Izhaja vsak 60 trto k
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ul. Martiri dclla Libcrta (lil. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posmmezna št. Ur 30. ~
NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - pot letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedtzione in abb. postale I. gr.
ŠT. 178
TRST, ČETRTEK 7. NOVEMBRA 1957, GORICA
LET. VI.
UMIK ZUKOVA IN „SPUTNIK“ ŠT. 2
Kaj tiči za padcem slovitega ruskega vojskovodje?
Strah pred bonapartizmom - Maršalova zgodba je le odlomek v nadaljnjem razvoju SZ
Pozornost mednarodne javnosti je še vedno obrnjena na Sovjetsko Rusijo’. Vsepovsod govore ljudje še zmerom o usodi moža, kateremu je bila domovina podelila štirikratno odlikovanje narodnega herojka in iki velja tudi v očeh zapadnega svetla za bržkone najsposobnejšega vojskovodjo druge svetovne vojne.
Njegov nenadni padec je toliko' bolj vplival, ker se je izvršil ravno v trenutku, ko so ga vsi poznavalci sovjetskih razmer imeli za najmočnejšega moža v Rusiji ter pričakovali, da vsalki čas potisne v ozadje Nik it o Ilrušče-va ter se polasti vrhovne oblasti v državi.
Za to-mesto je bil po prepričanju mnogih določen iz več razlogov: široki sloji prebivalstva po vsej ogromni državi so> gledali v njem osvoboditelja domovine in zmaigovalca nad Hitlerjem ter ga globoko spoštovali. Njegova priljubljenost v ljudstvu se mi dala niti zdaleč primerjati: z vplivom, ki ga je imel v preb i v al sit v it Hruščev.
S svojo* poštenostjo in odkritim značajem 81 je vrh tega pridobil v-elik ugled tudi v inozemstvu, saj ga je predsednik Eisenhower s'tel med osebne prijatelje, čeprav je bil Žukov komunist. Eisenhower antikomunist.
žulklov je bil mož, kateremu so na zapadli zauipali, in zailo poklican, da koristi donio V|ni tudi v zunanjem svetu.
GOVOR V LENINGRADU
Človek bi menil, da Hniščev sam tudi ni ‘mel upravičenega vzroka biti hud na Žuko-va. Saj ga je maršali komaj pred nekaj imese-Cl rešil že neizbežnega političnega propada, ko so ga Molotov, Malenkov in Kagamovič v Vrhovnem vodstvu boljševilkov ponovno preglasovali ler zahtevali, naj neutegoma odloži 'neslo glavnega tajnika stranke. Da ni biilo ledaj Žuk ova, bi bili zmagali Molotov in to-in Hruščev bi bil danes bržkone v ka-kraju daljne Sibirije.
Kaj je potemtakem ugonobilo Žinkova? °vod (k težkemu sporu je dal maršal z govo-r°ni, ki ga je imel 15. julija na ljudskem zborovanju v Leningradu.
Tlraneč čast umorjenega maršala Tuha-°evskega in številnih drugih častnikov, podanih 1]. 1937 od Stalina v smrt, je Žukov Postavil zahtevo, naj se preiščejo sploh vsi ločini, hi so bili zagrešeni pod Stalinovo vla-'!(> v zadn jih 30 letih.
TJescde maršala so izzvale v poslušalcih nepopisno navdušenje in od obirava n je, a naile-na mrzel odpor v vrhovih holjševiške franke. Državni pod a var maršal Vorošilov namreč 1. 1937 predsednik vojnega so-lsca, Iki je po krivem obsodilo Tuhačevske-
ga in tovariše. Tedanjo surovo Stalinovo politiko niso torej odobravali in podpirali samo Molotov, Kaigainovič in Malenkov, marveč •tudi današnji predsednik republike Vorošilov, sam Hniščev in drugi veljaki.
Sprejeti Žukovo zahtevo bi bilo zato pomenilo postaviti tudi njih na zatožno klop.
V	SKUPNI ROREI ZA OHSTANEK
Vrhovi holjševiške stranlkie so se postavili zoper to nevarnost složno v brian ter sklenili Žuk o v a ukrotil i.
Ta je prejlkone moral sam uvideti, da se je nekoliko prenaglil in je temu primerno preusmeril svoje ravnanje. Toda kar je bil rclkel, je bilo izrečeno in se ni dalo več preklicati, Hruščev, Vorošilov in tovariši so jasno spoznali, kaj jih čaka, če bi prevzel de. janslko oblast v Rusiji Geoirtgij Žukov.
Iz tega Spoznanja je dozorel slkilep, da je treba Žukovia čimprej odst raniti. Da hi svoj načrt laže /izvedli, so maršala poslali na uradi no potovanje v Jugoslavijo in Albanijo. Nekaj ur po povratfklu v domovino ga je dosegla vest, da ni več obrambni minister Sovjetske
zveze. Nato so ga še izključili iz osrednjega odbora vladajoče stranke in njenega pred-sedništva.
Tako je Georgij Žukov postal čez noč navaden državljan brez vsaktere oblasti, da ka-Iklorkoli vpliva na politično usodo svoje domovine.
Za Hruščeva in tovariše je bilo najvažnejše, da je maršal Žukov zgubil iz rok poveljstvo nad oboroženimi silami v državi. Armada je namreč po Stalinovi smrti dobila tak pomen v Sovjetski Rusiji kot še nikoli v preteklosti.
Glavno sredstvo, s katerim je Stalin strahoval svoje nasprotnike in neomejeno* vladal nad državo, je bila njegova tajna, vsemogočna in vsevidna politična policija. Organizirana je bila kot prava vojska, opremljena z najsodobnejšim orožjem, in za svoja dejanja ni bila nikomur odgovorna. Ponoči se je lahko pojavila v stanovanju ministra ali generala ter ga odvedla neznano kam. Pred Stalinovimi biriči je trepetalo 30 let v strahu vse prebivalstvo brezmejne Rusije.
Mera politične previdnosti
Po diktatorjevi smrti je bila zato prva skrb njegovih naslednikov, da se enkrat za vselej osvobode stalne bojazni pred policijo, Iki, je bila tedaj v oblasti krvoločnega Berie. In res se jim je s pomočjo vojske posrečilo uničiti moč tajnih agentov ter Herio samega obsoditi na smrt. Prebivalstvo po vsej državi se je globoko oddahnilo ter bilo vojski hvaležno, ker ga je oprostila morečega strahu pred policijo.
Tedaj je vojska prvič zaigrala važno in odločilno vloigo v notranji politiki Sovjetske Rusije.
Drugič se jo vojska pojavila na politični pozornici v osebi maršala Žulklova zadnje poletje, ko je ta pomagal Hnuščevu poraziti in odstraniti Molotova, Malenikova, Kaganoviča in Šepilova.
Hruščev je bil te pomoči vesel, toda po Žuikovem govoru v Leningradu se je hudo prestrašil: če bi maršalu s pomočjo vojslke uspelo1 se polastiti oblasti v državi, si je mislil, bo lahko tudi meni huda predla. Z oktobrsko boljševišlko revolucijo bi se utegnilo ugoditi isto, kot se je z veililklo franros‘ko ob koncu 18. stoletja.
V	Franciji je tedaj Napoleon Bonaparte razgnal z oboroženo silo parlament in vlado ter postal v nekaj letih popoln gospodar v državi. Talka politika vojaške sile je šla v zgodovino z imenom bonapartizem.
Ruslkega bonapartizma se je bal že pokojni Stalin in zato generalom ni zaupal. Maršal Žukov doslej sicer ni še polkazal očitnih zavojevalnih namenov, a da bi ne prišel v skušnjave, je najbolje, si je mislil Hruščev, da ga pravočasno odstranimo.
KOLO ZGODOVINSKEGA RAZVOJA
TTruščevu je načrt uspel in po odstranitvi Berie, Molotova, Malenkova in Kaganoviča se je rešil še najnevarnejšega tekmeca: Georgija ŽuJkova. Na politični pozornici je ostal tako rekoč sam. Mnogi sodijo, da se bliža ura, ko se bo Hruščev lahko proglasil za nelkiakega Stalina II.
Toda kdor tako misli, se po našem prepričanju moli. Najprej Nikita Hruščev ni osebnost, ki bi se po svojih sposobnostih in po moči svoje volje mogel meriti s Stalinom. 'Najvažnejše pa je, da so se v zadnjih deset-lot j ih družb en e-razm ere tudi v Sovjetski zvezi korenito spremenile.
Ko je Stalin po Leninovi smrti prevzel vso oblast nad državo, je bila Rusija zaostala poljedelska dežela s pretežno nepismenim prebivalstvom. Danes je Rusija država z najmočnejšo industrijo v Evropi, z industrijo, ki se na nekaterih področjih sodobne tehni-Ikie meri uspešno že z Ameriko.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
NEZASLIŠAN PALAMAROV ODLOK
Eden najsramotnejših fašističnih zakonov, ki je globoko žalil' Slovence in Hrvate naših krajev, je bil tisti, po katerem je bilo staršem prepovedano, dajati svoj im otrokom »tuja imena«. Za »tuja« so imeli seve vsa slovanska imena. Staršem, ki1 so se upirali, so uradniki na lastno rolklo predrzno prekrščevali otroke, dajoč jim imena, katera so jim slučajno padla v glavo.
Ko so po razpadu fašizma prišli k nam Angleži in Amerikanci, so nesramno postavo ukinili ter vrnili roditeljem svobodo, da lastnim otrokom sami določijo imena, tako koit se godi p o vsem omikanem svetu in ustreza najosnovnejšim zahtevam naravnega in božjega prava.
Bred dlievA je pa gen. komisar Palamara iizdal odlok (št. 173), s katerim je pravično odredbo bivše ZVU preklical ter obnovil osovraženi zakon fašistov. Uradniki na tržaški občimi so ga že začeli izvajati.
Vest o' tem je napolnila slovensko prebivalstvo z nepopisnim ogorčenjem ter mu priklicala v spomin temne dneve fašistoivske strahovlade. Nezaslišano dejanje dir. Palama-re spada pred mešani j mgosl ova nsk o-i t al ij a n -ski odbor, ki iravnolkar zaseda v Beogradu.
JUGOSLOVANSKI — ITALIJANSKI ODBOR
V	Beogradu se je sestala diragič na zasedanje stalna mešana jugoslovansko - italijanska komisija', ki ima po' londonskem sporazumu nalogo, da skrbi za zaščito narodnih manjšin na bivšem Svobodnem trž. ozemlju.
To> pot bodo razpravljali o šolah in upo'-rabljanju jezika obeh manjšin v javnem življenju ter se pečali obenem z dvajsetorico pritožil), ki so jih odboru predložili Italijani in ‘Slovenci iz nekdanjih con A in B. Iz srca želimo', da bi se v odboru sporazumeli ter stavili svojima vladama take predloge, da bi bili z njimi zadovoljni pripadniki obeh narodnih skupin.
Prvi pogoj za izboljšanje razmer pa je, da italijanski parlament odobri in uzakoni londonsko pogodbo, kakor je to storila že pred 3 leti jugoslovanska Narodna skupščina. Sicer bo v naših krajih sporazum ostal za razne oblastnike le neobvezen kos papirja.
DULLESOVA IZJAVA
Ameriški zunanji minister je na sestanku s časnikarji protona!1, da je Rusija na področju atomskih izstrelkov prekosila Ameriko. Dulles verjame sicer, da bodo Ameriikanci zamujeno popravili, vendar je po njegovem žal nemogoče se vrniti k stanju 1. 1918, ko Rusi niso še imeli atomske bombe ter so Združene države bile v popolni vojački premoči.
SPOMENIK IVANU TRINKU
Če kdo zasluži dostojen nagrobni spomenik, je to gotovo buditelj in največji pesnik Beneških Slovencev Ivain Trinko. Postaviti mu ga moramo zamejski in sploh vsi zavedni Slovenci. Zato tudi Novi list iz vsega srca pozdravlja vzpodbudo za zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jo je sprožilo prosvetno društvo Ivan Trinko.
Društvo ima sedež v Vidmu, via Vittorio Veneto 32 (Udine). Na ta naslov pošiljajte svoje velikodušne prispevke vsi zavedni Slovenci!
