„Gospodarska priloga" priložena od štajerskega gospodarskega društva. L. 1883. 25. marca. Stev. 5. Prejema lanenega semena. Tisti kmetovalci, kteri želijo izvirnega rigajs-kega lanenega semena kilo za 25 krajcerjev (star funt za 14 krajcarjev) dobro zavitega, naj pošlejo naglo svoja naročila pisarni kmetske družbe v Gradec, Hofgasse štev. 8. Seme se pošilja, kakor d ilgo ga je kaj, brez zamude naročivalcem, če pošljejo z naročilom dotični denar. Gradec 10. marca 1883. Ctslulai odbtr iUj. kmilljiki tattbt. Šola za obdelovanje tr&7nikov v Skalici na Češkem. Visoko c. k. ministerstvo poljedeljsko je naznanilo z ukazom od 7. marca 1883 itev. 2134/183 kmetijski druibi sledeče: Administracija princ Wiljem Schaumburg-Lippe-vega posestva v Nahodu misli otvoriti tudi letos drugo polovico mesca aprila 1883 praktično iolo za obdelovanje travnikov pod vodstvom gospoda Ernst-a. Oziroma na to, da bo razglasila administracija pogoje, po kterih se jemljejo učenci v to iolo, ktera bo terpela okoli pol leta, da se plača vodji te šole za poduk nekaj denarja, kar bo določil razglas imenovane administracije, in da se plačuje dnevna plača samo za tiste dni, kadar se je res delalo, naznanja poljedelsko ministerstvo, da je dovolilo za to leto iest štipendij po 100 goldinarjev tistim deleinikom te iole, ki se mislijo tam izobraiiti za preddelalce pri obdelovanji travnikov. Dotične prošnje za štipendije, ktere mora imenovana slavna druiba podpirati, morajo predložiti se poljedelskemu ministerstvu zadnič do 8. aprila 1883, pri tem pa je gledati na to, da prosilec že ve kaj o obdelovanji travnikov. in da zna vsaj toliko nemiko, da bo razumil navode vodja iole, in jih more spolnovati. Opiraje s» na ta minis-terijalni ukaz pozivamo tiste, kteri mislijo prositi za tako itipendijo , svoje proinje na c. k. ministerstvo poljedelstva predložiti zadni čas 4. aprila t. 1. podpisanemu centralnemu odboru. Gradec 10. marca 18b3. Centralni odbit Ha), keitljik« Mi. Gospodinje! kakšni so vaši verti za zelenjavo? Prepričan sem, da je mnogo gospodinj na kmetih, ktere mi na to vprašanje odgovoriti smejo: Pr?v dobri; ravEn tako dobro vem pa tudi, da je na kmetih žalibog po vertih, kjer bi se imela saditi zelenjava, prav žalostno. Nar boljii dokaz temu je, da kmetje morajo zelenjavo kupovati v mestu, in jo nositi domu na kmete, kar se mi zdi ravno tako, kakor de bi si čevljar obuvalo kupoval iz fabrike , ktero potrebuje sam in njegova druiina, in če bi pek si dal donaiati za vsaki dan potrebnega kruha od branovca. Uzrok zanemarjenju zelenjavnega vertu je pri mnogih gospodinjnah, kterim gre skerb za svoj vert, da nikoli ne pomislijo, kakovi kinč je dobro obdelani vert celi hiii, in kako priča, daje gospodinja skerbna, pridna in redoljubna. Takih gospodinj Ckušati spreoberniti, bilo bi bob ob steno metati, manjka jim dobre volje in dobrega namena, zato je vsaka beseda zastonj. Drugim gospodinjam, ktere imajo skerbeti za svoje verte, pa ie ni znano, koliko dobička more donaiati dobro obdelani vert; ni jim znano, da je dober vert zaloga lepih srebernih goldinarjev, kteri čakajo odrešenja, da bi jih gospodinja iskopala. Takim nevednim gospodinjam zadostuje, če dobijo iz svojega verta malo slabe salate, in malo vo-brovta. več pa ne potrebujejo. Te pa prašam, s čim si prisluiijo vertnarji po mestih toliko denarja, da morejo plačati velike činie od malega verta (večkrat 4iK> goldinarjev in