Izhaja I. in 16. vsakega mesca in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto . 2 fl. „pol „ . 1 fl. „ '/< „ . -fl.50k. Brez poštnine in pošiljanja 1 fl. 80 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 8 k. SLOVENSKI Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne prijemajo. Podueiven list za slovensko ljudstvo. Oznanila se prijemljejo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 9. V Mariboru 16. maja 1867. Tečaj I. Nekaj za vsakdanjo rabo. m. „Kar se daje med ljudi pisanega, to je bilo i n j e š e z d a j s a m o n e m š k o p o v s e h uradih, po vseh duhovskih, deželnih in vojaških gospo-skah, po zbornih sodov i h vseh stopinj, po pisar n i e a h vseh p r a v d n i k o v in b i 1 j e ž n i k o v. Samo v nemškem jeziku se delajo vse vloge, r a z o d b e, ukazi, obravnave, oznanila in za sobna (privatna) pisma. Kar se pove slovenski, to se po nemški zapiše, in nemško pisanje se po slovenski bere, ljudje pa morajo na vero podpisovati." S temi gorko občutenimi besedami je opisal nevstrašljivi branitelj slovenskih pravic na Štajerskem zboru, g. Herman, djansko veljavo — ali prav za prav neveljavo — našega jezika v pravdnih zadevah. Kaj ne, g. poslanec je dobro opazoval in resnično opisoval. Čudno pa se ti bo zdelo, če ti povemo, da tega ni govoril v zadnjem zboru, ampak 16. marca 1863, in da so te besede danes še tako Štiri resnične, kakor so bile pred več kakor štirimi leti. Štiri cela leta toraj smo se potegovali za pravice slov. jezika po deželnih zborih, štiri leta so razlagali naši časniki krivico, ki se godi jeziku, štiri leta smo besedovali po raznih društvih in shodih: dajte nam domači jezik nazaj, štiri leta smo po tisuč in tisuč zasobnih razgovorih zdihovali po sladkih maternih glasih: vse pa je kakor vzidano ostalo pri starem kopitu. Kdo je temu kriv in kako pomagati? Gotovo ne bo treba dvakrat vprašati, pa nam še kdo v besedo seže ter se odreže: Uradniki so vsega krivi. Uradnik pa bode zopet tožil koga drugega, in tako se bo izgovarjal kakor že v raju Adam na Evo, Eva na kačo in morebiti bo skušala še kača se kako izviti. Marsiktero leto se že tako tožimo in zopet izgovarjamo, g. Hermanove besede pa so pri vsem tem — Bogu ga bodi potoženo — dandanes še tako resnične, kakor so bile 16. marca 1863. Ne bod'mo šolo bar de! je klical slavni naš Prešern svojim rojakom; ne bo d'm o šolobarde! klicali bi mi svojim bravcem. Položimo pošteno roko na srce in obstojmo si brez ovinkov : kriv je vsak sam, krivi smo vsi. Le poglejmo ! Kadar se hoče opisati žalostni stan, ko se je naš jezik naj bolj zanemarjal in zatiral se pripoveduje, da ga je takrat govoril le vbogi o r a t a r za svojim drevesom in mladi pastirček pri svojej čedi. Zdaj je v tem oziru nekoliko bolje, vendar pa ima ta stavek, če ga prav po besedino tolmačimo, veliko resnice tudi za sedanji čas v sebi skrite. Za plugom, sploh doma, naš kmet rad kramlja slovenski; komaj pa dene motiko iz rok, komaj da zamenja vsakdanjo obleko s praznično in si napolni žepe s pismi, ki si jih je spravljal med letom za ogledalom, koj ga prešine drug duh. Če že ne more lomiti nemškega, pa lomi materni jezik, ker mu vriva in sili vse nemške besede, kar jih je kje slišal, če jih že ume ali ne. Dasiravno bi bo postavi imel uradnijam nemška povabila, oklice itd. nazaj poslati, jih sprejema, če mu tudi pri celem