SOVJETSKA ZVEZA IN JUGOSLAVIJA
Nenadni padec maršala Žukova je spet shladil, kot beremo, odnose mod Moskvo in Beogradom. Način, kako so maršala zrušili, je bil namreč za Tita in Jugoslavijo^ žaljiv.
V	Jugoslavijo1 je prispel kot uradni odposlanec Moskve, tfu so ga slovesno sprejeli in se z njim razgovarjali kot s pooblaščencem; Hru-ščeva, medtem so mu pa v domovini kopali grob, ne da bi Jugoslovani kaj slutili. Hru-ščev jih je nekako vlekel za nos.
Tak postopek je bil vse prej kott pošten in prijateljski. V svetu je vzbudil celo sum, da je Tito bil s Hruščevom domenjen ter pomagal varati riuskega vojskovodjo. Tako. je n. pr. pisal v Ameriki znani in vplivni časni-)kar AlsOp.
Tito je bil po pravici užaljen ter odbil vabilo na proslavo 40. obletnice Oktobrske revolucije v Moskvo.
FRANCIJA DOBILA VLADO
Po težlki, en mesec trajajoči krizi ima Francija naposled spet svojo vlado. Sestavil jo je bivši finančni minister Gaillard, za katerega je glasovalo v torek 337 poslancev, proti pa 173. Obenem z zmago v parlamentu je Gaillard praznoval svoj 38. rojstni dan.
Pogumnega mladeniča čakajo velikanske težave. Primanjkljaj v državnem proračunu znaša za 1. 1958 nič manj ko 800 milijard frankov. Termi' se ni čuditi, če upoštevamo, da stane Francijo samo vojna proti Arabcem v Aižiru dve milijardi dnevno.
Ruski, učenjaki so točno, 30 dni po prvem umetnem mesecu pognali v vesoljstvo nov satelit, ki že več dni kroži z blazno br-zino 8 kilometrov na sekundo okoli zemlje.
Znanstvenike zapada je predvsem presenetilo, da tehta novi »sputnik« 508 kg, medtem ko jih je pirvi le 85. Iz tega sklepajo, da so Rusi morali izumiti tako silno' pogonsko sredstvo, kot ga svet do danes ni še poznal. Prvi umetni mesec kroži po vesoljstvu v višini 900 km nad zemljo, drugi je pa dosegel višave 1500 km.
Angleški strokovnjak prof. H. Massey je takole označil novi ruski izum: »Gre za naravnost fantastičen napredek. Kar me najbolj preseneča, je teža satelita. Zares izredna stvar!«
Pogonska sila, s katero danes Rusi razpolagajo, je tolika, da z njo lahko pošljejo, izstrelek na —i luno. Po mnenju nekaterih za-padnih krogov ni izključeno, da bodo Rusi vrgli na luno vodikovo bombo. Moskovski radio govori pa le o potovanju na luno: »V 10 dneh je mogoče dospeti na mesec ter se z njega vrniti.«
Najvažnejše pa je, da so Rusi poslali obenem s satelitom v vseinirje prvo živo bitje, in
Vojna je stopila že v 4. leto in je noče bit' konec. Alžirci so zadnji čas ustanovili tajno vlado celo v sami Franciji. Imajo svoje skrivne ministre, sodnike in policiste, ki posluje jo v podzemlju Pariza.
Rojakom, živečim v Franciji, nalagajo davke, če ne ubogajo, jih kaznujejo, obsodij0 večkrat tudi na smrt ter na skrivnem usmrti'
j°-
Svoje sposobnosti bo Gaillaird moral doka-zati ne le v gospodarstvu, temveč predvsem ob vprašanju uporne Alženije.
BO TREBA K VOJAKOM
Načelnik glavnega stana italijanske vojsk* general Liutzzi, ki se mudi v Trstu, je izjavil da se je rimska vlada namenila raztegniti obvezno vojaško službo na Tržaško'. Sklep d® Stopil v veljavo čez nekaj mesecev. Pod orožje bodo poklicali za sedaj samo naj ml a js* letnik.
Iz tega vidimo, da je delitev Svobodnega oizetnlja med Italijo in Jugoslavijo za rimsko vlado dokončna in nepreklicna.
SICILSKI ROPARJI
Danes teden se je na Siciliji zotpet dogodil eden tam zelo, pogostih zločinov. Šest roparjev je čakalo, na cesti blizu Palerma na, avtOi
v	katerem se je vozil1 Vito Planeta, eden naj| bogatejših posestnikov na otoku. Hudodelci so ugrabili vpričo očeta 20-letnega sina Afl" tona. Po štirih dnevih je oče prejel pisnih podpisano od sina, naj na določenem kraju položi 50 milijonov, če mu je drago sinovo življenje.
PRVA ŽRTEV SATELITA
V	Mannheiimu na Nemškem sla se meha-nik Heinz Huber in njegova prijateljic* Christ Bialek hudo sporekla zastran boljše-viškega »sputnika« št. 1. Ona je hvalila ruske tehnične pridobitve, on ji je pa kot antiko-imimist Ugovarjal. Pri tem se je tako razjezili da je treščil vanjo steklenico paradižnikov® mezge ter Driiateliico ubil.
sicer psičko Lajko. Na njej hočejo preizkusiti, ali bo tudi človek mogel vzdržali v takih višinah, kajti to je prvi pogoj za bodoča potovanja med zvezde.
Psička Lajka v vesoljstvu
Psičko so dali v posebno prozorno škatlo ter jo založili z umetno brano za okrog 8 dni. V satelitu so obenem nameščene znanstvene priprave, ki merijo krvni pritisk 111 bitje srca živali. Poleg tega je novi unese® opremljen z oddajniki in drugimi instrumenti, s katerimi se beležijo vsi pojavi v vse-mirju. Oddajniki sporočajo' vse podatke n« zemljo. Doslej so jih nabrali v nekaj d n d1 več ko* prej s prvim satelitom v celem mesecu.
V	določenem času se bo v satelitu odprl® luknja, slkozi katero bo padla Lajka. V škatli bo drvela proti zemlji. Toda tik nad ženil J0 se bo odprl tudi zabojček in Lajka se bo sp11' stila v padalu na mesto v Rusiji, ki so učenjaki vnaprej izračunali.
Ves svet napeto čaka, ali bo Lajlka ostal* živa ler se vrnila domov. Bolj verjetno Jc’ da bo poginila.
Drugi umetni satelit v vsemirju
Glas avstrijskih katoličanov
Zanimivo je, kako sodijo v Avstriji o jugo-slovanskem priznanju komunistične Vzhodne Nemčije in o prelomu diplomatskih odnosov med Bonnom in Beogradom.
Ugledni katoliški časopis Die Furche pra-M v zadnji številki, du je dogodek izredne-S« pomena za Evropo in zlasti za Srednjo Evropo. Bonn je zašel v škripce, ker se boji, da bo zgledu Beograda sledila več ko tride-sotorica držav, ako se Adenauer ne drži svoje pretnje, da bo vsako uradno priznanje Vzhodne Nemčije smatral za sovražno dejanje Proti svoji vladi. Tragično je, da je moralo do tega priti prav v trenutku, ko išče Bonn nove poti v svoji politiki do vzhodnih narodov in zlasti do Poljske in ko se Gomulkov zunanji minister pogaja v Wax)iingtonu ~ Oullesom o pomoči, ki naj bi jo Amerika nudila Poljski.
Drugo vprašanje pa je, ali je zunanjepolitična zamisel Adenauerja realistična. »Borni
je mekoli.ko zaip]etel v začara,ni krog svojega panlklovvskega kompleksa« (to je v svoje utvare o vladi v Pankoivu ur.). Za sedaj nav a ja Die Furche le besede, ki jih je natiskala v svojem uvodniku Die Siiddeutsche Zeitung:
Stvarnost v politiki
»Tehnika je spremenila marsikateri sen naših dedov v resničnost. O tem priča prvi sovjetski oznanjevalec plovbe po vsemirju. Politika se pa pogostokrat prav rada oddalji s kamnitih temeljev resničnosti ter se oklepa utvar: tako na primer, da rdeče Kitajske Ki. temveč da obstoji le otok Formoza. Ali Pu, da uradno ne obstoji (komunistična) Nemška Demokratična Republika, marveč samo Adenauer jeva demokratična Nemčija«..
Toda na »teoriji, da to, ikar 'bi ne smelo biti, ne more obstajati«, na žalost ni mogoče graditi »trajnega in mirnega sožitja med tako različnimi narodi na zemlji«.
Die Furche ob kraju ugotavlja, da se odnosi med Nemčijo in Jugoslavijo ne bodo Povsem pretrgali, zlasti ne v gospodarstvu ,(~r izjavlja, da je Avstrija pripravljena po sredovati med Nemčijo in Jugovzhodom, kakor je vselej delala v zgodovini.
To stvarno gledanje katoliškega časopisa Je zelo sorodno političnemu realizmu Vatikana, ki se je, kadar je šlo za obrambo ver skih koristi, pogajal, če treba, z najhujšimi teološkimi nasprotniki: tako se je pogajal
z Mussolinijem, imel svoje diplomatske predstavnike v Hitlerjevi Nemčiji in v komunistični Jugoslaviji ter jih ima še danes v Frankovi Španiji in Argentini, čeprav so vse te vlade prišle na oblast v revolucijah ter se Vatikan z njimi idejno ne more strinjati.
PREVIDEN MOŽ
V Sheppertomu na angleškem živi skrajno oiprezen gostilničar. Pri londonslkii družbi Lloyds se je dal zavarovati za hwuča:j, da bi' ruska umetna kuna padla na njegovo kremo. V pogodbo je dal še zapisati, da mu mora družba (izplačati dodatno odškodnino, ako ■bi pri tein trpela škodo njegova žena.
IZNAJDLJIV UČITELJ
Učitelj v neki nemški vasi; je v nedeljo ugotovil, da mil je nekdo ponoči ukradel zajce. Ko si je mučil glavo, tkiako bi1 odkril Iatove, se mu je naenkrat posvetilo. Učencem je dal nalogo', naj opišejo, kaj so- včeraj obedovali. In res sta se dva pohvalila, da so dem a jedli izvrstno zajčjo pečenko. Policija je nato kmalu prijela tatove.
Češkoslovaška — Čez nekaj let v tej držac
vi	ne bo več brzojavnih drogov. Sklenili so namreč, da bodo vse brzojavne vode napeljali pod zemljo. Pri tem mislijo uporabiti cevi iz plastične snovi.
Indonezija — Poštno zvezo med indonezijskima otokoma Palama 'in Nodina oskrbujejo steklenice, ki jih mečejo v morsko strujo, tekočo s precejšnjo močjo in brzino v eliptičnem lokvi okoli otokov. Pismonošem je s tem prihranjen precejšen trud in pošiljke so kmalu na mestu.
Avstralija — Tu živeči Bušmani love neko vrsto metuljev, ki jih zbirajo in pečejo v obliki kolačkov. Posušena krila zvijajo v smotke in jih kade. Metulji tobak ima baje okus najboljših orientalskih cigaret.
Mehika — V tej deželi so pričeli graditi prvo električno centralo, ki jo bo poganjala para iz naravnih toplih vrelcev —• gej z ir ov.
Po svetu
Amerika — V Washingtonu je diskoteka, ki hrani več tisoč gramofonskih plošč z ljubezenskimi pesmimi z vseh (koncev sveta. Ljudje lahko poslušajo Ijubavne napeve Indonezije, Afrike, Italije, vmes pa je tudi precej plošč z ljubezenskimi pesmimi jugoslovanskih narodov.
UMRL JE DR. MARIO STOCCA
Voditelj tržaških neodvisnežev odvetnik dr. Mario Stoeca je na dan vseli »vetih iznenada podlegel težki influenci, ki ga je muči-la 12 dni. Odpovedalo mu je prešibko srce.
Pokojnik je več let častno zastopal neod-visneže v tržaškem mestnem svetu. Bil je mož obsežnega znanja, ostrega uma in neustrašnega značaja, vselej pripravljen tvegati vse za svoje prepričanje.
Slovenci ga bodo ohranili v trajnem spominu, ker je bil do njih pravičen ter jih priznaval za popolnoma enakopravne in v vsakem pogledu enakovredne sodeželane. Naj mu bo lahka domača zemljaT
Kaj tiči za padcem slovitega vojskovodje ?
(Nadaljevanje s 1. strani)
m
»ŠKRAT« V POSTOJNSKI IAMI eni največjih In najlepših podzemeljskih jam na svetu. Letno jo obišče okrog 150 tisoč turistov.
