11It |etn|k xxiii	o
w IJ GL E	avgust 1983
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
c	PRAZNOVALI SMO NAŠO	
v	80-LETNICO		>
Slovesni del našega jubileja smo zaključili v soboto 9. julija. Za to soboto smo rekli da je naš dan, DAN KOLEKTIVA PEKO. Dan kolektiva je namreč dan, ki je namenjen boljšemu spoznavanju vseh zaposlenih, boljšim človeškim stikom, brez pritiska službenih odnosov in delovnih obveznosti, brez hitenja in brez službenih položajev. To naj bi bil dan, ko se smejemo, ko zapojemo domačo pesem, ko zaplešemo poklepetamo ob kozarcu dobrega vina.
Na uradnih proslavah je vse preveč protokola, obveznosti za sodelujoče, zato to ne more biti proslava za kolektiv. Uradna proslava je velika in zelo uspešna manifestacija dosežkov, pomembnosti in veljave delovne organizacije, ko je treba pokazati kaj podjetje predstavlja v domovini in v svetu.
Naše praznovanje se je začelo pravzaprav že v petek 1. julija s podelitvijo priznanj delavcem Peka in slovesnostjo ob izdaji gramofonske plošče komornega zbora Peko in kvinteta bratov Zupan.
Na praznični dan je bilo ob 9. uri v dvorani recepcije slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta s podelitvijo priznanj in zahval poslovnim sodelavcem ter še živečim bivšim direktorjem: Janezu Bedini, Jožetu Dolencu, Antonu Peternelju, Rinu Simonetiju in Štefanu Urbancu. Udeležencem zasedanja je pel komorni zbor Peko.
Predsednik Skupščine občine Tržič Janez Piškur
je predsednici delavskega sveta izročil red dela z rdečo zastavo s katerrim je predsedstvo SFRJ odlikovalo kolektiv ob osemdesetletnici.
Nato je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc predal družabnikoma v firmi Afis priznanje, s katerim ju je GZS odlikovala za njun prispevek k doseže-
nim rezultatom poslovanja naše delovne organizacije.
Na slovestnosti so bile prebrane tudi pozdravne brzojavke in čestitke, ki so nam jih poslali delovni kolektivi in posamezniki
Zbor delavcev — DAN KOLEKTIVA — na moto-cros prostoru v Podljubelju s pričetkom ob 12. uri je bila proslava vseh čla-
nov kolektiva in njihovih svojcev, upokojencev, skratka slovesnost namenjena delavcem in njihovim najbližjim.
Temu primerno je bil sestavljen tudi program, pravo praznično razpoloženje za praznik, posebno še, ker je sreča namenila izredno lep sončen dan. In dan je bil lep, pravi poletni dan, namenjen zabavi in veselju.
Prireditveni prostor motocrosa je dovolj velik, da je nudil prostor vsem več tisočem udeležencem. Velik prostor je zares oživel.
Po pozdravnih besedah in uvodnem nagovoru predsednice skupnega delavskega sveta je zbrane delavce in goste pozdravil predsednik slovenskih komunistov ing. Andrej Marinc. V svojem govoru je poudaril da ne gre samo za proslavljanje jubileja temveč tudi delovnih dosežkov, posebno še zato, ker gre Peko danes v korak s tujo konkurenco. Posebej je pohvalil prizadevanje žensk, pretežne večine kolektiva, na katerih je breme proizvodnje, doma in družbenopolitičnega udejstvovanja.
Pozdravne besede predsednika kolegijskega poslovodnega organa Franca Grašiča so izvenele v prikazu delovnih dosežkov in nadaljnih načrtov s posebno zahvalo vsem upokojenim in starejšim delavcem, ki so v težkih pogojih vzdržali in dograjevali tovarno.
V kulturnem programu so sodelovali:	komorni
(Nadaljevanje na 3. strani)
''4	-V. /k ..... .	’ / , y . , /t) fifjt/’/it ... ' Ž.. ... ...
V. . ,4’i,	.. .. ..f/.. // .. ....L..,-..,-	' ..... 4,
..-ZV .....v,.,v/ .Z.v,.	7 '	/
V/.-/ .//...
///,-// / / /

% ; / i
Predsedstvo SFRJ je ob 80-letnici podelilo našemu kolektivu visoko odlikovanje RED DELA Z RDEČO ZASTAVO.
PRIZNANJA
\______________________________________________y
Komisija za odlikovanja je predlagala skupnemu delavskemu svetu da ob 80-letnici podeli PRIZNANJA in PLAKETE posameznim delavcem, ki imajo 30 let delovne dobe v delovni organizaciji in delavcem za delovni prispevek, za aktivno družbenopolitično delo in za zavzet odnos do dela ter aktivnost v organih upravljanja.
Priznanja za 30 let delovne dobe:
Aljančič Viktor, Babič Veronika, Balah-Marija, Bečan Anton, Bečan Jožefa, Blažič Antonija, Brejc Marija, Čadež Lovro, Čerljenko Nela, Činč Marija, Debeljak, Marija, Dovžan Jožefa, Dugovič Jelka, Fiksel Stana, Frantar Ivana, Frantar Peter, Grabrič Mira, Gašperlin Kati, Golmajer Vinko, Gosar Vika, Grašič Janez, Gros Jože, Dulati Frančiška, Hribernik Bogomira, Jagodic Egidija, Janc Ivana, Jančič Tilka, Jarc Frančiška, Jekovec Angela, Jerman Slavi, Jerman Vida, Kališnik Janez, Kališnik Mira, Keršič Vinko, Kokalj Dana, Kosem Mira, Kuhar Vida, Lazukič Ivanka, Legat Helena, Leskovec Angela, Levičar Ana, Livk Ana, Lučki Mirko, Lunar Francka, Makuc Metod, Mali Marjan, Meglič Ana, Mi-hajlovski Zvezdana, Močnik Jože, Muha Karolina, Novkovič Helena, Ostrman Ivanka, Ovsenek Janez, Ovsenek Jože, Ovsenek Jožefa, Papier Vinko, Papier Mirko, Perčič Viktor, Perko Angela, Perko Ivana, Pernuš Angela, Pešel Friderik, Peternel Pavla, Plesničar Marija, Poljane Ljudmila, Praprotnik Ivo, Prešeren Ludvik, Primožič Marija, Radon Franc, Radosavljevič Branko, Roblek Damjana, Rozman Ana, Simonič Marija, Slapar Damjan, Smolej Hermina, Smolej Marjan, Snedic Francka, Srečnik Marija, Stanišič Jelena, Stanjko Jožefa, Stritih Dana, Studen Vinko, Studen Zofka, Škaper Antonija, Škrjanc Franc, Škrjanc Peter, Šlibar Zdravko, Šmid Marija, Špendal Marjeta, Štamulak Sonja, Štefe Marija, Štrukelj Elizabeta, Štular Darinka, Tadl Lucija, Teran Rudolf, Valjavec Jakob, Valjavec Janki, Zaletel Marjan, Zaplotnik Anica, Zaplotnik Jože, Ziblar Marica, Zupan Jožefa, Žuran Angela;