spisu drugega ni jasno, kakor da mora plačati uradnemu služabniku: 17'/2 kr. Drago plačana pisma, od kterih je dostikrat odvisna sreča njegova in njegove rodovine, podpisuje in podkrižuje nemško spisana, ne skrbe ali je to, kar se mu je bralo tudi v pismu zapisano ali ne. Izreke, ki bi ga znali ob čast in poštenje spraviti, podpiše hladnokrvno nemško zapisane, da le vstreže nemškutarskemu uradniku. če ga pri takem ravnanju posvariš, marsikterega še raz-[žališ, da ti jo zosoli rekoč: toliko pa že znam nemški, da se ne p u s t i n» prodati. Jezični bahač, pogledi nekoliko okoli sebe; če vidiš očeta v pravdi s sinom, brata z bratom, soseda s sosedom, če vidiš nesrečneža, ki je za-; pravil vse, kar je imel in sebe in svoje spravil na beraško j palico in če zveš, daje v treh taeih slučajih vsaj enkrat Itemu krivo napačno izdelano in podpisano nemško pismo, potem pa mi povedi, ali je mogoče prodati te v nemškem jeziku ali ne. Zopet drugi so, ki sicer svoj domači jezik ljubijo in časte, ktere pa strah in bojazljivost odvrača, da ne tirjajo zanj pravic, ki mu grejo po postavi. Ali ta strah je prav, kakor pravi prigovor, znotraj prazen, zvunaj ga pa nič ni. Pravdosrednik in bilježnik, pri kterem si dajaš večidel svoja pisma izdelavati, si pusti svoje delo dobro plačati; za svoj denar pa menda vendar smeš maternemu jezika pravice t i rja t i. Uradnika pa veže postava in dolžnost, kakor smo čuii v zadnjem listu. Ako misliš, da si pridobiš njegovo ljubezen ali prijaznost, če sebe in svoj jezik zanemarjaš in izdavaš, se krvavo motiš. Za tvoje hlinenje in prilizovanje te bo uradnik le preziral in zaničeval, kakor že pesnik pravi rekoč: Kdor zaničuje se sam, podlaga j e p t u j č e v ej peti. Gospodarske stvari. Trsoznanstvo (Dalje.) 5. Listne stranske veruge ali zarezne odprtine luknje so ozke ali razširjene, okrogle ali podolgaste itd. Peteljna veruga pa je za se zaprta, malo ali široko odprta, jajčasta ali kupasta itd. 6. Litsna petlja ima ime najbrž od latinske besede „pe-tiolus", in je kratka, če ni tri palce dolga, srednje dolga, če je tri in pol palca dolga, dolga, če je daljša, kakor 3i/t palca. Opomba. Tudi pri grozdnem recelju velja ista mera. c) Mladike ali pogajnki so mlade enoletne rozgice, ktere iz očes na zarodnem lesu izrastejo, se polagano vtrdijo in spet za drugo leto zarodni les dajajo. Na mladikah ali novem rožju razločimo 1. glavno mladiko ali rozgo, ktera naravnost iz plodnega ali lesnega očesa izraste, 2. panoge, to so izrastki na levi ali desni strani očes in imajo od natore namen lesorast odvoditi, in plodno oko v miru ohraniti, da se ne spremeni v lesno. Panoge izrastejo pri vsakem očesu glavne rozge, in se krivo imenuj o zaleznice (Zweigreben), ker ne zalezujejo očes, ampak zavolj koristnega namena bi se še ne smele iztrebiti. Odrezani les se sploh imenuje rožje, pripravljen les pa za sajenje kluči, sadike, kolči i. t. d. 3. Grozdje, ktero se imenuje a) po velikosti, a) malo, če je grozd komaj 4 palce dolg, /9) srednje, če je grozd blizo osem palcev, 7) veliko, če je 10 palcev, in d) velikansko, če je črez 10 palcev dolgo. b) po podobi, piramidnato, vejasto, enojno, valekasto, gosto, redko. c) in ima obstojne dele : recelj, kterega mera velja, kakor pri listni petlji, pent-liga, ktera je gosta ali raztresena ali vejasta, jagodni recelj-ček, kteri je bradovičast ali buukast in