Od Leninove smrti do danes se je število industrijskega delavstva popetorilo in to ni več na pol nepismeno, temveč lač.ttoi in Sejno izobrazbe, kot to opažamo pri vseh mladih, prebujajočih se narodih. V ruski mehanični industriji, ki predstavlja približno polovico, vse sovjetske industrijske proizvodlnje, je bilo 1. 1955 zaposlenih 75 odstotkov strokovno izšolanih delavcev in le 25 odstotkov navadnih težalkov. Med delavci je m,moglo laikih, ki so dovršili srednjo šolo.
BORBA ZA SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST
S širjenjem splošne izobrazbe se pa v ljudeh ra7jvija samozavest, nauee se misliti % lastno glavo in nočejoi več biti, le sleipo in po-slušno orodje v rokah tega ali onegai diktatorja. O svoji usodi v dinižbi hooejio tudi sami odločati.
Če bi bil Stalin še živ, bi niti njemu ne bilo več talko lahko vladati nadl prebivalstvom saimo z ukazi in nasiljm kot v starih časih. Posebno pa ne po drugi svetovni vojni. ko so milijoni in milijoni sovjetskih vojakov prišli v napredne zapadne dežele ter videli na lastne oči, kako ljudje tam žive.
To je bil tudi vzrok, zakaj je Hrušč e v na XX. občnem zboiru boljševikov v Moskvi tako odločno zavrgel in dal obsoditi Stalinove načine vladanja, vzrok, da so po vojni obljubili prebivalstvu več hrane, več obleke, več stanovanj in drugih živijenjdkih potrebščin, predvsem pa večjo svobodo^ An enakopravnost v državi.
Razvoja, ki ga je sprožil, Hruščev ne bo mogel zaustaviti.
Ker je Rusija ogromna velesila, katere politika neizogibno' vpliva tudi na usodo ostalega sveta, mednarodna javnost vestno zašle, d/uje tudi dogodke v njenem notranjem življenju. Od tod neverjetno zanimanje za Žu> 'kova An za ozadje njegovega padca.
Hruščev je, da bi odvrnil pozornost od Žu-kovai, spustil predčasno v vseinir j e drugi umetni satelit, a s tem načrtom ne bo mogel uspeti. Oči sveta ostanejo namreč kljub teinu še zmerom uperjene na notranja dogajanja v Rusiji, zakaj vsi se zavedajo, da je padec Žulkoiva le odlomek v zgodovinskem razvoju Sovjetske zveze, podvržene neizbežnim družbenim zakonom, ki se bodo sicer polagoma, toda z nezadržno, silo uveljavili ter prinesli tudi ruskemu ljudstvu vse tiste svoboščine, do katerih ima po človeških in božjih postavah neoporečno pravico.
^	,'i	TVsri/i	Ie vij a
OPČINE
Prejšnjo sredo smo pokopali 64-letnega domačina Riika Malalana, ki je dva dni prej umrl v tržaški bolnici. Pokojnik se je se pred nekaj leti živahno udejstvoval v tržaškem političnem življenju, a je svoje delovanje anoral zaradi slabotnega zdravja opustiti. Že od mladih let je pripadal komunistični stranki im je zaradi svojega prepričanja bil od fašistov dolgo preganjan. Po vojni je zavzemal važna mesta v stranki in bil tudi izvoljen v tržaški občinski svet. V prvi svetovni vojni je kot avstrijski vojak padel v rusko ujetništvo, a se kmalu pridružil jugoslovanskim prostovoljcem, s katerimi se je boril na solunski fronti.
Zaradi- ljubezni in predanosti delavskemu razredu je užival globoko spoštovanje tako pri svojih somišljenikih kakor tudi pri po1-liitičnih nasprotnikih, e katerimi se je vedno lojalno in odkrito boril.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeti družini, bratu g. Francu, župniku v Borštu, tor g. sestri izrekamo globoko soža-
lje-
Dan kasneje, v torek, smo položili k večnemu počitku še 85-letno domačinko Ivano Vilhelmovo. V svojem dolgem življenju je pokojnica morala prestati več gorja kot veselja. Najhuje jo je zadela vest, da sta v nacističnem taborišču umrla naj mlajši sin Berto, gledališki igralec v Mariboru, ter njegova žena.
Naj v miru počiva. Sorodnikom izražamo iskreno sožalje.
Openc
NABREŽINA
Na vernih duš dan so predstavniki občinske uprave položili vence na spomenike padlim v zadnji vojni. Svečanosti so se pričele pred občinskim domom v Nabrežini, na katerega je prejšnja uprava ob desetletnici osvoboditve dala vzidati dve plošči v spomin padlim. Ko so položili vence, je župan Furlan v kratkem nagovoru počastil spomin vseli občanov, ki so v zadnji vojni vihri žrtvovali svoja življenja. Enake svečanosti so nato bile pred spomeniki v Nabrežini, Šempolaju in Praprotu ter v Nabrežini na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne.
V	nedeljo zvečer je postal žrtev prometne nesreče 18-letni domačin Peter Škrk. Ko se je na motorju vračal domov, je nenadoma tako nesrečno padel, da so ga morali odpeljati v bolnico. Zaradi ran po vsem telesu so ga obdržali v bolnišnici, kjer se bo zdravil okrog 20 dni. Upamo in želimo, da se kmalu zdrav vrne k staršem.
MEDJA VAS
Spet moramo na žalost poročati, da se je enemu naših vaščanov zgodila huda prometna nesreča. V nedeljo je 22-letni Viktor Peric odpeljal na motorju svojega strica v Sa-lež. Na povratku je v bližini Bajte iznenada zgubil ravnotežje, zašel s ceste in se prekucnil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili več hudih udarcev na glavi. Vsi mu želimo, da čimprej okreva.
Ker so se zadnja leta premnogim našim vaščanom pripetile slične nezgode in so nekateri pri tem celo zgubili življenje, sma-
tramo za potrebno, da predvsem mladino ponovno opozorimo, naj bo zelo previdna, ko sede za krmilo železnega konjička. Saj je treba celo vrsto nesreč pripisati ravno neprevidnosti in zaletelosti mladih vozačev. Krvni davek, ki ga je naša vas doslej plačala, je že tako velik, da se mora ob njem vsakdo zresniti. Kam pridemo, če pojde tako dalje?
ŠEMPOLAJ
Odkar je bil sklenjen videmski sporazum, sta Italija in Jugoslavija že sprejeli celo vrsto ukrepov, s katerimi se je obmejni pro-inet izboljšal in tudi znatno okrepil. Tako je pred kratkim mešana komisija med drugim odredila, da se med sosednima področjema ojačijo avtobusne zveze in ustanove ce-
lo	nove. Čudimo se pa, da se med tem časom ni nihče spomnil spodnjega Krasa, katerega glavno središče je Komen. Njegovi prebivalci so vedno prihajali v Irst in to se dogaja tudi danes. Toda medtem' Iko imajo ostali kraji obmejnega pasa še kar dobre prometne zveze s Trstom, jih Komen in njegova precejšnja okolica sploh nimata. Res je sicer, da vozi do šempolajskega mejnega prehoda avtobus, a do njega imajoi Kraševci več kilometrov dolgo pot. Prav bi bilo, če bi mešana komisija odredila, naj se sedanja avtobusna zveza podaljša do Komna ali ustanovi nova. To ni želja samo prebivalcev onkraj meije, temveč tudi številni« rl ržačanov in vseh prebivalcev d e v i nsk o-n ah rež insk e občine.
PRAPROT
Podjetje Milič je pred dnevi zaključilo vsa važnejša dela na cesti za Šeimpolaj. Pot je sedaj povsem asfaltirana in preurejena.
Pred kratkim so po nalogu pokrajinske uprave začeli asfaltirati cesto proti Prečniku. Prav bi bilo, če bi enaka dela izvršili tudi pri Trnovci in sploh na vsej poti do šempolajskega mejnega prehoda, ki je čedalje bolj prometna.
REPENTABOR
Pred kratkim so predstavniki pokrajinske uprave, vojaškega poveiljništva in domače občine obiskali vojaško strelišče pri Velikem Retpnu. Kot znano, se naši kmetovalci že dalij časa pritožujejo, dia jim strelišče povzroča občutno škodo. Po posredovanju pokrajinskega svetovalca Gerbca' in župana Bizjaka so oblastva imenovala komisijo, ki je imela nalogo, da na mestu samem ugotovi, kaj je treba ukreniti, da se zadeva pravično reši. Zvedeli smo, da je komisija sprejela zahteve naših kmetov in da bodo strelišče prenesli v primernejši kraj.
SESLJAN
V	torek je bil v Sesljamo sestanek gostilničarjev, hotelirjev, trgovcev in ostalih obrtnikov iz obalnih vasi naše občine. Zborovanja, ki ga je sklical župan Furlan, so se udeležili tudi ravnatelj Pokrajinske ustanove za tujski promet dir. Rinaldini, predstavnik Urada za varstvo spomenikov in naravnih lepot dr. Gerlini in nekateri občinski odborniki. Po pozdravnih besedah župana Furlana je odbornik dr. Jež v izčrpnem poročilu poudaril potrebo, da se za Sesljam, Devin in Štivan čimprej imenuje poseben odbor, ki naj hi se s časom razvil v krajevno ustanovo
za tujski promet. Odbornik je svoja izvajanja podkrepil s podatki o razvoju tujskega prometa v zadnjih letih, ki neovržno dokazujejo, da imajo ti kraji vse pogoje, da se postopno razvijejo v važna turistična središča.
Dr. Rinaldini je pozdravil pobudo občinske uprave ter obenem dal nekaj važnih nasvetov, ki naj bi omogočili, da se prepotrebna ustanova čimprej uresniči. Tudi ostali udeleženci so se povsem strinjali z izvajanji ter izrazili zadovoljstvo, da občinska uprava namerava ukreniti nekaj zares učinkovitega v korist tujskega prometa.
SV. KRIŽ
Mestna občina, v katero na žalost spada tudi Sv. Križ, je dala pri nas sezidati novo šolsko poslopje. Stavba je bila pred kratkim dovršena, tako da se je to šolsko leto v njej že začel pouk. Domačini pa smo se zelo začudili, ko smo zvedeli, da so oblastva stavbo stavila na razpolago sani o italijanskim učencem ter dodelila slovenskim otrokom — staro poslopje.
Vsi Križani sodimo, da je ukrep mestne uprave krivičen in že močno diši po diskriminaciji. Če je imel kdo pravico do nov« stavbe, so to bili v iprvi vrsti domačini in šele nato prišleki. Ljudje se zato upravičeno sprašujemo, kdaj bodo oblastva prenehala zapostavljati slovensko ljudstvo v lastnih krajih.
ŠTIVAN
Za vse svete popoldne je večina prebivalcev devinske fare obiskala domače pokopališče, se zbrala ob grobovih svojih rajnih ter skupno z župnikom pomolila za njihove duše. Pokopališče je bilo ta dan zares vzorno urejeno, za kar imajo največ zaslug ljudje sami, ki se pravzaprav trajno trudijo za' red na božji njivi.
Velika škoda pa je, da na pokopališču ni tekoče vode, čeprav imamo v bližini vodovod, ki dobavlja vodo Trstu. Nekam čudno je videti, da morajo še danes ljudje od daleč nositi vodo, če hočejo očistiti nagrobne spomenike ali zaliti cvetice. Uprava občine je dolžna to zadevo čimprej ugodno rešiti.
ZA KMETOVALCE
Pred dnevi je v Uradnem listu izšel odlok, s katerim je dr. Palamara raztegnil na Tržaško ozemlje veljavnost zakona z dne 22. 12. 1956 o kmetijskih delavcih. Po novih predpisih mora kmet - gospodar, preden vzame v služboi poljskega delavca, zahtevali od njega, naj mu predloži svojo delavsko knjižico. Vanjo mora v posebnem prostoru zabeležiti dan, ko je delavec nastopil službo, svoje ime in priimek ter kraj stalnega bivališča. Preden gospodar delavca odslovi, mora v knjižico napisati število delovnih dni ter se podpisati.
Poljski delavci dobe nove izkaznice na uradu v ul. Duea D’Aosta 12. Prav je, da si jo vsi preskrbi j o-, ker se le na tn način zavarujejo za primer bolezni in nezgode ter prejmejo pokojnino.