še več) in si zraven zasluiijo še dober dobiček? To si pridobijo samo iz dobro obdelanega verta. Se ve da. rekla bo gospodinja, to je mogo e le po mestih, ne pa na kmetih! Jaz pa rečem, ali nimajo posestniki blizo mesta ravno take pri-loinosti, zelenjavo poiiljati na terg, kakor mestni vertnaiji ? Gotovo da 1 In drugim, kteri so oddaljeni od mesta, je to ravno tako mogoče, saj se ve da ne salate in peteriilja, pa druge zelenjave, vohrovta, ipargelja in »elerja itd. Kje pa potrebnega časa dobiti obdelovati verte t rekla bo nam druga gospodinja, imamo veliko važniših opravil. Jaz pa mislim, da mora biti gospodinji vse važno, kar je gospodarstvu koristno. In kdo bi žtel ure, ktere gospodinje zgubijo s pohajkvanjem, ali z drugimi čenčarijam i, ktere so jim večidel v škodo ; ali bi se ne dale oberniti te nepotrebno zgubljene ure za delo na vertu P Večkrat ima kmetska družina tudi starih ali slabih ljudi, ki niso za druga teška dela, na vertu pa bi gotovo zaslužili mnogo lepih denarjev, ker pri vertnarstvu ni treba telesne moči, temveč marljivosti in skerbljivosti. Mislimo si, da bi kmetski gospodinji resnično ne bilo mogoče prodati prideljane zelenjave; pa dobro obdelan vert vendar nima manjše važnosti za gospodarstvo, ker vsakdo ima rajie dobro zelenjavo. kakor drugo jed. ktera je marsikrat prav draga, in gospodinja, ktera ima doma na svojem vertu dobro zelenjavo, da svojim poslom dobro jed, toraj dobi tudi zmirom nar boljše posle , ker tudi družina gleda, da ima dobro košto (jed), če se hoče, da pridno dela. Tretji in nar hujši vzrok, da so hišni verti na kmetih tako zanemarjeni, pa je nevednost vertnarstva pri naših gospodinjah. Morda se bo marsikaka gospodinja posmejala, ali se ji bo tudi kadilo malo pod nos, in rekla bo: Vi učenjaki govorite prav dobro in prav lahko, pa ne poznate naših vertov, mi same dobro vemo, kaj da raste po naših vertih, toraj ne bomo sadile kaj druzega, to so vedle tudi že naše prednice, ki so bile tudi razumne gospodinje. To je resnica, nikoli ne bo rastlo nič bolj-ega na vertu, če se ne sadi nič boljšega, ali če ima vert slabo lego in slabo zemljo, in se ne stori nič poboljšati te slabosti, in če se zelenjava ne goji pametno. O teh rečeh čem v sledečem govoriti nekoliko z vami. Vertova lega jo slaba, če vert nima dovolj zraka in solnca. Vsaka rastlina potrebuje za dobro izgojo svitlobe in gorkote, in če so bili ver-tovi is pervega tudi na dobrem prostoru narejeni, da bo imeli dovolj solnca, zidajo se zraven hlevi, ali hiše, nasadijo se sadna drevesa, da solnce ne more več do njih, ter ostanejo v senci, verti v senci pa niso za nič, treba je toraj gledati, nadomestiti jih z drugimi, ki imajo boljšo lego. Nadalje je vertu treba, da se obvaruje pred hudimi vetrovi, proti severu naj se toraj zavaruje s plankami, če niso griči, hribi ali poslopja, kteri ga pred liudimi vetrovim varujejo, tudi prav gosta germasta meja je dobra; od drugih krajev pa mora vert dopušati čistega zraka , kteri je rastlinam neobhodno potreben k dobremu razvoju, iu prežene mnogo škodljivih merčesov. Ravno tako važna pri vertu kakor lega je lastnost zemlje. Pri malih gospodarstvih se ža-libog ne mora veliko izbirati zemlje, k sreči pase da slaba zemlja poboljšati. Takega poboljšanja zemlje je treba, če dobre rahle persti na vertu ni veliko, da rastline s glo- bokimi koreninami ne morejo svojih korenin ra-sprostati. Pri takih vertih se navozi