jagode, ktere so okrogle, podolgaste in čudno dolge, potem drobne, srednje debele, in zelo debele, žiličaste, pikaste, malo in veliko brazdnate, naduhane, tanko ali debelo kožne, mesnate ali sočnate. Ker trs niti prave skorje niti beline nima, zato enakomerno živni sok po vseh delih na vzgoraj tiši, ne kakor pri drevju med skorjo in lesom, zato je le pri trsu mogoče cepiti ali požlahniti, brez da bi se dvojna skorja strinjala. Snovo ali namen posameznih delov trsovih poznati, ni kaka igračarija, ampak imenitno zavolj umnega obdelovanja; vender tu ni prostora bolj na drobno vse popisovati, kake umetne reči se s trsom delajo, kaj z grozdjem in vinom, ampak tu pridemo na sostavo posamnih trt, in slovenski vinorejci so prošeni, kake pomote razjasniti, in tudi imena trt naznaniti, ktere se lahko po sostavi spoznajo — „in vredijo." (Dalje prihodnjič.) --»t-- Kteri je izvrsten vinograd ? Tu ne jemljem v ozir lege vinograda : ali je na južni, vzhodnji ali zaliodnji strani; niti višine, nižine ali ravnine, kakor sem jih vidil pri jezeru Neusidelskem na Ogrskem in drugdej na Rakoškem ; uiti zemlje: prodnate, peščene, ilovnate, kremcnene, lapornate, apnene itd. temuč le plemena trt zasajena in oskrbovanje vinograda, da vedno močen ostane in veliko grozdja dade. 1. Kar zadene izvrstnost vinograda, je, da je z najboljšimi plameni trtnimi zasajen, kakor sem jih že enkrat v „Slov. gospodarju" navodil, in tu jih le ob kratkem ponovim, in so tale: Mali rivček, italjanski rivček, šipon, traminec, žlahna mušica rdeča, modra, siva, bela, habšovina, krbljiko-vee, klešec, žlahna mušica zelena, žlahnina rdeča, bela itd. Vinograd s temi trtami zasajen vedno pridelke donaša navadama dobre in zadostne, da stroške in obresti poplačuje, v dobri pa izvrstne v čudoviti obilnosti. 2. Da so trtevrajdah pol drug, rajde pa dva čevlja narazen in ne niže od pol čevlja niti više od čevlja; grozdje na viši trti tako popolnoma ne dozori in se ne speče, ker solnčni žarki se ne odbijajo zadostno od segrete zemlje na visoko viseče grozdje, da bi ga vspešno prepekli in spražili. Odtod pride, da vino od brajd ni tako dobro kot pri zemlji od dozorelega grozdja. Kjer je pa trta previsoka, pride grozdje na zemljo, se je dotikuje in odpade, o mokrem vremenu pa zegnjili. Na tak način imaš 15 do 16000 trt na enem oralu: več trt, več grozdja. Ne misli, da v takošni goščavi, kakor iz tega morda prenaglo sodiš, grozdje ne bo dozorelo. Ako trta od spodaj gori le do sredine dozori, je tudi grozdju pecel rjav, kar zreloto pomenja, K boljši kapljici še pa s tem pripomoreš, da trgatev za nekoliko časa odlagaš: vsak dan ti bo očitno zboljševal pridelek. Ni pa tolika goščava kakor se ti dozdeva, ker nektere trte so majhne pritljikove podobe, koje toraj velike sence ne narejajo drugim trtam, tudi nektere prej dozorijo in jim listje odpade, in tako spet drugim trtam niso na poti, da jih solnce nebi obsijavalo. Konečno še te naj to vmiri in vtolaži, ki se treseš pred toliko goščavo! Vinograd ne boš nikoli ves v takošni stan spravil, da bi zares povsajena trta od druge tako narazen bila, kakor sem omenil, ker jih vsako leto nekaj vun pride, nekaj pa tudi v obilnosti se jih pokonča, koje se ne dado brž nadomestiti niti s sajenjem niti z gro-banjem. __(Konec prihodnjič.) Domače stvari. Dober pomočeh zoper zelsJce bollie. Vlij dve, tri žlice kamnega olja (petroleja) v škropivuico, napolni jo z vodo, dobro pomešaj in poškropi bolhovo zelje ali druge sadike in po bolhah bode. Tako mi nasvetuje skušen vrtnar. Kako se dobi dobro olje tudi iz pokvarjenega semenja. Če iz pokvarjenega semenja hočeš dobro olje' dobiti, ga moraš prej s čisto vodo pomočiti in spet dobro posušiti. Voda izvleče vse zločeste delke, kteri pri sušenju odletijo in po tem se tako semenje lehko rabi, kakor vsako drugo naj boljše. „Frauend. BI." Kako se naj lože pokončajo ogrici. Neki francoski gospodar piše v „Journ. d' agric.", da se po njegovih skušnjah ogrici naj lože celo pokončajo, ako se po travniku, po kterem se prej s plugom mali razori napravijo, pusti apnena voda teči; ogrici dojdo hitro iz zemlje, da bi ušli apneni vodi, in tako jih vsikdar zadosti pocrka. E>opisi. Iz Savinske doline. ?? Naši kmetje se čudijo, kako je to mogoče, da v okrajnem zastopu nimajo več veljavnosti, kakor samo četrtinko vsih glasov, vendar pa znamenito večino, še več ko tri četrtinke okrajnih bremen le sami trpeti morajo. — V letu 1848 so padle stare privilegije, pravijo naši kmetje, mi smo se svoje podložnosti pod nekdajne graj-šine za drage denarje rešili, in stopili smo s vsimi drugimi stanovi pod jednomerno postavo. Od visokega cesarskega prestola so se imenitne besede zaslišale, da v prihodnosti pri vsih zadevah javnega življenja bode le veljalo geslo : Enaka bremena, enake pravice za vse državljane. Ako pa mi razne razmere našega okraja si na blizo ogledamo, se nam pa vendar zdi, kakor da še zmirom tisti čas ni nastopil, v kojem bi se ta obljuba našega presvitlega cesarja vresničiti mogla, — posebno nam je pa up celo opadel, ko srno se v naših mislih o novi vpeljavi okrajnega zastopa popolnoma ušteli. Celjsko mesto, koje je dozdaj še zmirom nektere svojih starih predpravic obdržalo, in ne nosi enake težave z nami, koje nas kmete časi prav težko zadevajo, je odločno večino vsih glasov v našem okrajnem zastopu pridobilo, tedaj je tudi poglavarstvo našega okraja, ako bodo volitve obveljale, zastopnikom Celjskega mesta za prihodne tri leta izročeno. Takovo modrovanje naših kmetov in kmečkih prijateljev, kojim sreča in blagor naše slovenske domovine črez vse velja, je čisto resnično in pravično, al vendar si ne smemo zatajiti, akoravno tudi dotična postava kmečkemu postavu ni posebno prijazna, da so si naši kmečki lastniki tudi sami nekaj krivi, da pri teh volitvah sploh niso toliko upljiva dosegli, da bi saj polovica vsih glasov bila na njihovi strani ostala, ko se je od več okrajev že slišalo, da se volitve v okrajne zastope vršijo, so še stanovniki našega okraja celo malo marali za to novo naredbo našega ustavnega življenja. Ako premislimo, da veča stran našega naroda korist in važnost samoupravnih naredeb še ne zapopade, ko je bilo ljudstvo od nekdaj le vajeno, da se je v vsih zadevah javnega življenja le po povelju gosposke ravnati moralo, tako se ni ravno čuditi, da so v začetku se naši kmetje in tržani nekoliko nečimerno obnašali zastran teh novih volitev, celo pa, da skoro nobeden se ni trudil dotično postavo si priskrbeti, in jo dobro pretehtati. Tako so se, kakor skoro pri vsih okrajnih volitvah naše slovenske domovine različne neprimernosti zgodile, in tudi mi v našem zastopu nismo dosegli, kar bi imeli po pravici v njem iskati, to je nepopačeni in neprisiljeni izraz želj