Avsec Martin, Benedičič Dora, Bodlaj Aleksander, Bukovnik Jože, Božič Olga, Boncelj Helena, Bežan Angela, Dolinar Vida, Dolinar Anica, Dvorak Marija, Dobrin Marija, Dobrin Franc, Ficko Agata, Golmajer Anka, Gosar Zofija, Gašperlin Olga, Golmajer Poldka, Grobovšek Antonija, Gro-bovšek Ivan, Gabec Helena, Gregorc Ivan, Grašič Elza, Gosar Eva, Gros Mira, Grašič Lucija, Hassl Ida, Hvalica Ivanka, Hlepčar Frančiška Hlinicai Katica, Janežič Franc, Jesenko Angela, Jakupčevič Francka, Jenko Frančiška, Jurkovič Bronislava, Jagodic Marjeta, Kete Jožica, Kesner Ljubica, Klemenc Jožefa, Košir Florijan, Klofutar Karol, Kolman Franc, Kalan Anton, Klemenc Ivan, Klemenc Marija, Krapež Anton, Košir Branko, Koželj Mira, Košir Janez, Kersnik Jožefa, Kopač Ana, Klemenčič Majda, Kurnik Ivana, Lukane Ana, Lovrenčič Angela, Legat Vilma, Leban Jožefa, Lombar Pavlina, Lukane Marija, Lauseger Ivan, Likar Helena, Markič Alojz, Mauri Helena, Mauri Mihael, Milutinovič Milan, Muzik Jožefa, Mally Anica, Mežnar Kristjan, Meglic Janez, Majcen Janko, Meglič Antonija, Merhar Marija, Medič Ivan, Naunovič Atanasije, Oblak Marija, Omejc Zofija, Omejc Jožefa, Pičman Martin, Perko Katarina, Poklar Štefka, Poljane Helena, Potočnik Pavla, Pernuš Mirko, Pogačar Franc, Perko Anton, Peharc Anton, Puhalj Slavka, Praprotnik Vera, Praprotnik Julijana, Plantan Marija, Sajovic Janko, Slapar Draga, Steiner Melita, Stepančič Anica, Saksida Stanislava, Sire Lucija, Skumavc Antonija, Sedej Ivana, Sedej Ivan, Slatnar Francka, Srečnik Anica, Sedej Stanko, Snedic Jožefa, Praprotnik Alojz, Radon Franc, Rupar Katarina, Radon Ivanka, Stegnar Lucija, Štucin Vera, Škrjanc Mila, Šlibar Pavla, Teran Franc, Tomazin Marija, Truden Stanislava, Teran Marija, Uzar Ema, Urbanc Karolina, Valjavec Franc, Valjavec Marija, Vuk Janez, Zupan Bernarda, Zaplotnik Anton, Zaletel Draga, Zelič Francka, Zupan Jožefa, Zupan Stanislav, Zupan Štefanija, Zaletel Jožica, Zupan Anton, Žepič Marija, Žitnik Matilda.
Priznanja za delovni prispevek in zavzet odnos do dela:
direktorji v delovni organizaciji: Bedina Janez, Dolenc Jože, Grašič Franc, Peternelj Anton, Simoneti Rino, Urbanc Štefan.
Andrejaš Silvo, Bedina Vili, Benčina Olga, Bešlagič Ra-zija, Brumen Majda, Brzin Zofka, Busija Franjo, Cvek Frido, Cvetkovič Antun, Črnilec Greta, Erlah Pavel, ERržen Mirjana, Garantini Zlata, Gorjanc Janez, Gros Flore, Gros Marjeta, Gros Štefka, Homan Franc, Horst Siegfried, Hrovat Alojz, Hrovatič Marta, Jazbec Milan, Jemrič Franjo, Jeruc Olga, Jurjevčič Jože, Kavčič Valentin, Klofutar Alojz, Kogoj Joži, Kokalj Ivanka, Kolman Franc, Korbar Ivi, Kostič Ran-ko, Košir Jože, Kralj Anton, Krušelj Ignac, Leskovšek Metod, Lešina Ivan, Mandič Hilda, Meglič Božidar, Meglič Zofka, Milič Nevenka, Mirt Marija, Mladič Janko, Mozetič Stanko, Mrak Danica, Mravlje Francka, Nadišar Ljuba, Novak Dragutin, Nunar Rudi, Ogris Milan, Pavlič Boža, Pavlič Branko, Pavšek Anton, Pavlovič Dobroslav, Perko Edi, Perko Ludvik, Pernuš Janez, Petek Edo, Petek Maks, Pogačnik Marija, Praprotnik Peter, Rajzer Roman, Rajtarič Francka, Rakič Milica, Rejc Rudi, Repič Franjo, Schmitt Josef, Sedej Vlado, Sermek Marija, Slabe Marjeta, Soklič Joži, Srna Marta, Telepeček Ivanka, Teran Anica, Tišler Jože, Umek Vera, Urbanc Zdravka, Vidic Irena, Vrhovnik Miro, Zadobovšek Irena, Zaletel Janez, Zrinski Franjo, Zupan Albin, Zupan Milan.
Plakete poslovnim partnerjem, ki so v 80-letni zgodovini delovne organizacije dali svoj prispevek k razvoju:
Koteks Split — Razvitak Mostar Metkovič — Modna hiša Ljubljana — Lilet Maribor — Tovarna obutve novo mesto, TOZD Obutev Bršljan — Alpina Žiri — Iskra Kranj — Slovenijales Ljubljana — Slovenijahandels München — Sojuzpoš-nina Moskva — Koteks Tobus Ljubljana — Fortuna Grača-nica — Zenit Vršac — Ciciban Miren — Tolo Šentjur — Afis Pirmasens — Afis Avstrija — Afis Nizozemska — Highland Import Corporation — Rockport — Gabor Rosenheim — Gabor Spittal — Raznoesprot Moskva — Interpelz Leipzig — Centrotekstil Beograd — KO-TO Ljubljana — LHB Frankfurt — Tvornica kože Zadar — Kopitarna Sevnica — IUV Vrhnika — Carinarnica Ljubljana — carinska izpostava Kranj — Trio Tržič — Elastrogran München — USM Dunaj
—	Colonia Bursheid — Bayer Leverkusen — TUS Slovenj Gradec — Sava Kranj — Konus Slovenske Konjice — Utok Kamnik — Skupščina občine Tržič — Skupščina občine Lud-breg — Skupščina občine Trbovlje — Partizan Poznanovec
—	Ivančiča Ivanec — Splošno združenje usnjarsko predelovalne industrije Slovenije — Bohinc Franc Tržič — Narodna banka Slovenije — Ljubljana — Ljubljanska banka — temeljna banka Kranj — Intereuropa, izpostava Kranj. Zahvale za sodelovanje:
Emona Ljubljana — Slavija Vel. Gorica — Mercator Trebnje — Era Titovo Velenje — Riviera Poreč — INPO Bugojno — AP Agrum Igalo — Minčeta Dubrovnik — Primorje Makarska — Tehnoteks Bihač — Soča Koper — CTX unu-trašnjijiromet — Zmaga Ljubljana — Ratitovec Železniki — Jelen Čakovec — Šimecki Zagreb — Sloga Prnjavor — Bosna Banja Luka — Kombinat Visoko — Zenit Bijeljina — Beograd Zemun — Pančevo Pančevo — Solid Subotica-Leda Knježevac — Košuta Cetinje — Čik Kumanovo — Bargaia Štip — Fruška gora Ruma — Kombinat Peč — Tob Novo mesto — Josip Kraš Karlovac — Derma Zagreb — Gospodarska zbornica Slovenije — Carinarnica Ljubljana — carinska izpostava Brnik — Berkemann — Carinarnica Jesenice — carinska izpostava Ljubelj — Carinarnica Jesenice — Tekstilna tovarna Prebold — KTL Ljubljana — TKG Ljubljana — KOT Tacen — Malamin Kočevje — Zvezda Kranj — Teol Ljubljana — MTT Maribor — Mega Zagreb — Trak Mengeš
—	File Mengeš — Proleter Kotor Varoš — Okroglicas Volčja Draga — Centerplast Forli — Furtenbach Jaegerband — Schmenter — Vibram — Dolezal — Texon — Marinc — Fato
—	Desma — Alpetour — Ikos Kranj — TOKO Domžale — Totra Ljubljana — Etiketa Žiri — Kovinska oprema Mojstrana — Astra Zagreb — Borac Bugojno — Aida Tuzla — Limka Prijepolje — Jugoplastika Split — Bio Beograd — Splošno gradbeno podjetje Tržič — Obrtno podjetje Tržič.