dobre zemlje, ali pa se prekopava več let globoko in se dobro gnoji tako dolgo časa, da se dobi na ta način vsaj dve pedi globoko dobre zemlje. Če so tla ilovnata deržijo predolgo mokroto pri deževnem vremenu in spomladi, zemlja ostane spodaj merzla, in pomladna setev se zapozni, tudi se taka zemlja le teško obdelava in rastline zaosta ajo. Taka zemlja se poboljša, če se ji primeša peska cestnega blata, apna, listja, žaganjic, dervenega pepela, dervenih ojljev, saj i. t. d. nar boljše pa, če se v jeseni globoko prekoplje in dobro pognoji s konjskim gnojem ; prekopavati pak se mora, dokler je zemlja še suha in naj se pusti ležati v kepah. Zimski mraz tako zemljo zrahlja. Občje naj se vsak vert v jeseni prekoplje, če nI nasejan z zimskimi rastlinami, s tem se privarčuje gnoja, rastlinam pa se ne godi škoda. Če je pa zemlja prepeščena in prerahla, in so po vsakem dežju ali polivanji prenaglo posuši, se ji mora primešati nekoliko ilovnate zemlje, ktera je ležala dalj časa na suhem in je po zimi zmerznila; gnoji naj se taka zemlja z govejim ali drugim dobro gnjilim gnojem zmešanim z mastno zemljo. — Za ilovnat in peščen vert je dober kompostni gnoj, kteri se napravi, če se nameša živinski gnoj z travnim rušinam, z sekretovim gnojem, z nezrelim pleveljem, z listjem, pepelom, sajemi, z drobnimi lesenimi treskami, in vsako drugo rečjo, ktera rada segnije in ni nič ali prav malo vredna, če se skida vse to na kup, in pusti ležati celo leto na tem kupu, kteri naj se enkrat ali dvakrat frekida. Plevela z zrelim semenom se na tak up ne sme metati, ker zrelo seme ne segnije, temveč napravi na vertu mnogo plevela. Takega gnoja ni treba zakopavati globoko, in rastline se bodo gotovo dobro pokazale. Da močvirna zemlja vertom ni ugodna, in naj se napravijo jame, ktere se napolnijo z velikimi okroglimi kamni, in potem z zemljo pokrijejo, da se more mokrota odtekat, to je obče znano. Velik upljiv pri obdelovanji vertov ima voda, s ktero se vert škropi. Nar boljša zato je deževnica, ktera se nabira po nalaš zato napravljenih žlebih v sode od štrešnih kapov, ali pa v jamah, ktere naj se skopljejo na vertih. Za kapnico ima svojo veljavo, potočna voda. Pa tudi studenčnica, ktera frišna rastlinam ni ugodna, je pripravna za polivanje vertov, če se pusti stati nekoliko časa, ali če se ji primeša nekoliko gnojnice. Kdor pa je primoran škropiti s hišno studenčnico , škropi naj zgodaj zjutraj in pozno zvečer, nikoli pa ob času, ko so rastline ali zemlja še gorke od solnca. Dobro zalivanje o pravem času je potrebno, in sicer zaliva naj se tako, da pride mokrota dobro v zemljo, preveč škropiti pa je škodljivo. Veliko časa in truda se prihrani' če se potrosi semlja tanjko z gnojem, ostane taka zemlja veliko dalj časa mokra, kakor nepo-t rojena. Hoda napaka pri obdelovanji domačih vertov je, da se ne gleda na spremembo rastlin. Leto na leto se posaja salata, vohrovt, kumare, spinača ali druga zeljenava po enih gredah; po drugih se gojijo vedno koreninske rastline, po drugih zopet grah in bob. To ni prav, vsaka rastlina potrebuje iz zemlje drugih redilnih tvarin, izserka se zemlji na ta način cela redilna moč za tisto rastlino , ktera je sajena več let zaporedoma na istem prostoru , da ne more več dobro rasti, in redilna moč, ktera bi bila potrebna in ugodna rastlinam po drugih gredih, leii toraj neporabljena. Na tak način zaostanejo vse rastline, ako-ravno bi bilo