Kmetovalci - gospodarji, ki ne spoštujejo novih predpisov, zapadejo precejšnjim denarnim kaznim.
• * »
Mladina prosvetnega društva Lonjer - Katlnara uprizori v soboto, 9. novembra, ob 20. 30
v	prosvetni dvorani v TREBČAH Petrovičevo veselo vaško tridejanko »PLOHA«
GORIŠKI OBČINSKI SVET
V sredo prejšnjega tedna je bila seja mestnega sveta. Župan je najprej tovariše obvestil, ida je komisija poslanske zbornice soglasno sklenila., naj se zalkon o prosti coni podaljša za novih devet let. Sprejet je bil tudi Baresijev predlog, naj se ugodnosti piroste cone razširijo na vso gorišlko občino. Zato bo morala o podaljšanju zakotna še enkrat razpravljati in sklepati tudi 5. senatna 'komisija, kar pa je le formalnega značaja. Goriški gospodarski krogi in go riško obmejno ljudstvo se toga velikega uspeha zares upravičeno laihko vesele, ker je s tem ugodno rešeno življenjsko vprašanje našega mesta.
Občinski očetje so nato razpravljali o pravilniku, ki naj ureja seznam vseli tistih revnih občanov, katerim' piriti če pravica do brezplačne zdravniške pomoči. O pravilniku je poročal iprijazni in človekoljubni odbornik za zdravje dr. Krainer. Pri raizipravi aoi prišli do veilljarve zo.net odvetniki in juristi, in sicer dr. Batelllo, dr. Sfiligoj in dr. Pedrond. Največ dodatnih predlogov je to poit stavil komunistični svetovalec, ki je hotel v prvi vrsti doseči, da se iz komisije odstrani/ duhovnik, čeprav je zmiamo, da je duhovnik najboljši poznavalec resnične socialne bedie v občini. Po daljši razpravi je bil pravilnik soglasno sprejet.
IZ RUPE
V zadnjem času je pri nag. zaživelo upanje, da se tudi za domače delavce ustvarijo v bližnji prihodnosti boljše gospodarske razmere. Zvedeli smo namreč, da nameravajo v Nižini mostu čez Vipavo zgraditi tovarno pa. p ir j a. Pottrebini stroji ipridejo iz Nemčije in z njimi dospe tudi 10 strokovno izučenih nemških delavcev. Tovarna pa bo zaposlila še 50 drugih delavcev. Prav ‘ter pošteno bi bilo, da bi v njej zaposlili predvsem domače moči, kakor predvideva tudi zakon.
IZ ŠTMAVRA
Štmaverce je zelo razveselila vest, da so 5. novembra končno otvorili »a vzhodni strani naše vasi obmejni prehod za dvolastnike. Posluževali se ga bodo vsi kmetovalci, ki imajo zemljišča pod Sabotinom in v bližini Soče. Doslej so morali napraviti velik ovinek in izgubiti mnogo časa, preden so prišli do svojih posestev. Novi prehod bo odprt le v mesecih juliju in avgustu, da se spravi seno, in v novembru ter decembru, iklo se sekajo drva. Poslužujejo se ga lahko dvolastniki, ki imajo dovoljenie za prehoda Sv. Va!en,|iin in Solkan IT.
IZ ŠTEVERJANA
Med Števerjanci se je pred kratkim začela širiti govorica, da je baron Formentini prodal svojo od vojne skoro popolnoma porušeno stavbo v naši vasi. Poslopje stoji nasproti spomenika padlim, nedaleč od cerkve in na izredno lepem mestu, s katerega je krasen razgled na Gorico in njeno okolico ter na vso Vipavsko dolino in Kras. Šušlja se, da nameravajo stavbo popolnoma obnoviti in jo spremeniti v zdravilišče za bolne na rljučih. Mi v te govorice ne verjamemo in ®mo prepričani, da bi naša občinska uprava nikakor ne mogla in ne smela izdati gradbenega dovoljenja za bolnico na tem mestu. A
ker je na tem svetu vse mogoče, dvigamo pravočasno svarilni gilaš proti tej nameri, pa naj bo govorica resnična ali iz trte izvita.
Pri nas se včasih čudno spreminjajo sklepi občinskega sveta. Na zadnji seji so n• pr. svetovalci sklenili, da se mora nujno skrčiti število občinskega uradništva, ki danes občutno obremenjuje proračun in požira levji del občinskih dohodkov. A glej spako! V zapisniku beremo, da je svet skrčenje le priporočal! Je pač križ, če občinski tajnik ne razume slovenskega jezika. Še nekaj hujšega pa se je baje zgodilo s sklepom o zgradnji otroškega vrtca. Vsi se še spominjamo', da je občinski svet sklenil, naj se otroški vrtec zgradi pri Sv. Katarini, kjer je svoj čas stala naša stara cerkev. Za takšno ustanovo je tu edino primerno mesto, dostopno za vsa naselja občine in tudi za Š čedno, ki bo morda v kraktem času povezano, z novo cesto skozi Draae na Bežič pri Sv. Katarini. Toda tudi ta ‘kiep se je cd seje do seje izmaličil in je končno obveljalo, da se bo vrtec zgradil poleg ljudske šole. Nihče od občanov ne ve, kako in zakaj se je to zgodilo. Mi pa odločno nasprotujemo' zgradnji otroškega vrtca na tem mestu, ker bi bil preveč oddaljen za sko-ro vsa naselja v občini. Če je že bila šola zgrajena na preoddaljenem mestu, bi bil pra-
vi	greh, če bi se to zgodilo tudi z otroškim vrtcem.
IZ PEVME
V	četrtek, 18. oktobra, je v bolnici pri Rdeči hi-i umrl 21-letni Franko Selak, rojen v Gorici. V grob so ga položili na mestnem potkopališču na Mirenski cesti.
Pokojni je bil vedno šibkega zdravja, a srčno dober, miren in nadarjen fant. Pogreb, ki so se ga udeležili zlasti sosedje in mladina iz Pevme, je pokami, kako so ga vsi spo-'tavali. Naj mu sveti večna luč! Potrtim sta\-"um, kmterim izražamo iskreno sožalje, naj da Bng moči, da laže prenesejo težak udarec.
Predpreteklo, sobotto sta se v naši cerkvi poročila g. Hilairij Vogrič iz Števerjana in domačinka gdč. Marija Saurin. Ženin si je s triletnim pridnim delom v Švici toliko prislužil, da si je kupil zemljišče, na katerem si je zgradil prijazen domek za svojo družino. Novriporočencema želimo bogatega božjega blagoslova in mnogo sreče v novem življenju.
Z OSLAVJA
Na god sv. Karla smo ob lepi udeležbi vaščanov pokapali 794etnega domačina Nikolaja Pintarja. Po poklicu je bil izučen, priden vrtnar, v mestu dobro, znan in zaželen. Več let je bil v službi pri pokojnem nadškofu msgr. Sedeju. Miku ni bilo treba ukazovati, kaj naj dela. Bil je bolj majhne postave, po značaju p>a tih, miren, post režij iv in globoko veren. Dragi Mik, naj ti bo lahka zemlja, katero si vse življenje tako. ljubil! Žalujoči ženi Ivanki in otrokom izražamo iskreno sožalje in jim želimo ‘božje pomoči.
To dni je bilo okrog spomenika zelo živahno. V soboto in ponedeljek je bila vojačka služba božja. Ponoči so spomenik obsevali z žarometi. Obiskovalcev je bilo letos izredno veliko. Prišli so bivši bojevniki, sorodniki padlih in mnogi ljudje iz raznih mest
države. Saj je lepo in hvale vredno, da se spominjamo tistih, ki so daili življenje za domovino, jih imamo v časti in zanje molimo. Ni pa hvale vredno, da določeni .prenapete-»i te resne prilike zlorabljajo v neolkiusno propagando z letaki »Santa Gorizia« in slično.
IZ KRMINA
Na zadnji sejli krminskega volilnega odbora so ugotovili, da je v krmindkiern okroJiju
11.062 volivcev, med katere spada 585 voliv-
ODLIKO VANJE SLOVENSKIH KMETOVALCEV
Od 31. avgusta do- 2. septembra je bila v Gradiški pokrajinska vrtnarska razstava. Po-kala, ki sta ju darovala predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot in goriški župan dr. Bernairdis, Sta dobili društvi neposrednih obdelovalcev zemlje iz Sovodenj iin Štandreža, ker sta poslali na raizstavo največ udeležencev. Poleg tega je leipo število slovenskih vrtnarjev iz obeh vasi bilo odlikovanih z diplomo 1. in II. stopnje. Z diplomo prve stopnje m sadjarstvo pa je bil nagrajen dobro znanii števerjanski sadjar in posestnik g. Anton ?te. kar. Vsem nagrajencem, ki so jim prejšnji teden na slovesen način izročili zarfužone nagrade, iz srca čestitamo k odličnemu uspehu.
Zaradi pičlega prostora žal nismo mogli navesti imen dolge vrste drugih naših odlikovancev. Vseh nagrajencev v pokrajini je bilo 46, od teh nad dve tretjini Slovencev _
»ŽIVI PLAMEN« V GORICI
Nedavno je SNG iz Trsta priredilo dve predstavi ameriškega dramatika Johna Stein-becka Živi plamen. Vse štiri vloge: žene, moža, prijatelja in ljubimca, so v režiji Nade Gabrijelčičeve odlično odigrali: Stane Raztresen, Julij Guštin, Mira Sardočeva ter Stane Starešinič. Še posebno se je s svojo poduhovljeno in dramatično napeto igro izkazala v svoji presenetljivo tragični vlogi Mira Sardočeva.
Kljub zares odličnemu igranju se nam pa zdi celotna drama prefantastična in za občinstvo slovenske narodne manjšine prehudo nevarna, če naj Slovenci očuvajo s poimo'ijo svo-jega moralnega zdravja svoj tato zelo ogroženi narodni obstanek. To svoje stališče moramo še tolilko bolj poudariti, ker nihče od prirediteljev prav nič ne poskrbi, da bi ob tpko kočljivih igrali bila vsaj onemogočena udeležba mlajšega naraščaja in zlasti še otrok.
A. Č.
* # •
KAVARNE VEDNO ODPRTE
Prefektura ni odobrila predloga Zveze trgovcev, da naj bi bili bari in kavarne po en dan v tednu zaprti. To je z dovoljenjem kvesture doslej delali le Bratuževa kavama, ki je bila ob ponedeljkih zaprta. Odslej pa bo potrebnega odpočitka oropan tudi g. Bratuž in njegova kavarna bo odzdaj odprta vsak dan.
POVEČAN PROMET
S prvim novembrom je bilo znatno povečano število avtobusnih voženj na progi Gorica - Solkan. Doslej sta dnevno bili le dve vožnji, odslej pa jih je ob delavnikih pet, ob nedeljah in praznikih pa celo deset.
ZASLUŽENO ODLIKOVANJE
Sv. oče je imenoval za monsignorja našega rojaka s Solkanskega polja g. Slavka Bavdaža, ki je nameščen na kongregaciji koncilija pri sv. stolici. Novemu monsignorju čestitamo vsi njegovi prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
livurblttt tflaveniia - Jltiiifilhltfi finiiiin
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Ves šempetrski okraj se je močno začudili, ko je videmski nadškof imenoval za 'kaplana v 'bližnjem Sv. Lenartu nelkega g. Santa Cane-vo, ki je doslej služboval v gorski vasi pod Kaninom. Novi kaplan je sicer, Ikalkor slišimo, pošten in razumen duihovnilk in ima tudi volijo, da se čimpirej nauči slovenščine, če mu 'tega ne pireipovedo, kakor se je pred kratkim zgodilo v Gorenji vasi.
Kljub temu pa ljudje ne morejo razumeti, zakaj videmski nadškof pošiljat sl oven s/k e no-vomašnike v Furlanijo, iklakor »e je zgodilo z novotmašnikotm iz Landarja, medtem ko nastavlja v slovenskem Trčmunu in 'Sv. Lenartu itaili-j anslke duhovnike, ki ne znajo slo* venščine. Kakšna strahotna zmotta im odgovornost pred Bogom in vsemi dobrimi kristjani!
