
KUD Cešnjica je režiral naslednje igre:
Pričarani ženin, Pot do z.ločina, Razvalina
življenja. Trije vaški svetniki in
Domen. Za loške poletne igre je DPD
Svoboda Železniki posodilo nekatere svoje
igralce. Tako so v Hamletu iz Železnikov
igrali Jože Fajfar, Marjan Kramar,
Niko Sedej in Franc Kavčič. Pri
igrah Za pravdo in srce ter Visoška kronika
pa je Igral le Jože Fajfar.
Kot maskerji so se zvrstili: Jože Zupane,
Matko Soklič. Marjan Thaler, Jože
Zupančič, pri zadnjih dveh igrah pa
je to delo opravila Iva Kemperle. Za luč
in potrebno razsvetljavo sio skrbeli: Janko
Smid (Fronc). Stanko Potočnik in sedaj
Filip Jelene. Sepetalka je največkrat
bila Vida Smid (Dermotova).
O nasitajanju scenarije pa je le treba
zapisati nekaj več. Bogata scenarija, ki
sta jo imela bivša domova, je bila med
vojno uničena. Prav vse je bilo treba
narediti znova. Predsednik KUD Železniki
Janko Logar je zvedel za akademskega
slikarja Rudolfa Otta. ki je kot
bavarski Nemec bil vojni ujetnik in je
delal v jeseniški železarni. Pobrigal se
je zanj in ga že leta 1946 pripeljal v Železnike.
Slikar Rudolf Ott se je z vso
vnemo lotil dela. Narisal je veliko raznovrstnih
kulis ne samo za Železnike,
pač pa tudi za Škof j o Loko. V prosvetnem
domu. ki se je šele obnavljal, je
imel delavnico, kjer je stalno delal vse
do novembra 1949, ko so se nemški vojni
ujetniki iz Jugoslavije vrnili domov. Poslikal
je kulise, ki ponazarjaj© naravo v
zimskem in poletnem času, gore kot
ozadje, hiše — vaško središče, notranjost
raznih prostorov kot npr. kmečka
soba, uradni prostor, salon in podobno.
Medtem ko za barve in les (okviri za
kulise) ni bilo težav, je bilo težko dobiti
primerno platno. Sprva so nekaj dobili
v loški predilnici, ko pa je ta vir usahnil,
so dobivali juto. ki je bila za embalažo
paketom UNRRA. Dobivali so jo
na železniški postaji na Trati in z njo
so si še največ pomagali. Po odhodu Rudolfa
Otta je več kulis naredil soboslikar
Franc Benedičič s Cešnjice. za njim
pa to delo opravlja Franc Gortnar z
Rudna. Tako je igralska skupina v Železnikih
s scenskimi motivi kar dobro
oskrbljena.
Delo pri igralski skupini je bilo vseskozi
prostovoljno in brezplačno. Edino
plačilo je zadovoljstvo po nastopu, ko
igralci ugotavljajo, koliko so bili uspešni
in kako so zadovoljili gledalce. Včasih
imajo po prireditvi skromno malico, ob
kateri se sprostijo in poveselijo. večkrat
pa še za to zmanjka denarja. Vstopnina,
ki jo .sicer redno pobirajo, ki pa nikakor
ni visoka, še manj ekonomska, gre za
poravnavo materialnih stroškov, kot so:
nabava kostumov, izdelava scene, najemnina
prostora, razsvetljava, ogrevanje,
prevozi in še kaj.
Poleg nastopov te gledališke skupine
pa so v Železnikih doslej že nekajkrat
nastopile tudi gledališke skupine od drugod
kot npr.: Mestno gledališče ljubljansko,
gledališče iz Kranja, igralske skupine
iz Tržiča, od Sv. Duha in iz Škofje
Loke.
Z nastopom nove gledališke generacije,
ki je že pokazala, da bo zmogla uspešno
nadaljevati to lepo tradicijo, in z urejeno
novo dvorano se obetavno odpira obdobje
večje gledališke dejavnosti domačih
igralcev. Potrebno bo čimprej primerno
urediti in tehnično opremiti oder,
ki ga prava gledališka preureditev še
čaka.
To pa ni vse
Kultumo-prosvetna dejavnost pa ni živahna
le v Železnikih, pač pa tudi v drugih
krajih Selške doline. Tako imajo v
okviru prosvetnih društev še dokaj aktivne
igralske skupine v Selcih, Dražgošah.
Podlonku, v Sorici in Davči.
V Železnikih deluje instrumentalni
ansambel bratov Arnol. Začeli so kmalu
po vojni še kot amaterji, sedaj pa so ta
okvir že precej presegli in so se že lepo
uveljavili tudi zunaj Selške doline.
Oktet Fantje s Praprotna je sloves naše
lepe pesmi ponesel po Sloveniji, Jugoslaviji
in čez meje. Po svoji umotniški
362
kvaliteti spada v vrh slovenske vokalne
glasbene kulture.
Podjetni in prizadevni Davčarji prirejajo
zadnja leta že tradicionalni dan teric,
t. j . etnografsko-folklorna prireditev,
na kateri med zabavnim in kulturnim
programom pokažejo razna zanimiva
kmečka opravila, med temi predvsem, kako
ženske tarejo lan. Tamkajšnje prosvetno
društvo ima za pripravo tega dna
kar polne roke dela.
Med bolj delavne je vsekakor šteti prosvetno
društvo »Janez Luznar« v Selcih
in prosvetno društvo »Bratov Biček« v
Dražgošah. ki med letom organizirala po
nekaj družabnih in kulturnih prireditev.
Lepo se je že tudi začel uveljavljati
dekliški sektet na Bukovici, ki je že
imel nekaj javnih in lepo uspelih nastopov.
S tem gotovo še niso naštete vse skupine,
ki v Selški dolini delujejo. Vsekakor
je družabno ter kulturno-prosvetno delovanje
v dolini živahno in pestro in zasluži
poseben opis, saj je prav. da z delom,
uspehi in programi seznani kar največ
občanov, vsaj tistih v Selški dolini.
O p o m b a : Avtorju članka so navedene
podatke posredovali Jože Mohorič, Matevž
Smid, Janko Logar, Niko Sedej in
Mici Benedičič. Fotografije sta posodila
Mici Benedičič in Matevž Smid.
Ciril Zupane
363