lahko pri pametnem premenjanji rastlin privarčevati veliko gnojitve. Tudi potrebujejo nektere rastline mastno ravno pognojeno zemljo, drugim pak je pusta zemlja ugodnejša. Iz tega se vidi, da je v resnici potrebno premenjevati rastline po gredah. Nar boljše je, če se vert razdeli v tri dele, pervi naj se gnoji prav dobro pervo leto, drugi drugo leto, tretji tretje leto, potem se začne zopet od kraja. Po gredah, ktere so ravno gnojene, se nasadijo rastline, ktere imajo velika stebla in veliko perje; n. pr. vohrovt, špinača kumare, glavnata salata, endivija, in seler. Drugo leto nasadijo se na te gredi, ktere se ne gnojijo več, koreninske rastline: Korenje, peteršilj, pesa, in enake. Tretje leto pridejo na versto: Grah, bob, in rastline za seme. Po majhinih vertih se sicer ne mora ravnati natanjko potem, gledati pa je v sakdaj treba, da se verstijo rastline, ktere potrebujejo mnogo re-dilne moči iz zemlje s takim, kterim je pusta zemlja ljubša; z rastlinami, ktere imajo globoke, in s tistimi, ktere imajo le razšiijene korenine, s tem se ie opravi veliko. Nasaja naj se po domčih vertih le taka zelenjava in salata. ktera se lahko proda, in od teh nar boljša sorta, gleda naj se pa pri tem, da posebno dobro raste. Neznane sorte, če so še tako dobre, ne donašajo denarja, ker jih ni lahko prodati ; po krajih, kjer se zelenjava lahko proda, naj bi se gledalo posebno na zgodnje sorte, ker te se prodajo nar ložje in nar draije, donašajo toraj nar več dobička. Kdor hoče imeti prav zgodaj zelenjavo, naj porabi za rastline, kterim mali mraz ne škoduje, gredi leieče na solnčnih krajih, še boljše pa je nasejati takih rastlin ie v jeseni, in jih čez zimo obvarovati. Pripravni zato so: Zimska salata, zimski vohrovt in ipirača. Če se gleda dobro nanje, obstanejo čez zimo tudi: Plavi vohrovt, zgodnje zelo, seler in karfijol. Začetka septembra se poseje seme v dobro gnojeno gred, in se zemlja po semenu dobro potlači. Da seme dobro kali, in poganja, da rastlinčice hitro rastejo, morajo se pridno zalivati. Meseca oktobra se rastlinčice presadijo v svoje gredi, ter se sakrijejo, če kadar zemlja ie malo zmerzne z amerekovimi vejami ali pa z grahovo slamo. Če se rastlinoe pokrijejo prezgodaj. morajo gotovo poginiti. To pokrivalo se odpravi meseca marca, kader se ni bati ver hudega mraza, potem pa rastejo raatlince tako naglo, da se dobi ie začetek meseca maja lepa glavnata salata. Zelišča, ktera ostanejo po nasejanih gredah, naj se posadijo spomladi, ta zeliiča potrebujejo skerbnega ravnanja. Ko za ne zmerzevati meseca oktobra ali novembra po noči, se te gredi morajo ograditi s deskami eno ped visokimi, in pokrivsjo se vsako noč z deskami. Podnevu jih je treba odkrivati tako dolgo, da zmerznijo zeliša in zemlja. Potem pa se ne smejo več odkrivati, in dene se na deske ie slamlje visoke za ped. Ts zelišča se smejo spomladi le s časoma odtajati, lepe soln-čne dni se jemlje po dnevu deska za desko počasi iz gred, zvečer se pa morajo zopet pokriti Če ta zelišča zmerznejo samo enkrat, jim to nič ne škoduje ; poginejo pa, če se verstoma odtajajo in zopet zmerznejo. Taka zelišča dajejo tudi tri do četiri tedne popred zelenjave, kakor spomladi sejana. — Prav dobro se splača tudi saditi zgodnji krompir, ker proda se dvakrat ali trikrat draije, kakor navaden krompir. V ta namen se naredi v kravjem hlevu iz desk truga, od spodej se dene gnoja potem pa versto peska ali