in potreb vsih k javnemu življenju opravičenih faktorjev našega okraja. Kar se volitve prve skupine, to je velikega posestva tiče more se reči, da ni nikak primerna našim okoljšinam in pravičnim željam. Postava veli: V skupini velikih posestnikov ima vsaki avstrijanski državljan voliti, koji od svojega v okraju ležečega nepremakljivega lastninstva na leto naj menj 60 fl. zemljišnega in hišnega davka brez vojskinega doklada plačuje. — Prvi pogled na imenik volilcev, kojega je c. k. okrajni urad Celjski sestavil, nam pokaže, da se postava, koja je sicer v tej točki nekoliko nejasna, ni tako razložila, kakor bi bilo pravičnim tirjatvam in razmeram našega okraja primerno ; pa da se je moglo takrat v pisarnah že zlo mračiti, ko so tiste kmečke posestnike, koji tudi v to skupino po postavi spadajo, v imenik spisovali, drugač bi ne bilo mogoče, da bi med tolikimi kmečkimi lastniki, koji čez 60 fl. naravnega davka brez dokladov plačujejo, ne bilo se jih več našlo, kakor samih osem. — Veliko jih še poznamo, koji plačujejo toliko davkov kolikor postava zahteva k tej volitvi, uradnija jih je sprevidela, sami se pa pri c. k. okrajnem uradu niso oglasili za volilni certifikat, ko postave niso poznali, in važnost volitve tudi ne zapopadli, ker se je kmetov te volitve premalo vdeleževalo, toliko bolj so si prizadevali rnest-jani, vso vodo na svoj mlin napeljati. Nič menj ko 28 hišnih posestnikov iz mesta je bilo k volitvi poklicanih, da je pa to bilo mogoče, si ne moremo drugač razsoditi, kakor da je postava v tej točki res malo nejasna in nedoločna. Po po- stavi imajo samo veliki zemlji sni posestniki (Grossgrund-besitzer) v tej skupini pravico volitve. Od velikih hišnih posestnikov v postavi ni nobene besedice, in da ravno tudi oni nekaj zemljišnega davka plačujejo, zato ko vsaka hiša na zemlji stoji, pa tudi za dvorišče in kak vrtič nekaj prostorja potrebuje, že iz tega vzroka ne spadajo v vrsto velikih posestnikov, ko poglavitni davek mestjanskih hišnih posestev ni zemljišni, ampak hišni in tudi ta ne razredni (Hausklassen-steuer), ampak le stanovinski (Hauszinssteuer). Da pa hišni stanovinski davek, koji se od hišne najemnine plačuje, za merilo volilne pravice prve skupine služiti sme, ne najdemo v postavi nobene besedice. Ako v postavi kakova točka ni toliko jasna, da bi se po samih besedah lahko zapopadlo, kako seje treba ravnati, je spodobno po drugih merilih se ozirati, koji nam na pravo pot pripomorejo. To merilo je pa zopet le naše gore navedeno geslo: kolikor bremen toliko tudi pravic. Naši veliki zemljišni lastniki, al so kmečki, al nekdajni gosposki, imajo razun svojih naravnih davkov, tudi dosti okrajne in občinske (soseskine) tlake obavljati, in to ravno po merilu zemljišnega in hišnega razrednega davka. V sv. Jurskem kraju pride na vsaki forint naravnega davka po 2 sežnja okrajne ceste nasipati. V Savinskej dolini pride razun okrajnih in občinskih cest še veliko težavne tlake pri Savini, koja se mora vsako leto toliko okovariti, da na polje ne pridere, in mostove, po kojih se skoro vse trštvo te doline giblje na suhem ne ostavi. Poleg vsega tega razdeljujejo se vsa druga plačila na primer za crkvene in šolske stavbe, službena plačila v gotovem al v gospodarskih pridelkih za duhovnike in učitelje le po kmetijskem zemljiščinem posestvu. Zdaj pa poprašajmo tiste gospode hišne posestnike, koji se s svojim hišnim stano-vinskim davkom med velike zemljišne posestnike štejejo, kaj pa oni imajo postranskih dokladov od svojega davka, in zvedeli bodemo, da se ravno tako radi okrajnih bremen ogibljejo, kakor si svoje že davno zastarane cesto-vinske privilegije zvesto držijo. — Po takem so v tej skupini mestjani dosegli zmagajočo večino in izbrali so si samo svoje. — V drugej skupini se je ravno tako godilo.