f PRIZNANJE 'v DRUŽABNIKOMA
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila priznanje družabnikoma v firmi Afis Horstu Siegfriedu in Josefu Schmittu za dobro poslovno sodelovanje in prizadevanje za povečanje izvoza.
Priznanje je na slavnostnem zasedanju skupnega delavskega sveta na dan praznovanja izročil predsednik Gospodarske zbornice tovariš Marko Bulc.
DAN ODPRTIH VRAT
V soboto 2. julija smo odprli vrata vsem, ki so hoteli videti naš »delavnik«.
Zanimanje je bilo neverjetno. V treh urah smo popeljali nekaj več kot 700 obiskovalcev po proizvodnih oddelkih.
Zaželjeno je, da bi naša vrata odprli za zunanje obiskovalce vsako leto. Morda bi ga lahko vključili v program Šu-štarske nedelje.

(Nadaljevanje s 2|. strani)
zbor Peko, kvintet bratov Zupan, Pihalni orkester Tržič, plesna skupina Lena, skupina Pobratenja, citraši in kulturno umetniško društvo »Anka Ošpuh« iz Ludbrega.
Po končanem programu se je začel zabavni del prisrčne slavnosti. Za ples je igral ansambel Triglav.
9. julij bo tako upravičeno ostal vsem udeležencem še dolgo v najlepšem spominu.
Almanah
Kot reklamni prospekt je bil izdan Almanah v sloven-
skem, srbohrvatskem, francoskem, nemškem, angleškem in ruskem jeziku.
Gramofonska
plošča
Ob 80-letnici smo izdelali gramofonsko ploščo komornega zbora Peko in kvinteta bratov Zupan.
Ploščo lahko dobi vsak delavec Peka, zanjo pa prispeva 50 dinarjev.
Brošura
80-letni razvoj Peka je opisan v Brošuri 80 LET OBSTOJA IN RAZVOJA. Brošuro smo natisnili za vse delavce.
ZBIRALIŠČE MREŽE
Da bi se hitreje našli, so »mrežarji« opozorili nase s transparentom ZBIRALIŠČE MREŽE. Iz poslovalnic so bili na praznovanje povabljeni samo člani samoupravnih organov. Da ne bi izzvenelo, da praznovanje ni namenjeno vsem, so v sindikatu sklenili, da bodo vsem, ki bodo prišli praznovat v Podljubelj, povrnili potne stroške (1,5 din za kilometer). Zbralo se jih je nekaj več kot sto in ker so prišli od daleč jih je ob prihodu čakal pravi pravcati pasulj iz kotla, pri katerem je imel glavno besedo »Prevaljčan Folti«.
r----------------------------------------------n
OB JUBILEJU SO NAM ČESTITALI
Predsedstvo SR Hrvatske Janez Zemljarič
Združenje usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije
Skupščina usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije
Privredna komora regije Varaždin Republiški odbor sindikata u industriji tekstila, kože, gume i obuče Hrvatske Guverner narodne banke Hrvatske magister Mirko Skakič
Izvršni svet skupščine občine Zadar Skupščina občine Trbovlje Župan mesta Saint aux Mines Firma Afis Pirmasens Sonipec Alžir Rudis Alžir Firma Vibram Firma JSAB
Firma Elastogran GMBH
Firma Maschinenfabrik Schön Pirmasens
Firma MFG Curiel v Putle
Firma Heinrich od Berkemann
Firma Marcel + Miriam Metselaars
Jelen Čakovec
Utok Kamnik
Centrotekstil Beograd
Alpina Žiri
Limka Prijepolje
Bargaia Štip
Čevljarna Ratitovec
Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič Ljubica Kesner Zagreb

NAŠ RAZGOVOR
Med udeleženci slavnosti v Podljubelju je bil tudi prvi povojni direktor ŠTEFKO URBANC. Rad se je odzval vabilu in razgovoru:
V	Peko sem prišel še pred praznovanjem 25-letnice Peka. Takrat je bila firma še Peter Kozina et Co. Morda je zanimivo tudi to, da sem imel kot začetnik 300 din plače. V času gospodarske krize je bil tudi Peko hudo prizadet. Veliko konkurenčnih tovarn je šlo takrat v stečaj (Astra, Petovia). Peko je rešila tradicija in kvalitetno delo. Da je bilo zaupanje kaže že to, da je Peko dobil izdelavo firme Poper, ki je takrat veljala za najkvalitetnejšo firmo.
V	tovarni sem spoznal vse podrobnosti proizvodnje in organizacije. Bil sem tudi voljeni sindikalni zastopnik za nameščence, Lojze Legat pa je bil delavski.
Po okupaciji sem bil pri soustanavljanju OF, marca 1942 pa aretiran in odpeljan v zapore Begunje. Med vojno sem bil vodja tehnike. Po končani vojni sem dobil izredno in odgovorno nalogo. Izvoljen sem bil za predsednika narodnoosvobodilnega odbora, pravzaprav župan v odboru OF in direktorja Peka.
Peko je bil oropan, stroji onesposobljeni. Z izredno težavo in prizadevanjem delavcev je v nekaj mesecih stekla proizvodnja. V akciji za obnovitev so bili vsi delavci, zato ni čudno, da je kolektiv leta 1947 dobil zvezno zastavo, to je bilo visoko priznanje v prvi petletki. Med delavci je bilo veliko udarnikov.