IZ GORENJE VASI
Domača cerkev na žalost nima več nekdanje privlačnosti, saj je število takih, kj se niti olb nedeljah zanjo ne zmenijo, vedno večje. Takoj po zadnji vojni so namreč poslali v faro duhovnilka, ki je bil najskrajnejši nacionalist. V cerkvi je odpravil vse molitve in pesmi, ki so- jih ljudje molili in peli skozi dolga stoletja. Ostali so le strogi liturgični ohredi v latinskem jeziku. Zato je postalo v cerkvi vse bolj mrzlo in mrko. Tudi družine, ki so rožni venec in druge molitve opravljale v slovenskem jezilktu, so bile osumljene titovstva in komunizma. Pri
tein so župnilku pomagali tudi učitelj in učiteljice po šolah. Tako je domača molitev polagoma izumrla in otroci danes nitii oče-naša ne znajo' več moliti po domače. S svojim ravnanjem si je pa nacionalistični nestrpnež ustvaril nevzdržen položaj ter jo je mioiral o-dkuriti v drugo župnijo. Na dan njegovega odhoda je zavladalo v župniji veliko veselje in ves dan je zvonilo in pritrkovalo'. Za njim jie prišel k nam slovenski duihovnilk
—	begunec, toda člani zloglasnega »kotm-iita« ta« so mu delali talke sitnosti, da je moral zaprositi za premestitev. Pred enim letom pa je prevzel našo župnijo- mlad laški duhovnik, ki zna za silo tudi slovenski. Zopet sta se zaslišala v cerkvi slovenslka molitev in slovenAo petje. To pa ni trajalo dolgo; naenkrat se je vse, ikiakor na strogo- zapoved, spremenilo. Od kod ta ukaz ali prepoved? Nič ne pomaga odkrito godrnjanje vernikov, nič opozorila in prošnje! Tudi izven ceilkve odgovarja »spreobrnjeni« gospod ljudem, ki ga pozdravljajo v domačem jeziku, le v italijanščini, čeprav našo govorico pozna. V cerkvi se pa jezi, da ljudje malo prihajajo vanjo, da se med pridigo glasno pogovarjajo pred cerkvijo. Mislimo, da bi tudi on lahko spoznal, da se z ukinitvijo starih molitev in stoletnih ljudskih cerkvenih pesmi ruši vera in zato tudi ljubezen do Cerkve ter pravo spoštovanje do duhovnilka. Tak je ljudski glas, ki je večkrat tudi božji glas. A grozno je, da ga- mnogi ne slišijo in žal, da so med temi tudi odgovorni cerkveni dostojanstveniki v Vidmu.
IZ RAJBLJA
Stavka naših rudarjev se nadaljuje. Na delovnih mestih so le nekateri tehnični delavci in uradniki, ki morajo opravljati neodložljiva dela na rudniških napravah. Niti najmanjša količina rude p«, ni bila še prepeljana v čistilnice v Podiklošter na Avstrijsko.
V	torek prejšnjega tedna je bilo zborovanje rudarjev, tki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij. Govorili so o nadaljnji borbi rudniškega delavstva. Kot novost sporočamo, da sla prejšnji teden vložila dva poslanca na ministrstvo za delo in socialno skrbstvo- pismeni vprašanji, ikaij namerava vlada ukreniti, da se raizmere v Rajb-Ijru izboljšajo. Poslanca ip-oudairjata, da v rudniku manjlkajo primerne varnostne naprave, zaradi česar je prišlo- v njem že do več smrtnih nesreč in težkih obolenj. Nezdrave razmere v Rajblju je treba čimpirej odpraviti, ker -gre za podjetje, ki se nahaja- blizu avstrijske in jugoslovanske meje.
Končno upamo-, da se bo zgodilo, kar je -naš list že davno- zahitev-al:	zadevo našega
rudnika mora proučiti država, ki edit?a lahko v njem napravi red.
Sredi oktobra je le malo- manjkalo, da ni osemletni Val as Viktor postal žrtev -prometne nesreče. Po večernem 'blagoslovu, ko so se otroci usuli iiz cerlkive na cest«, je privozil mijno osebni avtomobil. Deček 'je (prišel pod kolesa in le angel varuh ga je obvaro-v-^1, da ni ibil na mesftu mrtev.
Že dalj časa govorijo, -da bi mora1! v Ra-iblju zsrradi-ti novo cerkev, ker je današnja premajhna i-n se nahaja na ze1o ir>emri-mernem mestu. Naj nas čudežna rešitev m.a-leira Viktorja podžge, da se zamisel nove raj-beljske cerkve čimpreij uresniči.
10
V
EU C VI 1
(Usoda Habsburžanov)
E€1
R. «.
Ob štirih popoldne je krenil slovesni sprevod iz Schonbrunna na dvor (Hofburg), kjer je nevesto pričakoval ženin.
Osem mlečno-belih lipicancev je vleklo težko, zlato dvorno kočijo. Na strehi je čepel zlat cesarski orel, ki je v krempljih držal zlato ja-bollko — zemeljsko oblo. Pod njim je sedela vsa bleda mlada nevesta, njej nasproti pa mati.
Na novem mostu čez Dunajščico je novo vladarico’ pozdravil mestni župan s svetovalci. Pri koroških vratih, ob vhodu v notranje mesto, so stale alegorične slike boginj.
Med grmenjem topov in zvonjenjem iz vseh stolpov se je eden teh kipov kot živ pripognil pred cesarico, ki je stopila iz voza in ji je položil pred noge zlat venec kot znak vdanosti vsega cesarstva.
Opomin Sv. Avguština
Na pragu dvora je ze čakal cesar Franc Jožef v opravi najvišjega generala, obdan od nadvojvod in princesinj. Porolka je bila določena za šesto uro in pol zvečer v avgu-štinski cerkvi, ki je Habsburžanom že stoletja služila kot družinska kapela. Rdeč in zlat brokat se je mešal na stenah z dragocenimi
gobelini, ki so odsevail v trepetajočem soju tri tisoč sveč.
Tedaj so zazvenele srebrne trobente. V sve. t.išče, kjer je zavladal popoln molk, je prvi in sam vstopil cesar. Brž za njim, pa Elizabeta med materjo in taščo v svetlorožni atlasni obleki, pretkani s srebrnimi cvetlicami.
Na gostih, temnih laseh ji je žarel diamantni diadem, paži so nosili dolgo svileno vlečko. Med množico škofo-v in duhovščine v rdečih in -zlatih parameotih, generalov in he-lebardistov, ministrov v perjanicah in -cilindrih, na pol razgaljenih dam v svili in vlečkah, sta pokleknila pred oltar dva človeka, (katerih žalna igra- življenja se je prav v tem trenutku pričela.
Kakor iz daljave je nevesta slišala- glas kardinala Rauscherja, ki je blagoslavljal -prstana in ju vprašal, ali hočeta postal i mož in žena. Cesar je glasno pritrdil, njej je pa komaj ušel šepetajoči »da«. V tern trenutku se je na Jožefovem trgu pred cerkvijo raz-legnila salva iz pušk in zopet se je zamajal veliki zvon v stolpu Svetega Štefana.
Po Ikončanem blagoslovu je stari kardinal stopil na vrhnjo stopnico pred oltar in govoril. Elizabeta je bila že na pol omamljena o-d bleska in sijaja, senc in -mi-goitanja luči, -toda sunkoma je prisluhnila, ko je zaslišala
besede: »Sveti Avguštin uči: če žena ljubi -moža, ker je bogat, ni njena ljubezen čista, kajti o-na ljubi njegov denar, ne pa njega«.
Grenak ob-čutelk, jo je presunil ob tem opominu visokega cerkvenega dostojanstvenika. Ali meri nanjo? Bliskoma se ji je posvetilo, da je prejšnji večer opazila, kako je kardinal zapuščal sobane cesarjeve matere z nekimi papirji v rokah. Ali je nadvojvodinja Zofija s svojim zaupnikom pripravila osnu-telk govora, da ji -že kar pred oltarjem dopove, da se je priženila v cesarsko hišo nekako beraških rok? Nekaj sekund jo je prevzelo kot omotičnost. Cesar ji je stisnil roko in z olajšanim vzdihom je prišla spet Ik sebi. Sprevod se je že urejal, da odide iz cerkve. Zvečer po poroki so se zbrali cvet plemstva, člani vlade in tuji državni zastopniki k slavnostni večerji. Preden so se usedli k 'mizam, ki so bile težko obložene z zlatimi flklledaimi in krožniki, je cesarski par sedel na dveh vzvišenih prestolih. Sprejemala sta poklone navzočih, kii so- se pomikali ob stenah dvorane v dvnstopih ikoit pri pogrebu. Sedemnajstletnemu dekletu na cesarslkem prestolu se je k-a-r smešna zdela ta ceremonija. Komaj je utegnila slišati, ko ji je tašča prišepetala:
»Tej dami lepši nasmešek; onemu poslaniku resen o-bra’z!«
Vse na povelje Elizabeta je bila cesarica ene največjih evropskih monarhij, H-o-da v obnašanju in hotenju je bila manj svobodna kot katerakoli njenih podložnic. Za vsatk sprejem in vsako slovesnost so j'i dali šop papirjev z navodili in povelji, Ikako se mora obnašati (Daljo)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
»Sputnik II«, psička in nervoza
Svet je bil nekako pripravljen na to, da bodo poslali Sovjeti za štirideseto obletnico Oktobrske revolucije še enega »spulnika« v vsemirje. In vendar je zastrmel, ko je zvedel, da tehta novi spremljevalec zemljo kar pol tone in da potuje z njim živa psička. Presenečenje je razumljivo, ker si niti strokovnjaki niso predstavljali, da je mogoče z današnjimi tehničnimi sredstvi poslati v vsemirje satelite s tako težo. Strokovnjaki so prepričani, da so morali iznajti sovjetski znanstveniki nove vrste silno močnega pogonskega sredstva ali pa nove kovinske spojine, ki so neprimerno lažje kakor vse doslej znane. Manj razumljiva pa je histerija, ki jo nekateri kažejo v zvezi s tem dogodkom.
Do izraza prihaja med drugim v protestih tako imenovanih ljubiteljev živali v Ameriki in Angliji, ki pošiljajo protestne brzojavke in odposlanstva sovjetskim zastopništvom zaradi usode uboge psičke, ki je bila izbrana za prvega vsemirskega Argonavta.
Sočutje z živalmi je sicer vse hvale vredno, vendar je v tem primeru nekoliko smešno, da ne rečemo hinavsko. Društva za varstvo živali v Angliji in Ameriki se n. pr. prav nič ne razburjajo zaradi velikega števila kuncev, morskih prašičkov, miši in drugih živalic, s katerimi delajo poskuse učenjaki v laboratorijih njihovih dveh in drugih zahodnih držav. Hkrati z novicami o protestih so prinesli vsi svetovni listi tudi poročila, da so Američani že prej posla-
li	z raketami v vsemirje žive živali! In vendar ni nihče protestiral proti temu.
Ni dvoma, da se morajo tudi znanstveniki varovati nepotrebnih poskusov na živalih, toda kadar je nujno potrebno žrtvovati, seveda brez mučenja, kako žival, se je treba pač vdati v to dejstvo. Nekoč se bo moral namreč dvigniti tudi človek v prostor med planeti in zato je logično, da se preizkusijo posledice najprej na živalih, ki se ne zavedajo nevarnosti in zato tudi toliko ne trpijo.
Značilno je, da se svet toliko razburja zaradi psičke v »sputniku II«, prav nič pa zavoljo mučenja v Alžiru, kjer uganjajo francoski padalci grdobije, o katerih smo doslej mislili, da so jih bili sposobni samo gestapovci. Zastran psičke so pozabila društva za varstvo živali in človeka protestirati celo proti obsodbi štirih največjih madžarskih pisateljev v Budimpešti! Zanje je pač mnogo bolj važno vprašanje, ali se bo Lajka vrnila na zemljo, kakor pa, ali bo najboljši madžarski romanopisec, stari, bolehni Ti-bor Dery mogel šest let prenesti v ječi.
»SPUTNIK« IN SVETOVNO NAZIRANJE
Nesmiselni so tudi razni zaključki ideološkega značaja, ki so jih nekateri takoj napravili zaradi nove umetne lune. Izstrelitev »sputnika II« v vsemirje je prav gotovo lep in celo izreden uspeh sovjetske tehnike in znanosti, vendar pa ni nikak dokaz za veljavnost ali neveljavnost nekega svetovnega nazora ali družbenega sistema.