— Celjsko mesto se je po svojem županu volitve vdeželilo, Iz Maribora. & Rast zelišč je sicer letos za 14 dni zaostala, setve so vendar zlo lepe, kar se tiče vinogradov, se zadosti jasno vidi, da se trs, kteri je lani 24. maja tako zlo pozebel, ni še mogel opomoči, zatoraj tudi ne vidiš na njem grozda in če se kteri pokaže rad odpadne; drugi trsi ženejo vendar tako izvrstno, da imamo upati obilne bratve, če ne bo spet mraz kako noč vse odnesel. Novičar iz domačih in ptujili krajev. Horvaški zbor. „Pritisnimo Slavjane na steno!" S tem načelom se zdaj skuša v Zagrebu; pa nesrečno. Horvaški zbor noče plesati kakor žvižgata gospoda v Beču in Pešti. Na povabilo cesarjevo, da se zbor vdeležuje pri kronanju v Pešti in da pristopi sklepom ogerskega zbora, kar se tiče vkupnih zadev, bo zbor odgovoril. Trije odgovori so osnovani. Kteri obvelja, se še ne more znati; to pa se po se-dajnem vedenju zborovem zna, da on ne bode odstopil ne trohice svoje dežele, svoje časti in svobode in da bo narodu skušal tisto mero samostalnosti ustanoviti in zagotoviti, ki odgovarja potrebam naroda, njegovej sreči in nadpredku. Ti visoki cilj pred očmi je protestoval zbor proti temu, da se vtiče in meša ogersko ministerstvo v zadeve mesta Reke, protestoval zoper to, da se je vsemu očitovanju municipij nasproti, izvršila rekrutba po novej samovlastno danej postavi, protestoval je že naprej zoper vsaki volivni red, ki bi se brez postavnega sodelovanja naroda napravil; sklenil je nadalje, da se pripozna narod srbski v trojedinej kraljevini z narodom horvaškim enakopraven in je sklenil konečno enoglasno, da ne bode ni govoril ni glasoval o nobenem predlogu, naj bi ga že vlada v zbor prinesla, ali poslanci sami, dokler cesar ne potrdi zakona iz tretje seje od 1861, po kterem je poslanec za to, kar je v zboru govoril, čisto neodgovoren in se ga med zborovanjem tudi v kako drugo preiskavo ne more deti, dokler ne bi zbor k temu privolil. Kakor javlja danes brzojav, je cesar to postavo že potrdil, zato ko mesto ima "tudi hranilnico, k6jo so ti modri gospodje in PreFlcJ se Je.7lada' * Je Poslala ^ofa Strossmayera za trgovino spoznali, al vendar na to čisto pozabili* da ne v j Mazuramca pa k odstopu prisilila da zamorejo plačujejo zahtevanega pridobitnega al dohodnega davka ™cti_ misli narodove v posameznih možeh veliko podporo, da /t^_______i .j. t-< • i" ° , , ... ° . r»9. misi Ramp s nnsampzinmi tip. nrnna.fJp.in t,pmvpp ■nnst.snsnn (Erwerb- oder Einkommensteuer) od hranilnice, postava na P^.,™1. same s posameznimi ne propadejo, temveč postajajo vendar veli, da vsaki trgovec, obrtnik al rudniški posestnik, I tol\ko zive-'e krepkeje. — Obnašanje zborovo se je v Za-koji plačuje naj menj 60 fl. pridobitnega al dohodkinegä -rel,u P° .