Danes z veseljem in ponosom spremljam razvoj Peka in njegovo dograjevanje. Današnji jubilej je enkratno doživetje. Vsi, ki smo kdaj delali tu, smo ponosni z vami na konstantno razvijajoči napredek. Vsak direktor je dodal novo stopnico do sedanjega uspeha. Kjer so delavci prijatelji med seboj je storilnost visoka in uspehi na zavidljivi višini.
Vodstvu in delavcem čestitam za njihov uspeh, zahvaljujem se za priznanje, srečen pa sem, da se nadaljuje tradicija uspehov kot se je začela leta 1911.
Tovariš Urbanc je izredno aktiven, predvsem pri zbiranju in ohranjanju zgodovinskega gradiva. Že leta 1948 je bil odlikovan z redom dela I. stopnje. Stanuje v Ljubljani, rad pa pride v Tržič, oziroma Bistrico, kjer si je v rojstni hiši uredil prijetno bivališče. Bil je na krmilu mnogih podjetij, s ponosom pa pove, da nikoli ni podpisal negativne bilance. V teh dneh spremlja obnovo bunkerja — partizanske tehnike v Je-lendolu, kako tudi ne, sa je bil med vojno tam vodja tehnike, ohranjeno pa ima mnogo zapiskov in arhiva.
Predstavnik Afisa iz Holandije je priznanje prevzel bos, pa ne zato, ker bi bil morda ožuljen, ampak je lepo izdolbene lesene cokle — njihov simbol izročil predsedniku KPO kot darilo.
PRIJETEN VROČ DOPUST
Letos smo po več kot tridesetih letih organizirali letovanje. V zakup smo vzeli: 8 prikolic za neomejen čas, 25 pa za čas sezone dopustov to je julij in avgust. Da je bila odločitev pravilna, dokazuje podatek; do sedaj je letovalo že 148 družin. Po večini so izredno zadovoljni, posebno še, ker so pogoji za počitnice čedalje manj ugodni.
Letos je dopust uspel tudi v pogledu vremena. V navado je že prišlo, da se je z začetkom našega kolektivnega dopusta pokvarilo tudi vreme. Letošnji dopustniški dnevi so bili suhi in vroči.
Kako pa smo dopust preživeli:
KRISTINA JANČIČ iz montažnega oddelka Sedem dni sem preživela v prikolici na Malem Lošinju. Prav zadovoljna sem da smo šli v tako obliko organiziranega letovanja. Dopust lahko preživiš prijetno in pa niti tako drago. Tudi s povprečno plačo se zmore. Drugače je bilo vse v redu, le 7 dni je premalo, da bi šli vsaj na desetdnevne izmene. Prikolica je v redu opremljena, posode včasih zmanjka. Malo več bi je moralo biti.
MARTA PERKO pa je izredno navdušena.
Prvič je bila takole v prikolici v campu MAREDA Novi Grad. Prostor, oprema, preskrba, vse je bilo »prima«. V Novem Gradu so se vsi dobro počutili, je povedala.
ANTON IVE
Prikolice ki smo jih vzeli v zakup v Čikatu na Malem Lošinju niso tako dobro opremljene kot tistih osem, ki smo jih opremili sami. Ker sem bil v prvi izmeni je bilo treba veliko stvari očistiti in prikolico urediti. Kamp je zelo lep, vreme pa je bilo več kot prelepo.
LOJZE KLOFUTAR
»Zadnji dan dela smo se že pripravljali za odhod na morje, saj smo v tej hudi vročini komaj čakali na dopust.
S prijateljem kampirava skupaj že veliko let v lepem kampu Funtana, pred zgodovinskim mestecem Vrsar.
Letos smo bili veselo presenečni ker smo prvič srečevali tudi svoje sodelavce, ki so se odločali za letovanje v naših prikolicah. Postavljene so pod košatimi drevesi.
Na splošno so bili delavci zelo zadovoljni, želijo le, da bi imeli več prikolic in da bi bili lahko dalj časa na morju.
Vsi se moramo dobro zavedati, da je počitek in sprostitev delovnemu človeku zelo potreben, saj nas do naslednjega dopusta čakajo nove delovne naloge in obveznosti.«
Naši sogovorniki so bili s preživljanjem dopustniških dni zadovoljni. Da je bilo vse samo lepo pa tudi ne verjamejo. Da bi za v naprej vedeli, kaj je treba spremeniti, prosimo da se nam oglasijo tisti, ki jim ni bilo všeč in povedo kaj bi lahko uredili drugače.
NOVA PRIDOBITEV )
V Komerciali oziroma transportnem oddelku obnavljajo vozni park. V letošnjem letu so nabavili že dva nova kombija, v juniju pa tudi tovorni avto ZASTAVA 650 nosilnost 5 ton.
Z avtomobilom upravlja Janez ČERNILEC, ki že sedmo leto križari z našimi avtomobili po cestah širom Jugoslavije in tujine. Do sedaj še ni imel prometne nesreče.
Želimo mu še naprej prijetno in srečno vožnjo.
NEMŠKI TISK O NAŠEM JUBILEJU
ALZIRCI PRI NAS
Nemški časopisi Schuh markt, Such Kurier in Pirmas-sens Zeitung so ob našem jubileju obširno pisali in lepo predstavili Peko. Posebej so izpostavili 80-letni jubilej in enajstletno sodelovanje Peka in Afisa. Pisali so o rasti proizvodnje od 170.000 parov v letu 1945 do 3,8 milijona parov v letu 1982 in izvoza 25.000 parov leta 1955 in 1,7 milijona leta 1982.
Firmenportrait
80 Jahre Peko -11 Jahre erfolgreiche Kooperation afis-Peko
80 Jahre sind es her, daß Peter Kozina im slowenischen Tržič seine Schuhfabrik gründete, die nach mehrmaligen Modernisierungen und Erweiterungen im Jahr 1939 204 000 Paar Damen-, Herren- und Kinderschuhe herstellte. Während des Krieges stagnierte die Produktion. Sie konnte erst 1945 wieder voll aufgenommen werden.
Eine Bronzetafel im modernen Verwaltungsgebäude erinnert an den 28. Oktober 1950, als unter der Parole .Die Fabriken den Arbeitern“ die Unternehmensleitung in die Hände der Arbeiterselbstverwaltung überging. Es wurden dann die einzelnen Stufen einer Entwicklung durchgemacht, die heute weltweit als das .jugoslawische Modell“ bekannt ist, wodurch im Gegensatz zu den anderen sozialistischen Ländern eine Arbeiterselbstverwaltung anstelle der unflexiblen Staatsbetriebe, freiere Kompetenzen und individuellere Entscheidungsmöglichkeiten geschaffen wurden, deren Resultate auch an den Produktionsvergleichen der Peko zwischen 1949 mit 0,5 Millionen Paar Schuhen und 1982 mit 3,7 Millionen Paar deutlich werden. Hiervon gingen 1,7 Millionen Paar in den Export, 65% davon über die afis allein in die Bundesrepublik.