Zato se temeljito motijo tisti, ki so takoj pripravljeni priseči, da je tisti državni in svetovnonazorski sistem najboljši, ki je sposoben prvi izdelati in spraviti v tek okrog Zemlje umetno luno. Umetni sateliti so le plod znanstvenega truda in tehničnega zna-
nja, v svetovnonazorskem ali filozofskem pogledu pa dokazujejo prav toliko, kolikor so dokazovale Hitlerjeve »štuke« in njegovi »VI«, »V2« ali »V3«.
Vsekakor pa se moramo zavedati, da smo stopili v novo dobo svetovne zgodovine. Človeštvo ni od Kolumbovih časov več doživljalo tako napetih in fantastičnih trenutkov kot te dni. Podobnim trenutkom so morali prisostvovati ljudje, ki so bili priče odhodu Kolumbovih jadrnic proti neznanim celinam in neodkritim svetovom. Človeštvo se danes pripravlja na prve osvojitve vsemirja. Morda bo še naša generacija doživela potovanja okoli Marsa in Venere ali celo prva izkrcanja ljudi na planetih našega sončnega sestava.
Zemlja je po sodbi znanstvenikov naseljena že več sto tisoč let, a vsa človeška zgodovina je omejena le na dobo kakih pet tisoč let. Smo torej šele v začetku človeške zgodovine. V ogromnem časovnem razdobju, ki stoji še pred njim, bo človeštvo nedvomno raziskalo in si osvojilo velik del vsemirja. Po vesoljstvu krožijo milijoni in milijoni zvezd, od katerih so skoro vse večje od naše Zemlje. Ni si mogoče misliti, da je Bog ustvaril te svetove brez smisla. On je imel tudi z njimi svoj razumni namen, ki pa ne more biti izpolnjen brez razumnih bitij, torej brez človeka.
Pred nami se odpirajo torej veličastni razgledi, ob katerih popolnoma obledijo mnogi problemi, ki so se nam zdeli doslej silno važni. Odveč je vsak pesimizem glede bodočnosti človeškega rodu in tudi sleherna histerija zaradi novih velikih korakov, ki jili je zadnji čas napravilo človeštvo v svojem razvoju. Važno je le, da ljudje ne pozabijo na moralne zakone in na krščansko etiko ter da ne izgube merila za vrednote človeškega duha in njegove svobode.
E. Z.
99
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV
V	TRSTU
vabi na sestanek, ki bo v petek, 8. novembra, ob 20.30 v običajnih prostorih v ulici Commer-ciale 5/1. Na sporedu je razgovor v zvezi s predavanjem književnika dr. Josipa Tavčarja »O NASPROTJU V SODOBNEM ČLOVEKU« Po razgovoru pomenek o bližnjem izletu v Doberdob. Vstop z vabilom.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV
V	GORICI
vabi na sestanek, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v običajnih prostorih na Travniku 18/11. Na sporedu je predavanje dr. Rada Bednarika:
»OBDOBJE IZ POLPRETEKLE ZGODOVINE PRIMORSKIH SLOVENCEV«
Po predavanju predvajanje filnia o izletu v Soško dolino.
99£t)&folefo [g timi
Nedavno smo izrazili upanje, da bo letošnja literarna žetev v Trstu boljša, kot je bila lanska, in kot se zdi, je bilo to upanje upravičeno. Zvedeli smo, da je že v tisku nova zbirka krajših novel Vinka Beli-čiča, ki bo imela naslov Dokler je dan. V njih je Beličič izrazil svoja doživetja, občutja in izkušnje iz tržaškega življenja ter lepoto našega Krasa, hkrati pa se sklanja tudi nad svojo preteklostjo in jo kritično presoja s stališča človeka, ki je doživel nešteto novih izkušenj in dozorel do spoznanj, ki so bila tuja in nemogoča slovenskemu človeku pred dvajsetimi leti. To bo nedvomno ena najlepših in najpomembnejših knjig, kar jih bo izšlo letos v Trstu, in bo pokazala, da je Beličič kot pisatelj in poet dosegel nov vrh.
V	tisku je izšla tudi drama Josipa Tavčarja Prihodnjo nedeljo, ki jo bo te dni uprizorilo Slovensko narodno gledališče. Objavljena je v gledališkem listu SNG, ki ga je mogoče dobiti v tukajšnjih slovenskih knjigarnah. Tudi to delo pomeni lep prispevek k slovenski književni proizvodnji v Trstu, dasi si bo mogoče ustvariti točnejšo sodbo o njegovi odrski učinkovitosti šele pri uprizoritvi. Posebna odlika Tavčarjeve drame je njena aktualnost; obravnava namreč čisto sodoben motiv, ki je tako značilen za težaško življenje, in to čisto neprisiljeno in nevezano in brez ideoloških primesi. Tavčarja odlikuje oster čut za stvarnost in za resnično, čeprav včasih skrito ali dozdevno malopomembno problematiko sodobnega življenja. Z njim smo dobili tržaški Slovenci novega, nadarjenega in razgledanega književnika.
NAJBOLJŠA KNJIGA
Angleško časopisje pravi, da je najbolj čitana knjiga letošnjega leta 800 strani debelo delo Med plimo in oseko, ki ga je napisal Artur Bryant na podlagi spominov in zapiskov lorda Alana Brooka, ki je bil od leta 1941 do konca vojne načelnik britanskega glavnega stana. Knjiga se je Angležem prikupila, ker v mikavni obliki riše osebnosti in dobo druge svetovne vojne. Na največ straneh opisuje, kako sta Churchill in Brooke vodila vojno, a se izveči-ne nista strinjala. Nanizanih je dosti anekdot iz Churchillovega političnega življenja. Delo je zato pomembno tudi za zgodovino.
Klic it tfledozemljv
Pri Mohorjevi družbi v Celju je že natisnjen novi roman Lojzeta Rebule Klic v Sredozemlje. V kratkem se bo pojavil tudi v knjigarnah. Knjiga bo dogodek ne le za tržaško, ampak za vso slovensko književno sezono. V romanu prikazuje Rebula usodo neke družine, ali bolje cele vasi na Tržaškem v razdobju izpred prve svetovne vojne pa skoro do naših dni. To je doslej nedvomno eden najboljših, umetniško najbolj dognanih in tudi najobsežnejših Rebulovih snovi. Ker Rebulo splošno prištevajo med najboljše slovenske pripovednike mladega pokolenja in vidijo mnogi v njem celo najbolj nadarjenega in največ obetajočega človeka sodobne slovenske književnosti, je razumljivo, da pričakuje tržaška, pa tudi ostala slovenska javnost Rebulovo knjigo z velikim zanimanjem. Zanimivo je, da bo izšla v nakladi 80.000 izvodov, kar je redkost celo pri največjih narodih. Toliko znaša namreč letošnja naklada redne knjižne zbirke Mohorjeve družbe v Celju.
Kot se sliši, izide v kratkem tudi novi roman Borisa Pahorja Mati zemlja; knjiga je že v tisku pri Državni založbi v Ljubljani. Roman pripoveduje zgodbo o mladem povratniku iz nacističnega koncentracijskega taborišča, tržaškem intelektualcu, ki ga srečanje z mlado Francozinjo prebuja iz duhovne in biološke otrplosti, v katero je zapadel zaradi grozot in trpljenja v taborišču, in ga spet naveže na živi je*, nje. Roman je precej obsežen in zanimiv ter bo prav gotovo vzbudil pozornost v slovenskem literarnem življenju. Pomenil bo nedvomno enega izmed najsočnejših plodov letošnje slovenske književne letine.
Umrl je Nikos Kazantzakis
Na vseučiliški kliniki v Freiburgu v Švici je pretekle dni nenadoma umrl slavni grški pisatelj Nikos Kazantzakis. Star je bil 72 let. Umrl je od krvnega raka.
Kazantzakis je bil eden najboljših sodobnih pisateljev in ponovno so ga bili predlagali za Nobelovo nagrado. Da je ni dobil, je bil morda vzrok v tem, da je bil pisatelj majhnega naroda, ker se zdi, da so ti, razen skandinavskih narodov, nekako izključeni od teh nagrad. Toda tudi brez Nobelove nagrade je bil Kazantzakis velik pisatelj. Njegove romane prevajajo v vse kulturne jezike na svetu in povsod ljudje radi segajo po njih, ker je znal prikazovati življenje v vsej njegovi napetosti in zanimivosti. Aktualno snov je rad prikazoval skozi prizmo preteklosti in napetih pustolovskih zgodb. Dva izmed njegovih najbolj znanih romanov sta bila zadnji čas prevedena tudi v slovenščino.
Po prepričanju je bil Kazantzakis socialist. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa minister za kulturo v grški vladi, pozneje pa se je umaknil v svojo vilo v Antibesu na francoski Rivieri ter se posvetil pisanju. Pisal je tudi drame in mnogo potoval.
Kazantzakis je ponovno dokazal, da tudi pisatelji majhnih narodov lahko brez Nobelove nagrade uspejo in prodrejo na svetovne knjižne trge, če imajo res kaj važnega povedati in znajo to podati v dovršeni obliki.
KULTURNE VEST§
* Znana slikarja Edoardo Devetta iz Trsta in Giuseppe Zigaipa iz Cervinjana sta bila te dni na razstavi sodobne italijanske umetnosti v Forliju nagrajena vsak s 100.000 lirami.
* Presenetljiv uspeh doživlja v Ljubljani drama Eu-gena 0'NeilIa Dolgega dneva potovanje v noč v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča. Režiral je Slavko Jan.
* Slovenski kipar France Gorše, prav dobro poznan tudi našemu tržaškemu občinstvu, ker je dalj časa poučeval na eni tukajšnjih slovenskih srednjih šol risanje in priredil tudi več uspelih razstav, je obhajal te dni v Clevelandu svojo šestdesetletnico.
* Ugledni slovenski literarni kritik Lino Legiša pripravlja za tisk pesmi pokojnega tržaškega pesnika Stanka Vuka.
* Tržaški slovenski radio ima v načrtu oddajo obsežnega pesniškega ciklusa Vitomila Zupana Potovanje po Sredozemskem morju, z glasbeno spremljavo. Zupan ima v rokopisu še več pesniških zbirk in romanov.
* Pri založbi Lykos v Zagrebu bo izšla antologija sodobne italijanske lirike v hrvaškem prevodu. Neka italijanska založba pa bo izdala antologijo sodobne hrvaške lirike.
GOSPODARSTVO
VRTNAR V NOVEMRRU
Ker je bil letošnji oktober presuh, je bilo potrebno še zalivati. 'November bo pa po svoji navadi najbrž zelo -moker. Vendar upajmo na talko imenovano poletje sv. Martina.
Tudi v tem mesecu ima poMicni vrtnar de-•la na pretelk: spravljati mora povrtnino, presajati in tudi še sejati, če ima primerne lege.
Vse dokler ne pritisne zmrzal, lahko pustimo zeJen-jad na vrtu. Brž kot pa bo začelo zmrzovati, moramo vzeti iz zemlje vso' kore-našito povrtnino, kot so1 solatna ali vrtna pesa, repa, korenček in korenasta zeiena-šelin. Vse spravimo- v (klet pod pesek, katerega smo prej prezračili na soncu, da uniči vse gnilobne glivice, če jih je bilo slučajno v -pesku. Preden spravimo povrtnino- v klet, moramo prostor razkužiti, kar storimo najučinkoviteje, ako v njem zažgemo nakolli-ko žvepla in držimo klet skozi 24- ur zaprto. V klet in pe« seik spravimo tudi glavnato zelje ali kapus, in sicer t-a-ko, 'da sc- glave obrnjene proti severu. Glave naj se med -seboj ne dotikajo-. V klet seveda ne smemo- spravljati mokre povrtnine, -ker bi pričela km alti plesneti. Morebitne ovenele liste prej odstrani!
Na prostem ostane še solata endivija, katero postopoma prevezujemo z rafijo, da notranjščina prej zibeli. Tudi to moramo opraviti ob suhem vremenu*. Prevežemo tudi listnato zelen o-šelin in jo obsujemo, da prej pobeli. — Za ostalo povrtnino, ki naj ostane na prostem tudi v zimskih mesecih (peteršilj, por, špinača, cikorija, zimska solata, zgodnje glavnato zelje in vrzotini) pa napravimo pri-merne strehe, nekoliko dvignjene proti jugu.