rahlo Zemlje in na to krompirja za seme, in sicer krompirja zgodnje sorte n. pr. rožnega, angleškega ali šestmesečnega krompirja, kterega imajo ie povsod pri boljših gospodarstvih. Tako napravi se meseca marca. Meseca aprila ima krompir ie kali za perst dolge, in lepe korine, potem naj se pa posadi na sol-čnem kraju, pa prav skerbno, da se mu kali ne polomijo. Meseca julija so take gredi ie prazne, in se lahko porabijo za drugo zeljenavo. O obdelovanji domačih vertov bi se dalo še marsikaj povedati, pa pervič temu tu ni prostora, I drugič zadostuje za pervikrat, če si vzamejo gospodinje moje nasvete k sercn , vspeh jim bo pokazal , da govorim resnično, če pa ne porajtajo na to, kar sem jim nasvetoval tu, bilo bi ie več o tem govoriti, metati bob ob steno, ali prazno slamo mlatiti. Narvainejše sem povedal tukaj. Ker pa mi je znano, da je ženskemu spolu nagib do dobrega in ilahtnega ie prirojen, upam, da bo veliko gospodinj, ktere so brale moje nauke ravnalo po njih, ter bodo pokazale s skerbnim in pametnim obdelovanjem svojih hišnih vertov da jim je mar za dobro gospodinstvo, in da se smejo v resnici imenovat' s častnim imenom „verle in razumne gospodinje*. J. H—p. Delovanje štajerske kmetijske dražbe. Obravnava centralnega odbora. Pokrajšani zapisnik seje 19. februarja 1883. 1. Sklenilo se je predloge podružnic, ktere mislijo se vdeležiti posvetovanja pri 59. občnem zbora družbe sestaviti, dati jih tiskati in od podružnic za zbor odločenim udom poslati pred zborovanjem. 2. Predloge podružnic, da bi se spoznala iz-verstenja po 59. zboru so se pred posvetovale in določili so se predlogi, kteri se bodo predlagali zboru. Sklenilo se je tudi predlagati. da bi se podelila zlata družbena medalija deželnemu živinskemu zdravniku doktor Heinrih Elinganu, kteri si je pridobil mnogo zaslug za poboljšanje živinoreje, in za imenovanje častnega uda družbenega gos-poda R. Schatzmana. voditelja mlekarske družbe v Lau sani in predsednika Švicarskega planinskega kmetskega druitva. 3. Besede darovalnih spričb za štiftenge nadvojvode Janeza in grofa Merana so se od centralnega odbora poterdile in sklenilo se je naznaniti to občnemu zboru. 4. Gospod profesor Schmirger, kterega je prosil centralni odbor prevzeti praianje v vodi pri prihodnjem agrarnem (poljedvljskem) zboru, naznanil je načert svojih misli o tem predmetu; centralni odbor je prevzel ta načert s pogojem, da sme vsak svoje misli o tem praianji v posvetovanje predlagati. Kar je predlagala Troppauska kmetijska družba za posvetovanje na agrarnem zboru o zavarovanji živine, je centralni odbor zavergel oziroma se na sklicane skušene zavarovanja, in prepusti deležnikom agrarnega zbora sklepati in svoje misli spraviti v veljavo. 5. Za zastopnika družbe na gozdarskem shodu kteri s» za ne b. marca t. 1. bil je voljen gospod profesor Schmirger. ti. Na željo itajerskega deželnega odbora pri-poro ili so se pripravni možje za nadzornike pri živinskem ogledu v komisije III. in Till, okraja. — 7. Na prošnjo podružnice Feldbach sklenilo se je vsakokrat poslati tji zastopnika centralnega odbora, da bo nazoč pri sejah komitejevih ondaine regijonalne (krajne) razstave. 8. Odborniki centralnega odbora pri skupiini pozvani od c. k. namestnije zavoljo posvetovanja o premenbi lovskih pravil, imenovani so bili gospodje Karol pl. Berg, doktor Fr. Fürst in profesor Schmirger. 9. Štajerskemu dru tvu za gojo kuretninine dov