So stellte dann auch Peko-Generaldirek-tor Dipl.-Volkswirt Franc Grašič auf der Jubiläumsfeier am 9. Juli mit unübersehbarem Stolz fest, daß eine der wichtigsten Entscheidungen die war, auf den Weltmarkt zu gehen und sich diesem harten Wettbewerb mit Erfolg zu stellen: .Besonders in den letzten 15 Jahren hat unser Export eine neue Qualität erreicht. Für die Erfolge auf diesem Gebiet dan-
ken wir besonders der Firma afis und den beiden Herren Josef Schmitt und Siegfried Horst!“
Unter den 75 größeren Schuhfabriken Jugoslawiens mit einer Gesamtproduktion von ca. 70 Millionen Paar steht die Peko an dritter Stelle. Sie ist jedoch der größte jugoslawische Hersteller von modischen Schuhen.
Produktionszahlen
’3,8 Mio Paar
1945 1955 1965 1975 1977 1980 1982
Insgesamt sind im Gesamtverbund der Peko 4312 Arbeiter beschäftigt, davon in der Hauptfertigungsstätte in Tržič 1925. Zur Unternehmensgruppe gehören weiterhin eine Schäftefabrik mit 298 Arbeitern, in der auch Lohnarbeiten für deutsche Nobelmarken ausgeführt werden, sowie ein weiteres Werk für die Schuh-und Schäftefabrikation in der benachbarten föderativen Republik Kroatien mit 1315 Arbeitern. Schließlich gehören zum Konzern 142 Schuhgeschäfte in allen
27. junija je prispela na usposabljanje druga grupa Al-žircev, nekaj iz Frende, večina pa za tovarno v El Bajadhu. Razporejeni so po oddelkih, kjer se usposabljajo pod vodstvom inštruktorjev.
V montažnem oddelku 521 že več kot tri mesece dela MOKTAR BERRAHAL, bodoči vodja montaže v Frendi. Malo težje sva se sporazumela, šlo je pa le. Povedal je, da se v oddelku dobro dela in da bodo tudi pri njih skušali čimprej ujeti »naš tempo« in dosegati podobne rezultate. Pohvalil je organizacijo in delavce. Pravi, da se je dobro znašel, le vroče da je v oddelku; če bi bila klima naprava bi bili pogoji za delo veliko veliko boljši. Pri nas bo ostal predvidoma do druge polovice oktobra, ko se bodo začele priprave za začetek proizvodnje v Frendi.
JUGOSLOVANSKA PROIZVODNJA OBUTVE
PREKO 77 MIILIJONOV PAROV OBUTVE
Usnjarsko-predelovalna industrija je veja, ki dosega visoko rast proizvodnje in izvoza. V 340 proizvodnih organizacijah s preko stotisoč zaposlenimi je bil izvoz gotovih proizvodov 3,64 krat večji od uvoza, kar nesporno kaže na izjemen devizni efekt. Vidni izvozni rezultati so plod stalne rasti proizvodnje, ki je v zadnjih sedmih letih samo v proizvodnji obutve povečana za 20 milijonov parov.
Jugoslovanski proizvajalci obutve planirajo, da bodo letos poslali na tržišče skupaj 77,2 milijonov parov vseh vrst obutve. Pri nas se tako izdela 3,5 parov obutve na prebivalca.
Visoka rast proizvodnje omogoča da poleg oskrbe domačega trga postaja obutev vse bolj izvozni artikel. V planu je namreč, da bo skupni izvoz usnjarsko predelovalne industrije dosegel 800 milijonov dolarjev, kar je sto milijonov dolarjev več kot lani.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Na Srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj — Tehnična čevljarska šola je opravil zaključni izpit
VILI ALJANČIČ iz montažnega oddelka 521.
Na Ekonomski srednji šoli pri Dopisni delavski univerzi »Univerzum« Ljubljana so opravile zaključni izpit MOJCA TOPORIŠ — Komerciala TADEJA DOLŽAN — Komerciala MILENA LEVIČNIK - Komerciala MARIJA UDOVČ - Obutev
Iskreno čestitamo!
TERITORIALCI NA USPOSABLJANJU
Junija so pripadniki enot teritorialne obrambe iz Tržiča preživeli teden dni v centru obrambne vzgoje v Bohinjski Beli. Strokovni pouk so dopolnjevali z družbenopolitičnim delom in interesnimi aktivnostmi.
Obnavljali so znanje obrambnih veščin in se seznanjali z novostmi v tehniki oboroževanja ter si nabirali vojaško znanje.
Med udeleženci je bilo 85 naših »fantov«. Prvič letos so bile na usposabljanju tudi tri prostovoljke.
DELO V ČASU KOLEKTIVNEGA DOPUSTA
Medtem, ko je proizvodni del kolektiva užival težko pričakovane počitnice in si nabiral novih moči za spopad z novimi težavami, da bomo ob sklepu leta lahko rekli: »Bili smo močnejši«, so nekatere službe delale vse tisto, kar se ne more narediti med redno proizvodnjo.
V tozdu Orodjarna so že veliko prej sestavili plan, po katerem so se odvijala vzdrževalna dela. Vzdrževalci so bili na delu več ali manj vsi, predvsem glavni, katerim so pomagali nekateri delavci iz oddelkov pri čiščenju strojev, menjavi olj in podobno. Mizarji so bili na terenu po poslovalnicah. Orodjarji so zaradi naročil za izdelavo orodij skrajšali dopust, vedno več skušajo narediti rezervnih delov, ker jih je težko nabaviti.
Finančni sektor je bil pravzaprav kompleten, le oslabljen, tako da so delali s poldvično zmogljivostjo. Enako je bilo v ERS. Razvoj je bil kompletno na dopustu, medtem ko je bil splošni sektor prvi teden še v večini na delu, zadnja dva tedna pa manj.
Vratarji o dopustu niso dosti razmišljali. Zvrstili se bodo skozi vse leto. Ob manj prometa so večjo pozornost posvetili tujim obiskovalcem.
Janko Januš in Franc Meglič sta v delo uvajala Ferdinanda Leeibacherja. Zanimiva je njihova ugotovitev, da seznam zamudnikov ni bil dosti krajši kot sicer ob normalnem delavniku. Zanimivo.
OHCET PO KMEČKO
Na Bledu je bila prvo soboto v avgustu KMEČKA OHCET. To je prireditev, kjer se ohranjajo stari običaji, šege in navade.
Nevesta letošnje kmečke ohceti je bila naša sodelavka iz Komerciale MILENA LONČAR.
Z ženinom sta oba iz kmečkih družin, kar je bil predpogoj za izbiro. Poslala sta prijavo in bila izbrana.
O poteku ohceti in vtisih bomo več povedali v prihodnji številki.