Ta mesec presajamo- še zimsko solato in zgodnje glavnato zelje — vrzotine. Na prosto pa lahko sejemo za potrošnjo proti koncu zime samo še špinačo in motovilec. Nadaljujemo s sajenjem čebulčika in rdečega česna. Ni o-ptrebno se bati, da bi zmrznila.
V	drugi polovici meseca bomo začeli saditi, oziroma sejati bob in grah. Bob sadimo v vrste na razdalji 15 -do 20 cm, med posameznimi zrni naj pa znaša razdal jenost okoli 10 cm. -Seme naj bo pokrito s približno 5 cm zemlje. — Od graho-vih sort sadimo pred zimo vrste z okroglim zrnjem. Naj.prip-oroč-Ijivejša sorta je ekspres z dolgimi stroki (ge-nero-so (Beautiful), zatem nekoliko zgodnejši ekispres Alaska -ter sorti Princ Albert in Saxa. Od niz/kili sort je priporočljiv proven-cal-e. Z enim kg graha zasadimo 30 m3 površine. Grah i-n bob bosta uspela samo, če imata dobro pognojeno zemljo. Ta je lahko gnojena že o-d prej in v tem primeru uporabimo le umetna gnojila. Sicer pa moramo gnojiti z dobro dozorelim domačim gnojem i-n še z umetnimi gnojili. Na vsakih 100 m- površine -gre 6 do 8 kg superfos-fata (perfosfato), 3 kg kalijeve »odd! (sale potassieo) in 2 kg žveplen olkislega amoniaka (solfaito a-mm-onico). Ta sredstva lahko nadomestimo- z 8 kg PKN aili kakšnega drugega sestavljenega umetnega gnojila.
Proti koncu meseca bomo začeli izkopavati rdeči radič, kateremu porežemo liste, ga povežemo v snopiče in položimo v pesek v kleti, dokler ga ne začnemo siliti.
Cvetličarjeva opravila
Ta mesec je najbolj primeren za presajanje listnatih lepotičnili grmov. Z iglavci mo-
ramo počakati do spomladi, če jih nismo presadili septembra. Vedno zeleno grmičevje presajamo oktobra ali pa spomladi.
Brž ko nastopi zmrzal, maramo izkopati georg-ine ali dalije, kane in begonije. Njihove gredice prekopljemo in pognojimo ter zasadimo z dvoletnicami, ki bodo cvetele spomladi; med te spadajo mačehe, marjetice, spominčice in druge. Uredimo tudi lehice, kamor vsadimo na prosto- čebulice hija-cint, tulipanov, narcis, kro-kus in -drugih čebulnic.
Čebuli-ce morajo biti vsajene tako globoko, da je plast zemlje 3 do 4-lkrat tako debela-, kol je spodnji-premor čebulice same. Tu-•lip-ani, narcisi- in hijacinite morajo biti pokriti z 10 cm zemlje. Če grozi prehud mraz, je potrebno- pokriti vsajene čebulice z gnojem, Steljo ali sl-a-mo.
V	-tem mesecu nadaljujemo s saditvijo čebulnic — bijacint, tulipanov, narcis, itd. v lonce. 'Najboljši so glinasti. Če so nov-i, jih moramo prej držati vsaj en dan v vodi. Ko zasaj-a-mo čebulice v lonce, ti ne smejo biti p-opollnoma suhi. Napolnimo jih z vsa-ktero dobro zemljo, kateri primešamo 1/4- drobnega peška ali m-iivke. Zemlja naj bo vlažna, a ne blatna. V en lonec lahko vsadimo več čebulic, a od roba naj bo- v vsakem slučaju vsaj 4- cm razdalje. Ko so čebulice vsajene, jih z zemljo- vred nekoliko pritisnemo v lonec in zalijemo. Nato lonce postavimo v -temo: v klet, pod kakšen zaboj ali najbolje v zaboje, pokrite z zemljo, katere naj leži še kakšnih
10	cm nad -lonci. Tako jih pustimo -kakih 10
V
j— CŠportni pregtec) ~j
ZIMSKA SEZONA JE PRED DURMI
Pred kratkim so prve snežinke pobelilo ne samo visokih hribov, temveč tudi dolinske globeli Slovenije. Bil je prvi opomin, da že stopamo v pozno jesen in. da bo kmalu potrkala na duri zima.
Čez štiri mesece sc bodo v Badgasteinu zbrali najboljši alpski smučarji vsega sveta, da se med seboj pomerijo za častni naslov svetovnega prvaka. Tekme za svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah pa bodo v začetku marca v Lahtiju na Finskem.
Vsi smučarji sc zato sedaj vestno pripravljajo na ta tekmovanja. Tako se Avstrijci skupno vadijo pod Dachsteinom, kar pomeni, da žele zmagati v mnogih disciplinah. Med njimi manjka le Toni Sai-ler, ki sodeluje pri snemanju filma v Miinchenu. Toda kmalu se bo tudi on pridružil četi prvakov. Pridno se vežbajo tudi Švicarji in so že daleč pred Francozi, Italijani, Nemci in ostalimi. Italijani se bodo na tekme pripravili v Cerviniji, kjer jih bo vež-bal Avstrijec Senger. Trener upa, da bo prihodnja sezona zelo pomembna za mlada Albertija in Milian-teja. Jugoslovani so na skupnem treningu na češki koči na Jezerskem in na Mežaklji. Kandidati za Bad-gastein so Mulej, Štele, Dornik, Kunsič, Janc, Budi-nek in Zupančičeva; za Lahti pridejo v poštev brata Pavšič, Hlebanja, Kordež, Goričnik in Rekarjeva ter skakalci Zidar, Langus, Gorjanc, Gorišek in Rogelj.
HOKEJ NA LEDU
Pred začetkom sezone imajo jugoslovanski hokejisti mnogo skrbi. Ne vedo namreč, če bodo tekmovali kot doslej ali po ligaškem sistemu, ki je vsekakor dražji. Hokejska zveza je za zdaj odločila, da bodo klubi (Jesenice, Partizan, Ljubljana, Crvena zvezda, Zagreb in Drvodeljac-Varaždin) tekmovali po dvokrožnem ligaškem načinu. Tekme se začno 11. januarja; igrali pa bodo na Jesenicah, v Ljubljani in v Beogradu, medtem ko bosta morala Zagreb in Drvodeljac tekmovati verjetno v Ljubljani. Največji
-tednov v miriu ter zalem 'prenesemo v sobe, kjer naj ostanejo še nelkaj tednov v senci. Nato jih šele postavimo na pop-ol-no evetl-ofao. Čebulnice ne marajo- močno- razgretih sob, temveč le zmerno toploto. Mraza pa tudi ne prenašajo. To-plota med 10 in 15° C j-i-m najbolj pri j a.
Brž ko nastopi hujši imraz, bo potrebno spraviti geranije ali g o reT-ko v primeren prostor za p-reiziimova-n.je.
AZIJSKA, PREHLADI IN MED
Azijska influenca razsaja na široko in jo je samo v Evropi že imelo ali jo ima na desetine milijonov ljudi. Obljubljali so -proti nji raiztia cepiva-, a teh je odločno premalo.
V	Rimu je bilo lik-ratu nad 300 -tisoč obolelih ter pravijo, da je začela poineh-ava-ti šele, ko1 so ljudje segli po domačih, od davna preizkušenih zdravilih, predvsem po -medu.
Ida ima med zdravilna- svojstva, je znano že tisočletja in to potrjuje danes tudi znanost. Tn umljivo- je, da -mora hiti temu tako, saj so v njem različni •v-it-amini in hormoni, nabrani o-d čebel na cveticah.
O -zdravilnih svo-jstvih -medu se najlaže prepričamo- sedaj, v dobi prehladov: kadar katar zapre grlo, otežlkloča- dihanje in povzro-ča pogost kašelj, moramo večkrat na dan spi-
li	skodelico vroče vode, v kateri raiztop-imo nekaj žlic medu. 'Priporočljivo- je, da poleg tega po-užiije-mo- še kakšno žlico samega medu. Začudil se boš, kako h-it-ro ti kaše-lj izgine, kako kmalu je dihanje olajšano- in kako ponehajo ostale slabosti.
Zelo verjetno je zato, da med koristi tudi pri azijski influenci. Na vsalk način- je priporočljivo, da nudimo medu predvsem otrokom, mogoče jih -bo uživanje -zaščitilo pred azijsko.
favoriti za naslov državnega prvaka so spet Jeseničani, ki se brez posebnega hrupa in pod vodstvom Čeha Blaha več časa pripravljajo na prihodnjo sezono. Njihov največji tekmec bo Ljubljana, medtem ko ostali ligaši nekoliko zaostajajo.
Jugoslovanski hokejisti bodo v letošnji sezoni nastopili tudi na tekmah za evropsko prvenstvo, v Beogradu pa bodo srečali Romunijo ali Madžarsko.
Letošnji največji mednarodni dogodek v hokeju na ledu so tekme za svetovno prvenstvo v Oslu. Strokovnjaki se več časa bavijo z vprašanjem, kako prirediti tekmovanje, na katerem bi sodelovalo več kot deset reprezentanc. Da bi to dosegla, je mednarodna zveza predlagala, naj se ustanove tri svetovne lige. V prvi skupini bi bile Kanada, Švedska, CSR, SZ in ZDA. Italija bi bila v drugi. Jugoslavija pa v tretji. Predlog je vzbudil izredno zanimanje, toda o tem bo dokončno sklepal kongres, ki bo pred začetkom tekmovanja v Oslu.
ŠPORT PO SVETU
Moderni peteroboj — Prejšnji teden so bile v Stockholmu tekme za svetovno prvenstvo. Zmagal je Rus Novikov; SZ se je uvrstila na prvo mesto v lestvici držav.
Kotalkanje — Konec tedna je bilo v Bologni tekmovanje v umetnem kotalkanju, veljavno za evropsko prvenstvo. Nemci so odnesli kar tri zmage (posamezniki - Ningel, posameznica - Blumenbcrg ter dvojica Blumenberg - Mensching). V disciplini plesnih vaj sta zmagala Angleža Granger - Whelan.
Avtomobilizem —- Z dirko za veliko nagrado Venezuele (I. Collins - Hill na vozilu Ferrari) se je končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo vrste Šport. Zmagala je italijanska avtomobilska znamka Ferrari.
Nogomet — V kvalifikacijskih skupinah Evropa
III,	VI in VII so Romunija (3:0), Poljska (4:°) in Bolgarija (7:0) odpravili Grčijo, Finsko in Norveško.
Lahka atletika — Anglež Misson je zmagal na znani mednarodni dirki »100 km hoje«. Jugoslovan Mihalič pa se je uvrstil na prvo mesto v teku po Tridentu.
VEHI/AN V 3E ODPRL "Ai\iumo IN P0-GRABIL OBA
IaAnESREČNIKA.
MED VRATI SE 3E POJAVILA VJE’ LIKANUA 6 SVOJIM
možem.,.	_____
TEDAl ‘SE PRISTOPILA VELI’ KANUA IN GA USTAVILA./.
Wk1%2Ao
IZBRAL 3E OSTRE VILICE IN XStH| ZAJAHAL...
-—£ NO, ZDA1 PA^^ 'NA BELO, TRDON3A! VČASIH SO] ČAROVNICE TAKOLE 3EZD1LE Jj t NA METLAH, HI Ml...
Hninviifi lincn -tdudah fr veta
(	fT.	allace	>	/7»
Clifford ga je pogledal s čudnimi očnri:
»Moj Bog, saj žive Ifcobre se ne pošiljajo za dobrodošlico, se vam ne zdi? Rumena kača...«	.
Njegov pogled je zopet iskal Ivanko. »Vaš bodoči soprog je pozabljiv dečko, gospodična... gospodična, Hi... Doroteja se mi zdi... Ne, ne, Ivanka, oprostite,« in se je tako prisrčno in ubrano smejal, da ni kar nič pristojalo njegovi p otep inski vnanjosti.
Segel je v gloib«4kii žep razcefranih lilač in privlekel ven veliko kovinsko uro.
»iNa! Ustavila se je, čebula,« in jo je p otresal. »Koliko pa je pravzaprav ura?«
»Sedma in en četrt,« je odvrnil Nartli, ki mu je že vse presedalo.