¡lezeh sprejelo z neizmernim veseljem. Na večer davka ima pravico voljenja. Ti gospodje so očitno pokazali !11 ■ aPnla blla Je poslancem namenjena sijajna baklada in da za postavo malokaj marajo, al si jo pa tako razložijo' osvetlenje mesta, kar je pa ban prepovedal s streljanjem kakor jim bolj sodi. — Tako je tudi en gospod se volitve žu8'aje. Kaj bode §e s zborom, se ne ve; to pa pripozna-vdeležil, koji sicer 75 fl. pridobitnine plačuje, pa se vendar! vaJ° cel° nasprotniki, da se je jako vredno, junaško in po-še dozdaj ni izpričal, al trgovec, al obrtnik, al rudniški, stavno vedel. lastnik. Postava zahteva tudi, da nobeden ne sme se volit-' — Ustanovljenje jugoslovanskega vseučilišča zopet ni do-vene pravice poslužiti, koji ni avstrijanski državljan, vendar! bilo milosti pri vladi. Dovolilo se je le 4. leto na pravniškej sta pa pri prvih dveh skupinah tudi dva gospoda, koja ta-j akademiji. Drugod se napravljajo učilišča na državne stroške, krat še nista imela te volitvene lastnosti, se volitve vdeležila,1 pri nas si jih narod še za svoj denar ne sme oskrbeti, in tudi v zastop izvoljena bila. — Celjsko mesto je tedaj tudi v drugej skupini zmagalo in se tako oskrbelo, da za vsako ulico, svojega zastopnika ima; obrtnijštvo in trgovina vseh trgov Zavca, Vojnika, sv. Jurja, šest rudokopov inLibojska steklotvornica, koji vendar toliko poštenega dnarca v naš okraj iz ptujih dežel spravljajo, niso nobene milosti našli pred našimi mestjanskimi volilci. V tretji skupini ima Celjsko mesto zopet pravico 5 za-stopniKov voliti, tako je tedaj pet osmi nek celega zastopa na svojo stran pridobilo, kar pa zadostuje, da bo vsako prasanje le po volji čistih mestjanov se rešilo. Žavski trg je na take neprimernosti se pri visokem c. k. namest-nistvu v Gradcu pritožil, in se raj svoje pravice, tudi enega zastopnika voliti smeti, odpovedal, kakor da bi bil veljavnost tega zastopa, koji vgoduje bolj Celjskemu mestu, kakor Pa, okraju, pnpoznal. 26. marca je bila prva skupščina našega zastopa. Potrdile so se vse volitve po večini glasov za to ker na pritožbe kmečkih zastopnikov je večina našega zastopa bila sodnica v lastnej reči. • Vodbor so se volili iz prvfc skupine gospodje Ressingen in Frohlik, iz druge Lasnik in Frey, iz tretje dr. Higersper-ger, iz 4te, to je za kmečke občine J. Žuža. Za prvomest-mka je izvoljen enoglasno gospod Moric Sajovic, c. k. notar v Celju. — Tedaj ima kmečko posestvo vsih 20 občin našega okraja s več ko 30000 duš, koji skoraj 4krat več naravnega davka plačuje, lOkrat več vojakov daje ino naj menj 50krat vec okrajnih cest posiplje, kakor vse druge skupine našega okraja med šestimi samo enega zastopnika v odboru. Tudi nekoliko dalmatinskih Slovanov bode potovalo k etnografičnej razstavi v Moskvo. — (Imenitne besede.) V severo-nemškem zboruje poljksi poslanec Zoltkovski večini nemških poslancev, ki hoče z Poljaki na Paznanskem tako ravnati, kakor se je nekdaj Šmerlingovcem poljubilo postopati z Slavjani na Avstrijskem, med drugimi te le imenitne besede rekel: „V življenju narodov najde vsaka razžaljena pravica svojo osveto ali kazen. Kajti po veri vseh dob je pravičnost lastnost božja. Če tedaj hočete sami svobodni biti, se morate prej naučiti pravični biti. — Koliko nas že košta ogersko ministerstvo. Kakor časniki pišejo, se je, odkar so ogersko ministerstvo osnovali, iz državne kase na Dunaju dozdaj že 14 milionov gold. za potrebe ogerskih dežel plačalo in v Pešto postala, med tem ko ogerske dežele dozdaj še niso krajcarja za državne stroške priplačale. Po tem takem