{jsCMsUlts O	/VlstL'tis
°MAde4£jfatu^
USODA MOJIH STARIH SANDAL
Bilo je dan pred tem, ko je Rdeči križ zbiral stare obleke, čevlje in še mnogo drugega. Z mamico sva pospravljali naše omare in dajali stare, neuporabne obleke v škatlo. Nato sva prešli na čevlje. Že sva hoteli zapreti škatlo, ko sem v kotu omare zagledala svoje, že premajhne, poletne čevlje. Vzela sem jih v roke in si jih začela ogledovati. Bilo mi jih je žal, saj sem jih vedno najraje obula. Obrisala sem z njih prah in jih položila v škatlo. Ko sem škatlo zavezovala z vrvico, sem zaslišala klicanje iz škatle: »Odprite, odprite škatlo, še zadušila se bova!« Odprla sem škatlo in presenečena obstala. Zagledala sem svoje poletne čevlje, ki so imeli roke, noge, oči, ušesa, nos in usta. Poskakala sta iz škatle. Bila sta čisto bleda, kašljala sta in kihala. Predstavila sta se in mi začela pripovedovati svojo zgodbo:
»Dober dan. Midva sva poletna čevlja Pajo levi in Pejo, desni. Najina mati je tržiška tovarna PEKO. Bila je zelo dobra z nama, čeprav so naju ob rojstvu zelo mučili. Prekladali so naju iz rok v roke, naju šivali, kar naju je zelo bolelo in le-
PUNT
Čevelj stari se huduje:
»Vse se kvari, vse je huje!«
Drugi na pomoč priskoči: »Nihče od nas se več ne loči! Jaz sem čevelj desni, ves sem že v plesni!«
»Jaz sem brat tvoj drag.
Nič več nisem mlad, pokriva me prahu že sloj, sramota je to, dragi moj!«
Četrti spet je srečal dedka, jezili so se brez presledka. Niso pozabili niti na mucke, ki v njih so delali še luž’ce.
Tako obutev se huduje, a prišla bo kmalu noč, zato bo bolje, da miruje, da bo spet imela moč.
Arso Savanovič, 5. a
ČEVLJAR
V	Peko hodiš dan in dan, čevlje izdeluješ iz dneva v dan.
V	Peku vsi pridni so, da zaslužek večji bo.
V	Peku delajo dopoldne, v Peku delajo popoldne.
Tudi včasih se to zgodi, da ostanejo do pozne noči.
Čevlj»dajejo trgovini, tam jih prodajajo mladini.
Čevljar biti je lepo, rad zabijaš žeblje v peto.
Če te ta poklic veseli, pa postani čevljar še ti.
Bergant Jelka, 7. c OŠ heroja Bračiča
ŠKORENJČEK
Škorenjček mali, škorenjček zali čakal je zimo in svojo Mimo.
Zima je prišla,
Mima škorenjček obula, škorenjček pa ves vesel celo zimo lepo pel.
Zima spet odpotovala, vigred tu pristala, škorenjček pa spat je šel, da na zimo bo vesel.
Arso Savanovič, 5. a
NEČIMRNOST
Bela sandala v izložbi je stala, deklica jo opazila, pohitela, jo kupila.
Deklica je vsa vesela, skoraj bi se razcvetela, sandalo si je koj nadela, že na vso moč ven hitela.
Sandala se pripravljala, da bi vsem se pokazala, kako bila je lepa, kako bila je zala.
Ko pa končno okrog je hodila, svojih sosedov ni opazila.
Toda, jej!
Nečimmica, glej!
Vsa si se ogulila, lepoto izgubila.
Takšno ima moč, nečimrnost, grda reč.
Naj gre od nas proč, tisti, ki mu je všeč.
Arso Savanovič, 5. a
pili. Pri lepljenju sva se zelo smejala, saj naju je zelo žgečkalo. Imela sva zelo veliko bratov in sestric, vendar nismo bili vsi enake velikosti in barve. Potem so nas zložili v škatle in nas odpeljali v trgovino Deteljica v Bistrici. Tam nisva ostala več skupaj. Jaz sem ležal v škatli, Pejo pa je moral stati na polici. Otroci so ga venomer obuvali, potem pa skupaj s starši ugotavljali, ali jim je bil prevelik ali premajhen. To se je dogajalo vse dotlej, dokler nista prišli v trgovino vidve z mamico, ki sta naju kupili. V začetku sva skupaj s teboj hodila v šolo in med poukom čakala v garderobi. Potem so nastopile počitnice, ko smo skupaj prehodili pot do trgovine, kina, prijateljic. Najzanimivejša pa je bila vožnja na morje. Tam sva doživela mnogo lepega. Nato je nastopilo novo šolsko leto. Že v začetku si izgubila paščka, s katerimi si naju zapenjala. Potem pa je prišla zima. Za naju se je začelo zimsko spanje v kotu omare za čevlje. Enako se nama je godilo tudi naslednje leto. Lani pa si ugotovila, da sva ti pretesna. Odložila si naju v kot omare, kjer sva ležala do danes. Prosiva, ne daj naju v škatlo. Ne bi rada dobila drugega lastnika, saj si bila ti z nama dobra, čistila si naju in z veseljem sva hodila s teboj. Ne želiva si drugega lastnika.« »Prav«, sem odgovorila, »pa bosta še naprej ležala v omari. Vsak dan vaju bom obiskala in vaju očistila«. Položila sem ju nazaj v omaro. V pozdrav sta mi še pomahala, potem pa sem zaprla omaro.
Vesela sem, da ju nisem dala v škatlo, saj smo postali dobri prijatelji. Vsak dan ju obiščem in ju očistim.
Ribič Bojana, 6. c
OŠ heroja Bračiča
STARI ČEVELJ PRIPOVEDUJE
Stari čevelj se je znašel v prašni kleti, okoli njega pa je ležalo na kupe igrač. Igrače so ga prosile naj pove svojo zgodbo. Stari čevelj je začel pripovedovati.
»Nekega dne so me iz velike tovarne pripeljali v lepo trgovino čevljev. Tam so me postavili v izložbo in name nalepili ceno. Kupci, ki so hiteli mimo so me ogledovali in premišljevali ali bi me kupili ali ne. Nekega dne pa je mimo prišel deček s svojo materjo in na vsak način me je hotel imeti. Ker mu je mati rada ustregla, me je kupila. Deček me je takoj obul in odšli smo na njihov dom. Pri tej družini sem se dva tedna imel zelo imenitno. Deček me je čistil in name hudo pazil. Nekega dne pa je prijokal domov in rekel: »Mama čevlji, ki sem jih imel za nogomet, so se mi strgali!« Mama ni bila prav nič huda. Rekla mu je, naj vzame nove. Deček me je hitro nataknil in z menoj odšel igrat nogomet. Domov me je prinesel vse umazane in me je vrgel v prvi kot. Tako se je dogajalo vsak dan, dokler se mi na podplatih ni naredila luknja. Ko se je to zgodilo, me je deček zavrgel.
Mati me je odnesla v prašno klet, kjer se sedaj nahajam.«
Anita Potočnik 5. b OŠ heroja Bračiča
V tovarni PEKO so me izdelale pridne roke delavcev. Odpeljali so me v trgovino v moj novi dom. Položili so me na polico v oddelek za otroke. Bil sem osamljen in vsi čevlji so se mi hahljali. Vsega zaprašenega me je kupila deklica Mojca po imenu. Prvi mesec me je pazila in varovala. A drugi mesec ji je mami zopet kupila nove čevlje. Name je pozabila in me vrgla na smetišče. Po licih so mi pripolzele solze. Nekega dne pa je na smetišče prišla revna deklica, v raztrganem krilcu. Zelo se me je razveselila in me odnesla domov. Lepo me je varovala vse leto in razodel sem ji skrivnost, da sem čudežni čevelj in znam govoriti. Nosila me je dokler ji nisem bil pretesen. Nato pa me je dala na omaro in še danes ji pripovedujem zgodbe.