»Zdelo se mi je, da ne more biti poldan,« je ugotavljal in na-
stavljal kazalce na uri. »Torej bo treba oditi, pa se bom še vrnil. V Londonu sem si najel stanovanje. Na svidenje Doroteja!«
»Ne, iNeža!« se je zasmejalo ddkle in m.u ponudilo' desnico, katero je prav toplo stisnil.
Drugim v sobi je samo pokimal v poizdrav in je šel sik oz i vrata.
Štefan je že odlprl usta, da bi stresel nevoljo nad obiskovalcem, kar se vrata spet odpro in pokaže se bradati tujčev obraz.
»Kdo izmed vas pozna Grahama St. Claya?« je vprašal.
Narth se je spomnil jutranjega razgovora.
»Jaz!« je odgovoril. »Pravzaprav ne jaz, marveč nekdo od mojih družabnikov.«
C liiff or d je namršil obrvi: »Tako... torej vi ga še niste videli?«
Štefan je odkimal.
»Dobro! Jutri zvečer mi boste odgovorili, kaj mislite.«
»Toda ne bom imel priložnosti njega srečati.«
»Oh, da... da; prav gotovo ga boste videli,« mu je poreden nasmeh zaigral ob teh besedah v očeh. »Jutri ga boste videli... to vam povem jaz! St. Clay je rumena kača!«
V	trenutku je kosmata glava zginila skozi vrata. Mož jih je tako zaloputnil, da je osuplega Nartli a kar streslo.
»Pravi zlodej!«
»Dobro, da ga nisem prisiljena vzeti! Ste slišali, kako govori?
Za
nnSo
n a
i
tu
I
ZASLIŠALI 60 TEŽKE 6T0PIN3E IN TRD0N3A 3E‘SMUKNIL V ODPRT PREDAL
RD0N3A SE 3£ "RAZGLEDAL O PREDALO.,, mmpihm
^	3EDILNI	PRIBOR?	1
PRAV DOBRO, OKORISTIL SE k BOM Z N3IM. v , ,
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. novembra,
11. novembra,
12. novembra, 15. novembra,
14. novembra,
15. novembra,
16. novembra,
nedelja: Andrej ponedeljek: Martin šk. torek: Davorin sreda: Stanislav četrtek: Jožefat petek: Leopold sobota: Otmar
VALUTA - TUJ DENAR
Dne 6. novembra si
ameriškijdolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
625—627 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 127—132 lir 1580—1650 lir
147.50-148,50 lir 13—15 lir
145.50—146,50 lir 712—714 lir
4875—5050 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 10. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slušna igra: WoIfgang Altendorf: »Službena pištola«. Igrajo člani Radijskega odra; 20.30 Zvočni mozaik; 22.00 Nedelja v športu; 22.35 Skladbe Irvinga Berlina.
Ponedeljek, 11. novembra, ob: 12.00 Iz lovčevih zapiskov: »Hudi časi«; 18.45 Samospevi jugoslovanskih skladateljev; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Kako organiziramo dnevnik — uredniški del«; 20.30 Beethoven: »Fidelio«, opera v 2 dejanjih; 22.45 Oktet Baron Elliot.
Torek, 12. novembra, ob: 12.00 Predavanje: »Srečanje z belimi medvedi«; 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Ke-renski in konec začasne revolucionarne vlade,v Rusiji«; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja: dr. Janko Jež: »Baron Žiga Zois in doba njegovega mentorstva«; 22.30 Iz nemških oper.
Sredo, 13. novembra, ob: 12.00 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Sola in vzgoja: »Kam vodi izobilje?«; 20.30 Melodi-
je iz operet in revij; 21.00 A. Caillevet - R.de Flers »Lepa prigoda«, komedija v 3 dej. Igrajo člani Rad odra; 22.44 Koncert za violino in orkester - izvaja violinist Karel Rupel ter Orkester ljubljanske filharmonije.
Četrtek, 14. novembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M. A. Bernonija; 18.30 Z začarane police: »Kača Pepina«; 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini civilizacije: »Plug«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Iz zgodovine Vikingov: »Izvor tega naroda«; 22.00 Nove knjige in izdaje: Zorko Simčič: »človek na obeh straneh stene«, poroča prof. Martin Jevnikar; 22.15 Čajkovski: Hrestač - suita
Petek, 15. novembra, ob: 12.00 Predavanje: »Bra-silia, nova brazilska prestolnica«; 13.30 Glasba po željah; 18.25 Orkester Roger Roger; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Umetnost in prireditve Trstu; 22.00 O glasbilih: prof. Pavle Merku: Trobila: »Trobenta, pozavna in tuba«; 22.15 Večerne melodije.
Sobota, 16. novembra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Dimitrij šoštakovič«; 16.00 Radijska univerza:
O	zdravstvu in higieni dela: »Fiziologija dela«; 17.00 Škerjančeve, Tomčeve in Ljadove kompozicije — Igra pianistka Silva Krašovec; 18.00 Oddaja za naj mlajše: Mirče šušmelj: »Pesnik in kuhar«. Igrajo člani Radijskega odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Teden v Italiji; 21.00 Dramatizirana zgodba: Avguštin Žele: »Kraška legenda«. Igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Rogersove in Kernove melodije.
vmašaiuja in odgovori
Vprašanje št. 411: Rad bi vsadil nekaj topolov. Kdaj naj jih sadim in na kakšno razdaljo? Kje bi dobil sajenice in kakšno sorto svetujete?
Odgovor: Najbolje je, da sadite, brž ko izgubijo liste, torej novembra meseca. Lahko sadite tudi še marca in aprila, a na vsak način, preden postanejo muževni. Topol mora imeti na razpolago okoli 40 kv. metrov površine, torej naj bo razdalja med drevesi in med vrstami 6,5 metra. Najbolj priporočljive sorte so evropsko-ameriški križanci, kot so kloni 214 in 455. Sajenice dobite pri drevesničarjih. Vendar svetujemo, da se glede sort in glede nakupa prej posvetujete na gozdarskem uradu ali pri Kmetijskem nadzorništvu.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20
ZENSKI KOTIČEK
KOPELI
Naše zdravje je odvisno od pravilnega krvnega obtoka. Krvni obtok pa poživimo z raznovrstnimi kopelmi. Suha kopel: Telo najprej otiramo z grobo rokavico za umivanje, nato z rokavico, osveženo s ko-lonjsko vodo, kar vpliva izredno pomirjajoče in odlično nadomešča razna uspavalna sredstva. Izmenične kopeli: Po kopanju v topli vodi odpremo pipo s hladno vodo in izmenoma tolčemo z rokami po telesu. Zavijemo se v kopalni plašč in ležemo za nekaj minut v posteljo. Zeliščne kopeli: Utrujenost bomo pregnali, če v 5 litrih vrele vode namakamo 500 g lipovega cvetja ali kakega drugega dišečega zelišča. To vodo nato dodamo ostali, ki jo rabimo za kopanje. Oljnate kopeli: Žene s suho kožo naj dodajo vodi jedilno žlico finega olivnega olja. Pri umivanju z milom zgubi namreč koža svojo prirodno maščobo. Kopel z otrobi: V majhno vrečico zavežemo nekaj žlic otrobov in jo potopimo za pol ure v vrelo vodo, ki jo nato zlijemo v kopalno kad. Otrobi belijo in mehčajo polt.
DROBNI NASVETI
— Slanino lepše režemo z nožem, ki smo ga prej pomočili v vročo vodo.
— Konscrvno škatlo lahko odpremo, če postavimo za nekaj časa nanjo vroč likalnik.
— Za čiščenje steklenic in kozarcev so najboljše jajčne lupine in kis.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	soboto, 9. nov., ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
KRSTNA PREDSTAVA
PRIHODNJO NEDELJO
Drama v treh dejanjih Spisal: prof. Josip Tavčar — Režiser:. Jože Babič Scenograf: Jože Cesar
V	nedeljo, 10. nov., ob 16. in ob 20. uri v Avditoriju v Trstu torek, 12. nov., ob 20.30 v kinodvorani v Skednju v sredo, 13. nov., ob 20.30 v Prosv. dvorani - Opčine PONOVITEV
PRIHODNJO NEDELJO
Za nedeljsko večerno predstavo v Avditoriju veljajo izkaznice »Z«
Pravi faltih,« je dejala Mabcl im »legala roke kvišku. Letty je pa zanosno pritrjevala.
Ivanika ni zinila nobene.
VI.
Zunaj parka, ob robu ceste je stal Cliffordov avto. Imenovati
I	oi m ot ovil o »avto«, je 'bilo ceilo po lastnikovem mnenju pretirano. Nekaj časa je vozilo pokalo, škripalo, nazadnje pa je pod železno Lynnovo roko le prebrodilo kakih ato metrov po glavni cesti, nato pa zavilo po kameniti im razdrapani stranski poti v smrekov gozd.
Tam je stala tista bajta. Nekoč je bila to lepa vila. Zdaj je pa vse raizipiadalo. Oknice so bile na pol gnile. Korci na strehi so bili strti, omet odkrušen, stopnice pred vhodom razbite. Vse je kazalo zapuščenost in beraštvo.
Trije možje so čakali pred vrati. Ko je Lymme skočil iz svojega grmečega voza, so prekinili živahen razgovor in mu odločno stopili naproti.
»Verjemite mi, gospod Lynne,« je začel prvi, ki je bil zidarski mojster, sodeč po metru, ki mu je štrlel iz hlačnega žepa, »tu se ne da nič narediti... vse zaman!«
Lymne ni odgovoril, ampak je odločno stopil v hišo.
Ikve sobi na desno, dve na levo od veže, na konicu kuhinja s shrambo.
Pod koraki novega gospodarja je tramovje škripalo; moral si paziti, da nisi nog vtaknil v kakšno luknjo ali da te ni gosta pajčevina vsega opleti a.
Clififord se je vrnil k trojici, ki je še stala pred vrati. Nažgal si je pipo, ki jo je ujel nekje v globokem hlačnem žepu, spustil je neka/j dimov in nagovoril najstarejšega možaka:
»Ste zidarski mojster ali niste?«
»Seveda sem im, skromnost na kraj, še prav posebne vrste. Tu pa je treba čarovnika, da bo v enem tednu iz te p odrt i j e naredil stanovanje, dragi moj gospod!«
Lynne je mirno puhal in dejal: »Da slišimo torej, koliko delavcev potrebujete za nujne poprave!«
»Toda tu ni vprašanje delavcev, gre za stroške! Če hočete, vam v osmih dneh izročim, hišo kot nova. To pa ho stalo tisoč šterlingov. Vsa bajta pa, po pravici povedano, ni vredna niti slo.«
Clifford je debelo puhnil: »Poslušajte me! Brž najemite dvesto delavcev; v izmenah naj že od nocoj dalije delajo ponoči in podnevi. Poskrbite za vse potrebno. Hočem lepe sobe z lučjo in par-keti, s toplo in mrzlo vodo, kopalnico in za hišo tuldi plavalni bazen. Kuhinja z vsemi opremami. Na oknih pa... železne oknice! Tudi ta grda steza mora postati lep drevored! Za sedaj dovolj... ste razumeli?«
»Hvala lepa... a vse lo v osmih dneh?« »Če v šestili ali petih, še bolje. Če ne zmorete vi, se obrnem drugam!«
»Toda... gospod Lymne... za vse te stroške si lahko kupite najlepšo vil o .«
»Ta hiša mi je všeč,« je Cliffoird suho zatrdil, »Pustite svoje čvekanje!«
Ozrl se je po svojem zemljišču. Grmovje na mejnikih so zakrivale smreke.
»Tiista drevesa morajo vsa zginiti,« je dejal s širokim zamahom rolke. »Hočem imeti širok razgled... pa tudi v slučaju 'kakšnega spopada...«
»Kakšnega?« se je začudil mojster.
»Še nekaj: železne oknice morajo imeti strelne line. Dajte sem vaš načrt.«
Vzčl ga je stavbeniku iz rolk in je s par potezami narisal osnutek.
»Vidite? Take oblike in velikosti. Hočete prevzeti delo?«
»Dobro1., jamčim, da bo stavba popravljena v osmih dneh po vaši želiji. Toda... opozarjam vas, da bo cena...«
( Dalje)