se tedaj gospodom Madjarom lahko dobro godi. — V Kranjski gori je velik četrtek ponoči pogorelo 12 hiš z skednji in hlevi vred. Tudi neki deček in nekaj živine je v ognju^.ostalo. Revščina je jako velika. Ako morda hoče, kteri na Štajerskem živeč rojak revežem pogorelcem z kako drobtinico priskočiti, vredništo je rado pripravljeno, darove sprejemati in na dotično mesto spravljati. — 6. maja so odšli zadnji turški vojaki iz Belgraške trdnjave. Aali Bey je ostal tam, da vredi vse potrebne stvari. — 3. maja je došel škof Strossmayer v Prago, že na kolodvoru ga je pozdravilo mnogo slovanskih rodoljubov. „živio" in Od onod je odšel prigodbe v Ko je zvečer se prikazal v češkem gledišču, „slava" vikanja ni bilo konca ne kraja, v Pariz. — Katolški duhovni, kteri so zarad zadnje Poljski bili v Sibirijo poslani se smejo, zvun dveh, spet domu v svoje škofije in fare vrnoti. — 16. maja bo Ogerski primas slovesno instaliran za Granskega nadškofa. — Cesar in cesarica sta že od 8. t. m. v Pešti. — Pravi se da bode ogersko kronanje še le 10. junija. — Na dan kronanja se bo napravila vsem Ogerskim vojakom, kjerkoli bodo, mala svečenost, tako hoče Njih Veličanstvo ; prej ko ne bodo dobili tudi nekoliko izvunredue plače. — V Pariški izložbi se tudi nahaja eden krompir, kteri vaga 15 funtov, izrastel je v okolici Lovvenski. — 20. t. m. gre Ruski cesar skoz Berlin v Pariz in 2. julija spet nazaj in ostane prej ko ne v Moskvi. — Knez Waldeški je v Berlinu, kder hoče prodati svoje kneštvo Pruskemu kralju. — Dr. Buisson razlaga v nekem francoskem časniku, da se steklina po tako imenovanih ruskih parnih kopelih ozdravi. — Iz Amerike se je telegrafovalo, da so J ua ris t i že vzeli Queretaro, ktero je cesar Maks dozdaj s svojimi junaki branil in zatoraj se misli, da je cesar že tudi vjet, in tako je žalosten konec Meksikanskemu cesarstvu. „Triestcr Zeitung" hoče vedeti, da je cesar Maks že zares vjet, za njegovo življenje se vendar ni bati, kajti Juaristi samo hočejo, da se z velikim denarjem izkupi. — Na Jutrovem še zmiraj vre in utegne celo izkipeti. Na Kandiji so pret. mesec Grki Turke večkrat otepli. Zdaj je prijel povelje Omer paša in kmali se mora pokazati, kaj bo. — V Londonski konferenciji so se vlade tako daleko zje-dinile, da Luksemburgsko naj ostane nevtralna oblast in Prusi morajo Luksemburgsko trdnjavo zapustiti; da bi vendar s tim mir celo zagotovljen bil, se še zmirom dvomi, kajti Francoz in Prus sta sicer zdaj, tako rekoč, napravila „beini Fuss", puške pa še vendar vedno v rokah imata. oskrbeti, zato dobijo od vloženih denarjev po razmeri nazaj. 10. Kar po končanem popotovanju od vloženih denarjev ostane se bode ednako razdelilo. 11. Kde se bodo popotniki v Trstu alj v Benetkih društvu pridružili, se bode v sprijetnem listu oznanilo. 12. Osebe ženskega spola se ne morejo popotovanja vdeležiti. 6 io >> )» • „ 30" mehkih „ . ., 18" „ „ . Oglenja iz trdega lesa vagan „ „mehkega,, ,, Sena cent Slame cent v šopah „ ., za steljo . Slanine (špeha) cent Jajcc, osem za >1 !>: fl.| k.||fl.[ k.||fl.| k. 6;40!| 6;b0 4, 3 30' 2H 3|70|| 3,50; 5 4;20 2 40 3 80 3 80 3 20 8K 1 60 2 50 _J o21_'22 241'_!22 _'24 i_[24 ' 6 90 4 5 3 5 -150 — 40 1 40 i!io — 90 —110 J dG IJ -'40 '85 60 — 45 44 — 5 80 3^90 180 3 50 280 _ _ 1!30 -22 — 22 -Í24 7 60 5 50 -"fe — 40 15 1 — — 85 Azijo srebra 127.—. Harodno drž, posojilo 70.25.