Katja Premrl, 5. r.
OŠ heroja Bračiča
PRIŠLI
ODŠLI
V TOVARNO
Golmajer Viktorija, Ristič Jaro, Ahačič Leon, Brovč Marjan, Živanič Radenko, Po luga Goran, Kovačič Anton, Hajdarevič Saliha, Resman Renata, Sadikovič Mirsad, Cako-vič Miloran, Štangl Barbara, Bijelič Gordana, Moškon Mojca, Bester Janez, Bedina Alenka, Studen Janez, Rajsar Drago, Šmejc Stanislav
Ljutomer	Mužinčič Marta
Mozirje	Gregorc Marija
Ptuj	Topolovec Davorin
Radovljica	Smolej Marjetka
Zagorje	Burja Dušanka
Zagreb I	Černy Nevena, Horvat Nevenka, Stanišič Katica
Beograd II	Vidosavljevič Tomislav
Rijeka I	Brčic Mirela
Novi Sad I	Gudlin Ivanka
Pančevo	Vukovič Mirjana
Valjevo I	Boškovič Zoran
Vranje	Trajkovič Marija, Trajkovič Vlastimir
IZ TOVARNE	
V	TOZD BUDUĆNOST
Perič Boža, Kociš Božena, Cie Darko, Krušelj Vlado
V	TOZD MREŽA
Brežice Celje I Celje II Kranj I Kranj III Ljubljana I Ljubljana IV
Geč Ingrid Petauer Vida Jeranko Tatjana Mohorič Helena Pelko Alenka
Habjanič Tatjana, Rekič Zumreta Repnik Jožica, Verlič Vijana
Zevnik Sandi, Babič Leopold, Laborec Zdravko, Rikano-vič Milan, Dobrin Robert, Zupančič Lado, Klemenc Jože, Grguraš Roman, Zagmajster Boris, Lausegger Boris, Šinko Boris, Meglič Franci, Oman Miroslav, Markič Suzana, Teran Rudolf, Škaper Andrej, Smolej Zdravko, Štucin Robert, Ko-stič Sofija, Jerman Vida, Frantar tatjana, Strojin Olga, Kolman Ignac, Bester Janez, Bedina Alenka, Bertalanič Ivan, Alijagič Zijad, Živanič Janko, Beznik Vinko, Mozetič Stanko
IZ BUDUČNOSTI
Povijač Ivan, Novosel Nada, Kapitan Anica, Kapusta Terezija, Koščak Adolf, Orlovič Ivan, Safarek Štefanija
IZ MREŽE
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA MEŽNARJA
se zahvaljujem vsem sodelavcem iz oddelka 523 za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Žalujoči sin Franc z družino
Celje I Ljubljana I Ljubljana V Pula Split III Zagreb III Sarajevo
Jošt Darinak, Šarlah Stanislava
Jagodič Egidija
Plevnik Danica
Čerljenko Nela
Devič Julija
Capan Ankica
Merič fahrudin
SPREMLJAMO DOGODKE
Ob boleči izgubi drage mame
OLGE GROS
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 511 za podarjeni venec in denarno pomoč ter izrečena sožalja
Ivanka Perko
Ob smrti drage mame
HELENE MARKUN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam šivalnice 512/2 za izrečena sožalja in denarno pomoč, ter spremstvo na njeni zadnji poti._
Še enkrat iskrena hvala
hčerka Anka Šrimpf
Ob tragični izgubi mojega dragega očeta CIRILA STEGNARJA
se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/5, za izrečena sožalja, denarno pomoč, zahvala delovni organizaciji Peko, sindikatu, orodjarni in mizarski delavnici za poklonjeno cvetje in vence.
Lepa hvala pevcem Zupan za prelepe žalostinke.
Vsem ki ste nam pomagali in sočustvovali najlepša hvala
hčerka Žerdin Frančišča z družino
16.	avgusta 1921 je umrl srbski kraj Petar Karadjordje-vič L, ki je v prvi svetovni vojni vodil srbsko vojsko v boju proti Avstroogrski ter v izgnanstvu na Krfu. Nasledil ga je kralj Aleksander, ki je kmalu pokazal svoje diktatorske in velikosrbske ambicije.
17.	avgusta 1815 so Napoleona deportirali na otok Sv. Helene, kjer je leta 1821 umrl.
20.	avgusta 1936 so začeli delavci tekstilne tovarne »Ju-gočeška« v Kranju stavkati, kar je sprožilo val stavk za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev v slovenskih tekstilnih tovarnah. Ko je splošna stavka dosegla vrhunec, je zajela skupaj 8500 delavcev.
22.	avgusta 1864 je bila ustanovljena mednarodna organizacija Rdečega križa.
24.	avgusta 79 je ob 13. uri začel bruhati Vezuv. Erupcija je bila tako nenadna, da prebivalci Pompejev in Herkulanu-ma niso imeli časa dojeti, da jih čaka smrt. Pepel iz vulkana je neprestano padal tri dni. To je ena največjih katastrof v zgodovini človeštva.
28.	avgusta 1853 je britanski parlament prepovedal trgovino s sužnji v britanskem imperiju.
29.	avgusta 1944 je na predlog emigrantske vlade kraljevine Jugoslavije kralj Peter II. odvzel poveljstvo Draži Mi-hajloviču in priznal Josipa Broza Tita za edinega voditelja jugoslovanskih odporniških sil.
11. septembra 1941 je bil v prostorih Slovenske matice plenarni sestanek kulturnih delavcev, privržencev OF, pod vodstvom Prežihovega Voranca. Sprejet je bil sklep o kulturnem molku.
15.	septembra 1916 so bili v prvi svetovni vojni na fran-cosko-nemški fronti prvič uporabljeni tanki.
KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
PLANINARJENJE
Slovenija je ena najlepših alpskih dežel in Slovenci so znani po tem, da radi hodijo v planine. Star pregovor pravi, da kdor ni bil na Triglavu ni pravi Slovenec. V naših planinah je veliko koč, ki so delno oskrbovane. Mogoče ste kdaj opazovali ljudi, ki sem zahajajo. Veliko je mladih, ki pridejo v planine popivat in ne uživat planinskih lepot. Ko prestopijo prag koče, si nalijejo žganja, da se ne bi prehladili, namesto da bi se preoblekli in popili čaj. Tudi oskrbniki se jezijo na tako družbo, ker jim razbija steklenice, kozarce in zahteva, da je koča odprta do takrat, dokler sami zdržijo. Ne vidijo, da je moral oskrbnik vse potrebne stvari znositi v kočo na svojih ramah. Včasih se tako popivanje konča s pretepom, ki pa ne sodi v kočo, kamor so drugi ljudje prišli da bi uživali v miru in lepotah planin.
Vsak si v planinah želi vesele družbe. Toda velikokrat je ta družba pijana. Člani te družbe ti hočejo vsiliti svoje mnenje v vseh stvareh in tudi v pitju v gorah. Če nočeš z njimi piti, te kmalu izločijo. Veselje pa je biti v družbi starejših planincev, ki običajno tudi niso abstinenti, ampak zmerni pivci. Pripovedujejo si razne dogodivščine in jih je prav prijetno poslušati.
Ko boste šli v planine dobro odprite oči in poglejte v kakšno družbo sodite.
Darila ob 80-letnici izložena v dvorani recepcije
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 46 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka iz splošnega sektorja MAGDA MANEGALI-JA, razdelila pa jih je takole:
80 din — MARIJA KUHAR — izvozni odd.
60 din — HLEBČAR MILAN — upokojenec 40 din — ŠOBER VIKTOR — komerciala 20 din — IVANKA HVALICA — upokojenka 20 din - VALENTINA ZARABEC — 200
V SPOMIN
Prav v dnevih, ko smo se pripravljali na slovesno praznovanje 80. letnice naše delovne organizacije, smo se za vedno poslovili od našega dolgoletnega sodelavca
Filipa
Sopotnika
Tov. Sopotnik je bil rojen 24. aprila 1923 in se je zaposlil 1. novembra 1960 v naši poslovalnici v Zagorju kot trgovski poslovodja. Med nami je ostal do svoje upokojitve 30. aprila 1983. Vsi smo ga poznali kot pridnega, vestnega in poštenega sodelavca, ki je s svojo mirno naravo znal pozitivno vplivati v vsaki sredini, kjer je deloval. Na zadnji bazenski konferenci v marcu letošnjega leta smo se od njega poslavljali ob odhodu v pokoj in mu želeli še obilo let in zadovoljstva v njegovem življenju, žal pa mu usoda tega ni dovolila. Nenadna smrt ga je 7. julija za vedno odtrgala od njegove družine, od svojcev, prijateljev in od nas.
Vsi, ki smo tov. Filipa poznali in z njim sodelovali se ga bomo spominjali kot prijetnega in uspešnega sodelavca, svojcem pa izrekamo naše najglobje sožalje.
Sodelavci TOZD Mreža
Delovno predsedstvo na slavnostnem zasedanju SDS.
(^NAŠI PETDESETLETNIKI
ŠUŠKO DALMIRA — pomočnik 1 v prodajalni Zadar MARKIČ VALENTINA — kontroliranje polizdelkov v izdelovalnici zgornjih delov 523 ZUPAN JURIJ — vodenje vzorčne montaže 525 JENKOLE ANGELA — zarisovanje na notranjike 510 NAŠE ČESTITKE!
ZAHVALA
Ob odhodu iz delovne sredine v oddelku 512/5 (511) se sodelavkam in sodelavcem toplo zahvaljujem za darilo in lepe besede. Dnevi preživeti med sodelavci mi bodo ostali v lenem spominu.
Rudolf Teran
---------------------------------------N
ŠTIRI ZVEZDICE
»Večernji Ust«, osrednji hrvaški dnevnik, je izvedel anonimno anketo v trgovinah. Ocenjevala se je urejenost prodajalne, izbira in postrežba.
Med petnajstimi najboljšimi je tudi poslovalnica Peko, Rijeka I. To je bilo presenečenje, ker kot smo že rekli je bila anketa anonimna.
Kolektiv je upravičeno ponosen, da je njihovo delo in prizadevanje poznano širši javnosti, ker je o tem obširno pisal Večernji list.
Prodajnemu osebju Rijeka I. iskreno čestitamo.
Wèeroji
DODJH JUJU
čermi žvjezoics
»PEKO« PRODA-VAONtCA «HOJ I »1» 23
ZA KVALITETI! USLUGA
KOMORNI ZBOR
Ni si mogoče zamišljati lepšega uvoda v praznovanje kot je občuteno podana in ubrana pesem. S pesmijo smo pričeli tudi praznovanje 80-letnice delovne organizacije na otvoritveni slovesnosti ob promociji plošče in podelitvi priznanj delavcem.
Snemanje in izdaja plošče komornega zbora Peko ter kvinteta bratov Zupan pomeni posebno priznanje članom za ure in ure napornih vaj zbora in kvinteta vse od njunih ustanovitev pa do danes. Pod neutrudnim vodstvom nekdanjega pevovodje prof. Milka Ško-berneta ter sedanjega pevovodje prof. Saša Freliha je zbor dozorel v ubran ansambel, ki zna navdušiti še tako zahtevno uho poslušalca. Vsaka pesem, pa naj si bo narodna ali renesančna, baročna, delavska ali partizanska, zveni ubrano, iskreno, v njej se izraža resnična ljubezen do petja in umetniškega poustvarjanja, hkrati pa pri poslušalcih krepi pevsko kulturo.
Želimo si, da bi bilo njegovo delovanje tudi v bodoče tako plodno, vsem pevcem, posebej pa še pevovodji pa ob izdaji iskreno čestitamo.
Izgradnja tovarne v Frendi napreduje po predvidenem delovnem planu. Zamudo so že nadoknadili. Proizvodna hala je pripravljena za montažo opreme. Trenutno so v izdelavi talne obloge v skladišču surovin. Predvideno je, da se bo v začetku septembra začela kompletna montaža odpreme.
1.	septembra odhajajo v Frendo strokovnjaki Peka: vodja organiziranja in vodenja Jože Gros, namestnik organiziranja in vodenja Robert Regancin (Rudis), inštruktor sekanja in priprave Mihaela Gros.
{ Ekipa bo sodelovala pri postavitvi opreme in zagonu postavljenih strojev na polno. S prvo ekipo potuje tudi Miro Mežek, vodja organiziranja in vodenja v EL Bajadhu. Dela v El Bajadhu tečejo po programu z zamikom treh mesecev za Frendo. Tovariš Mežek se bo seznanil z začetnimi deli, postavitvijo opreme in uvajanja proizvodnje, kasneje pa bo s svojo ekipo prevzel vodstvo v El Bajadhu.
Za zagon v Frendi mora Peko v svojih oddelkih pripraviti vsa potrebna orodja in dokumentacijo za začetek proizvodnje. Pri teh delih sodelujejo predvsem razvojnopripra-vljalne službe, orodjarna in komerciala.
Zavedati se moramo, da bo normalen zagon in začetek proizvodnje odvisen od tega, kako bodo naše službe pripravile vse potrebno, v določenih rokih seveda.
Orodjarna izdeluje orodja za brizganje podplatov in intenzivno pripravlja naročeno opremo za El Bajadh.
V	juniju smo odpremili prvo pošiljko 37 zabojev z opremo za Fredo.
V	Alžiru so zamenjani delovni dnevi. Vikend imajo v četrtek in petek. Predvideva se, da bo četrtek še delavnik, popoldne pa prosto.
****** * ********************
Nasvidenje na prireditvah Šuštarske nedelje 4. septembra v Tržiču
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.